VESTMK ^IN)K xxxvn CELOVEC, PETEK, 3. SEPTEMBER 1982 Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt tzhaja v Cetovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. ŠTEV. 35 (2086) Po poletnem premoru bo politično dogajanje spet živahnejše oe več kot pol leta je do pred-^'denih državnozborskih volitev, to-že sedaj je v vodilnih gremijlh ^ank zaslediti priprave na bližnji °°) za glasove. Večinoma se te Odprave seveda odvijajo za zaprtimi vrati in se volilni strategi pose-meznih strank trudijo, da „nasprot-ne bi prezgodaj zvedel, s kakš-^ini ..orožjem" ga nameravajo namasti jn bi se torej že pravočasno ahko pripravil na obrambo oziroma na protinapad. Del teh priprav pa stranke zapestno že od vsega začetka prenesejo v javnost, kjer sprožijo raz-Pravo o ..kočljivih" vprašanjih, z namenom, da vidijo, kako bo javnost reagirala. Značilen primer ta-j9a predhodnega testiranja je Prež dvoma tudi prizadevanje Ijud-s^e stranke, da. bi svojega predsednika Mocka predstavila kot „lo-9ičnega naslednika", ki naj bi po Molitvah prihodnje leto zavzel mesto zveznega kanclerja. V to smer ne gre le tozadevno Prednotenje in predstavljanje Mo-cka na OVP-jevskih plakatih, mar-Poč se tudi Mock sam že skuša Pživeti v vlogo morebitnega naslednika Kreiskega. Njegova napoved, Ps bi bil pripravljen tudi na more-'tno koalicijo s svobodnjaško stranko, predstavlja vsekakor ne-novega v avstrijski notranji pomiki. Saj je znano, da se za tako Pstjnosežno kooperacijo s FPO do-sjej še ni izjavila nobena stranka, 3sti ne socialisti, čeprav so že ^3) prakticirali razne oblike sode- lovanja. Nasprotno je iz vrst SPO slišati stališče, da tudi v bodoče nameravajo dajati prednost sprotnemu iskanju soglasja med strankami, kakor da bi se z eno ali drugo stranko zvezali v koalicijskem paktu. Izjave, ki jih je v tej smeri podal podpredsednik SPO Blecha, so nedvomno bile dovolj jasne; o kanclerju Kreiskem pa je sploh znano, da ni prijatelj vladnih koalicij. O vsebini bližnjega volilnega boja doslej še ni bilo dosti kaj povedati. OVP in predvsem gospodarski krogi so sicer ..opozorili", kako zavožena je avstrijska politika po krivdi socialistov, ter so napovedali, da mora priti do korenitih sprememb. Kako naj bi te spremembe izgledale in kaj naj bi prinesle, pa doslej še nihče ni vedel povedati — niti generalni sekretar združenja industrialcev Krejci, ki je te dni podvomil, da bi se temeljitih sprememb sploh lahko lotili, dokler je na vladi Kreisky. Toda ne samo vsebina volilnega boja je trenutno še neznana, marveč je veliko vprašanje tudi zadržanje vseh tistih, ki se zbirajo okoli najrazličnejših skupin takoimeno-vanih ..zelenih". Če je verjeti govornikom teh grupacij, gre za precejšnje sile, ki prihajajo pravzaprav iz vseh etabliranih strank, torej bi v tem primeru lahko vplivale na izid volitev ali vsaj na opredelitev za eno ali drugo stranko. Po poletnem premoru bo politično dogajanje v prihodnjih tednih in mesecih vsekakor spet živahnejše. 1 * Prijavite otroke k dvojezičnemu pouku 1 H V PUBERKU so včeraj odprl! novo poslopje pliberške Kmečke gospodarske zadruge, v katerem bo tudi sodobna samopostrežna trgovina. Iniciativni pliberški zadružniki so tako postavili pomemben gospodarski objekt, ki bo brez dvoma poživil poslovanje v občini. Staro poslopje bodo ohranili kot skladišče. V Pliberku so tako v kratkem času postavili dva pomembna gospodarska objekta: Posojilnico in Kmečko-gospodarsko zadrugo, ki stoji tik ob Posojilnici. Odkritje spomenika pri Hojniku v Lepeni Zveza koroških partizanov sporoča, da bo vnedetjo 19. septembra ob 14. uri odkritje spomenika pri Hojniku v Lepeni nad Železno Kaplo, kjer so nacisti zverinsko pobili tri člane družine — starega očeta ter sina in njegovo ženo, hčerko pa odpeljali v koncentracijsko taborišče Ravensbruck, kjer je umrla na posledicah trpljenja, medtem ko je sin v zadnjih dneh vojne padel kot partizan v bližini domačega