TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 2254 TRNOVSKA VAS Trnovski Glasilo Občine Trnovska vas Trnovski zvon št. 5, letnik VI, december 2006 NI KAJ, ŽUPAN DRŽI OBLJUBO! »Prech’sem si želim, da bi se dvignila kakovost življenja v celotni občini. To bi bilo možno z raznimi učinkovitimi ukrepi kot so povečati vpliv vaških odborov in jim zagotoviti del sredstev iz proračuna za samostojno razpolaganje... « Tako nekako nas je nagovaijal, takrat še kandidat za župana, g. Alojz Benko. Upamo, da bo gospod župan uresničil svoje ideje Ljudje smo volili, kakor smo volili, dejstvo pa je, daje vsakdo, kdor je odšel na volišče, hotel le najboljše za kraj. Razlika je le v tem, da so nekateri videli ‘'očeta občine” v prvem možu, drugi v dragem možu, tretji v nekom tretjem. Sicer pa smo si postlali kot smo si postlali in tako bomo tudi ležali. Zgleda, da je občinska uprava in občinski svet z g. županom na čelu pognala občinsko kočijo v tek, kljub strankarskim in interesnim razlikam, ki so bile vidne v času volitev. V mislih imam dokaj ‘'neokusno” anonimko, kije takrat krožila po naših gospodinjstvih. Sicer so nekatere kritike v anonimki bile upravičene, a zavedati se je treba, da vsak kdor dela, včasih kaj pogreši, zato bi bilo morda dobro, da bi se kritike lotih na bolj kulturen in primeren način. No, župan torej drži obljubo. V uradnem vestniku Trnovskega zvona lahko preberete vse ‘'zanimivosti” glede občinskih odborov in tudi imena izvoljenih v vaške odbore. Zgleda, da je župan zagret za delo, dokaj energičen in poln načrtov, kljub temu da primanjkuje finančnih sredstev. Voljo in zainteresiranost je pokazal na sestanku vaške skupnosti v Bišu, kjer je bil izvoljen, tako kot po dragih krajih naše občine, vaški odbor. Županje poudaril, da daje velik pomen vaškim odborom in da besedo želi držati. Poleg tega si želi plodnega sodelovanja med občinsko upravo in vaškimi odbori. Zanimiva je županova ideja, da bi v prihodnje kdaj pa kdaj sklicevali razšujene seje občinskega sveta, na katerih bi sodelovali tudi predsedniki vaških odborov. Župan poudaija, da bo potrebno izdelati projekte. Ustvarili smo sicer dobre pogoje za delo, a potrebna bo sloga in sodelovanje, predvsem pa znanje. V obdobju od leta 2007 do 2013 bi lahko pridobila naša občina od 800 - 900 milijonov tolaijev evropskih sredstev, a zato bo potrebno trdo delo, ker Evropa sama nič