kraja. Za spominsko slovesnost na kraju nacističnega zločina je domačin Valentin Polanšek pripravil poseben recital, v ostalem pa bosta poleg govornikov sodelovala še pevska zbora SPD „Zarja" iz Železne Kaple in SPD „Obirsko" z Obirskega. Palestinski umik iz Bejruta V sredo se je končal umik palestinskih vojaških čet iz zahodnega Bejruta, predsednik PLO Jasir Arafat pa je odšel v Atene. Pod nadzorom mednarodnih čet se je več kot 11.000 palestinskih borcev umaknilo v Sirijo, Irak, Jordanijo, Severni in Južni Jenen, Sudan, Alžirijo in Tunizijo. Vendar pa je Libanon daleč pred umikom Izraelcev, ki postavljajo vedno nove pogoje. „Umik palestinskih borcev iz zahodnega Bejruta, ki so ga Izraelci zdaj izsilili z velikanskimi žrtvami, ne bo rešil bližnjevzhodnega problema", je dejal tudi avstrijski kancler Kreisky, ki je te dni ponovno hudo kritiziral politiko izraelske vlade. Govoril je celo o „gigantičnih zločinih". Jasno je, da brez politične rešitve palestinskega problema ne bo miru na Bližnjem vzhodu. Tega se zaveda večina udeleženih strank, edino izraelska vlada z Be- ginom na čelu se temu spoznanju*-noče ukloniti. Kako bo reševanje šlo na prej, bo pokazala vsearab-ska konferenča, ki naj bi bila 6. septembra v Maroku, vendar bo najbrž preložena. Preložitev zahteva tudi nekdanji libanonski predsednik Frandžije, ki se brani proti temu, da bi Libanon zastopal desničar Džemajel, ki so ga pod hudim izraelskim pritiskom izvolili za državnega predsednika in ki po izjavah izraelskega vojaškega ministra Šarona brez stalne izraelske prisotnosti ne pomeni nič. ..Izrael je moralno razgaljen, ker so njegovi veljaki pokazati svoj pravi obraz", je zapisal Kreisky v članku za nemško revijo „Stern". „Vojna v Libanonu je Izrael veljala tisto simpatijo in podporo, ki jih je dobival v zadnjih desetletjih. Pred norostjo njegovih vodilnih ljudi, ki se zanašajo samo na svoje orožje, se boji ves svet." Vrh neuvrščenih najbrž v Delhiju Zaradi vojne med Iranom in Irakom do tega tedna ni bilo jasno, ali bo 7. vrh neuvrščenih držav lahko v Bagdadu. Zdaj pa je Irak uradno objavil, da se odpoveduje gostiteljstvu sestanka voditeljev držav in vlad neuvrščenih, pri tem upoštevaje zgolj interese gibanja neuvrščenih. Po vsej verjetnosti bo tako naslednji vrh neuvrščenih v New Delhiju v Indiji, saj se številne države potegujejo za tako rešitev. Zaradi naraščajočih napetosti v svetu imajo neuvrščeni tak sestanek na vrhu za nujnega. Posvetili naj bi ga konkretnim pobudam, s katerimi naj bi ustaviii oboroževalno tekmo, začeli globalna pogajanja o razvojnih problemih, še odločneje podprli palestinski narod v njegovem boju in našli rešitve za druge mednarodne probleme in krize, ki ogrožajo mir in varnost v svetu. 7. vrh neuvrščenih bo prvi brez predsednika Tita, zadnjega od ustanoviteljev tega gibanja. DOGODKI NA POLJSKEM DOKAZUJEJO: Odprta vprašanja je treba reševati in ne odlagati v nedogled PREBERITE Težave s premagovanjem preteklosti stran 2 Srečanje pisateljev narodnih skupin stran 3 Folklorna kolonija v Preddvoru stran 4 Slovenski impresionisti v Celovcu stran 5 Pliberški sejem na travniku stran 7 Druga obletnica podpisa tako imenovanih „baltišk!h sporazumov" (takrat so se poljske oblasti obvezale, da bodo izpolnile določene zahteve stavkajočih delavcev — op. ured.) naj bi bila preskusni kamen, kako daleč je z ..ljudskim prerodom" na Poljskem. Tako vsaj je bilo sklepati po neštetih člankih, ki so jih v zadnjih dnev objavljali časopisi, ki so za 31. avgust napovedovali pravi „vesoljni dan" vsaj na Poljskem, če ne kar v vseh vzhodnoevropskih državah. Ta usodni dan je zdaj mimo. Dejansko je prišlo v številnih poljskih mestih do demonstracij, prišlo je tudi do spopadov med demonstranti (predvsem mladinci so se izkazali v metanju kamenja, kakor je bilo videti na televiziji) in varnostnimi silami (ki so se p^služile tudi solzilnega plina) — toda tiste vseljudske vstaje proti vojaškemu režimu ni bilo, ki so jo nekateri komentatorji napovedovali že kar v naprej. Kljub temu pa dogodkov, ki so se v torek odvijali na cestah poljskih mest, gotovo ne gre podcenjevati. 2e samo dejstvo, da se je tega dne nekaj takega dogajalo, je dovolj resno opozorilo, kako daleč je Poljska še vedno oddaljena od resnične pomiritve, kako globok je še vedno prepad med eno in drugo „stranjo". Tisoči pretežno mladoletnih demonstrantov so bili dokaz, da niti opozorila niti grožnje oblasti niso dovolj, da bi mogle udušiti zahteve po dejanskem uresničevanju obljub, izrečenih in podpisanih pred dvema letoma. Toda prav tako tudi tisoči vojakov in pripadnikov varnostnih sil niso mogli prepričati, da se to uresničevanje obljub lahko odlaga v nedogled, kajti niso bili samo v trenutnem položaju morda res potrebna demonstracija moči, ampak obenem tudi izraz nemoči. V tej zvezi se zdi v poplavi najrazličnejših vesti in komentarjev morda še najbolj realistična tista ocena, ki pravi, da se je kljub večji ali manjši upravičenosti takih dogodkov pač treba zavedati, da ravno taki pojavi ne prispevajo k hitrejšemu odstranjevanju napetosti, marveč nasprotno odnose le še zaostrujejo in s tem praktično podaljšujejo življenjsko dobo sedanjega vojaškega režima. Tega se očitno zavedajo tudi vodilni predstavniki poljske cerkve, ki so v dneh pred 31. avgustom pozivali k dialogu. Vendar so verodostojnost svojih pozivov izpodkopali sami, ko so obenem postavljali že ultimate za osvo- boditev Walense in drugih interniranih voditeljev sindikalnega gibanja ..Solidarnost" ter zahtevali takojšnjo ukinitev vojnega stanja, ko so morali dobro vedeti, da so take zahteve v tem trenutku neuresničljive. Vsako demagoško postavljanje pa je v takšni situaciji samo voda na mlin tistih sil, katerim v resnici ni do pomiritve. Tudi med vsem tistim, kar se je v teh dneh v znamenju solidarnosti s poljskim ljudstvom dogajalo v nekaterih zahodnih državah, je bilo marsikaj takega, kar ima z iskreno solidarnostjo le malo opraviti. Predvsem pa zgubijo taki izrazi sočutja svojo verodostojnost v luči krivde in odgovornosti, ki so si jo zahodne države nakopale v zvezi z dogodki na Bližnjem vzhodu, kjer z Ameriko na čelu dopuščajo, da Izrael neovirano in nekaznovano uresničuje svoj genocidni pohod proti palestinskemu ljudstvu. Ravno oba primera — Poljska in Bližnji vzhod — pa sta najboljši dokaz, da reševanja odprtih in perečih vprašanj ne gre odlagati v nedogled, marveč se je reševanja treba lotiti z odločnostjo in pripravljenostjo, da se čim prej dosežejo rešitve, četudi morda ne bodo popolnoma zadovoljive, vendar sprejemljive za vse prizadete. Gobarske zdrahe Človeb s; imel vtis, da je gobar-sbi industrij; odbienbaio, tab brap so zagnali ob nove??: deželnem za-bona o omejevanj# l:o?Mercia/wega nabiranja gob. Toda — glavna go-barsba sezona je vendar že mimo, s 7. septembrom, odbar velja zabon, se je že začela stransba sezona, ne samo, ber je manj gob, temveč tadi, ber je manj gobarjev. Večina nem-šbib „gastarbajterjev" se je z dopa-sta že vrnila domov. Gobarsba industrija pa je svoj pro/it že posnela. Vsaboletna invazija pa se bo jaii-ja in avgasta labbo se bljab vsema zlivala v borošbe gozdove. Nič proti otrobom, bi si tabo prislažijo baj žepnine, nič proti socialno sibbim, bi si s tem prav v časib bot danes taboreboč „beimarbajterji" prislažijo bab dodaten šiling. 5tvar bi se najbrž dala arediti, ne da bi bili prizadeti socialno šibbi Ijadje in brez šbode za naravne dobrine. Ta še nebaj.- samijivo je, da je bomercialno nabiranje gob dovoljena prav v časa, bo so politibi na do-pasta. Ko pa se morajo jeseni spet lotiti svojega težašbega dela, naj bi pridobitnišbo gobarjenje bilo prepovedano. Da ni to vzrob omejitvi? T. IV. Zdrahe okoli dvojezičnih oznak v Pliberku Sicer delajo v Pliberku precej soglasno politiko, vsaj kar zadeva sklepe na občinskih sejah, edino, kadar gre za slovensko narodno skupnost in njeno enakopravnost, prihaja spet in spet do nesoglasij. Na občinski seji pretekli teden je za tako nesoglasje poskrbel načrtovani turistični prospekt, ki ga hoče občina izdati v 50.000 izvodih in ki naj bi stal 250 do 300.000 šilingov. Do večje debate je prišlo, ker je Enotna lista Pliberk, ki sicer skupno s socialisti vodi občino, predlagala, da bi v turističnem prospektu topografija bila dvojezična. Tak ukrep bi po besedah predsednika frakcije EL Frica Kerta odgovarjal resničnosti v občini in odražal dejanske narodnostne razmere. Fric Kert je posebej poudaril, da EL ne zahteva dvojezičnega prospekta, kot so nekateri hoteli razumeti. Dvojezičnost občine naj bi se odražala pri krajevnih oznakah. Proti takemu predlogu je nastopila ljudska stranka s podžupanom Oschmautzem na čelu. Seveda pa so morali predlog EL tolmačiti v to smer, da Enotna lista zahteva dvojezičnost celotnega prospekta, ne samo krajevnih oznak. Argumentirali so s tem, da turistični prospekt nima nič opraviti z narodnostnim problemom, ki da ga je treba razčistiti na politični ravni. Z glasovi ljudske stranke in socialistov — z izjemo ravnatelja Them-la — so zato sprejeti sklep, da bo prospekt enojezično nemški, da ne bo niti dvojezičnih krajevnih oznak, da pa bo v njem opozorilo, da v občini živi tudi slovenska narodna skupnost. Do debate je prišlo tudi pri obravnavi razširitve ceste in asfaltiranja pločnika pred novo Kmečko-gospodarsko zadrugo. Po mnenju Volilne skupnosti in ljudske stranke taka razširitev ceste na občinske stroške predstavlja posredno subvencijo slovenski zadrugi. Pri tej točki je prišlo tudi do kratke prekinitve seje. Ljudska stranka je bila mnenja, da imajo drugi cestni projekti prednost, in je zahtevala boljšo pripravo podobnih vprašanj. Očitali so tudi, da je ob tem vpra- šanju bil spremenjen sklep mestnega sveta in da je o teh spremembah bil informiran samo finančni referent. Na seji so soglasno sklenili, da dajo tovarni tesnil Knecht v Šmihelu na razpolago zemljišče, veliko 9000 kvadratnih metrov. Šmihel-ska tovarna bo tako lahko razširila svoj obrat, kar bo omogočilo odprtje nadaljnjih sto delovnih mest. Tako bosta občina in dežela podprli to podjetje z 1,8 milijona šilingov, pri čemer bo levji delež prispevala občina Pliberk. Tudi domače podjetje Krivograd bo dobilo zelo ugodno zemljišče za razširitev obrata. Mestni svetnik Stanko Vavti (EL) pa je sporočil, da je pliberška občina kupila zemljišče, veliko 9630 kvadratnih metrov. Na zemljišču bodo uredili nogometno igrišče, ki bo pliberškim nogometašem rabilo za trening. Tako bo po Šmihelu tudi Pliberk dobil sodobno igrišče, ki bo zadostilo potrebe Pliberških nogometašev. Medtem pa se je v pliberški občini pojavil nov problem, ki bo občinske odbornike še zaposloval. Nad Rutami blizu Bistrice pri Pliberku v neposredni bližini izvira Bistrice, iz katerega z vodo oskrbujejo vso pliberško občino, leži v stari stavbi nekaj sto sodov strupenih kemičnih snovi. Lastnik tega skladišča je neki Gerhard Lininger, lastnik firme za zaščito okolja in vodovja na Koroškem UGS. Prava ironija je, da prav podjetje, ki se profesionalno (in najbrž tudi z dobičkom) ukvarja z zaščito okolja, skladišči strupene snovi v neposredni bližini vodovodnega izvira in zato nima niti vodnopravnega dovoljenja. Število kmetov pada še naprej V desetih letih med 1970 in 1980 se je število kmetijskih obratov na Koroškem znižalo za 2100 ali za 7,5 odstotka. Tako je število kmetijskih obratov leta 1980 znašalo 26.000. Od tega jih je 58 odstotkov bilo polkmetov, 33 odstotkov pa čistih kmetov, vendar pa ti obdelujejo 54 odstotkov skupne gospodarske površine, ki je je na Koroškem 860.000 ha. Zaskrbljujoče nazadovanje kmetijskih obratov se torej nadaljuje, s tem pa tudi odseljevanje s podeželja. Premagovanje preteklosti 5 ;'7He7!OV<2MW! prfMMgOfaMjeTM /??*ete^/ostZ ^4wtrZ)cZ rM fe/Z- težave. Če/?r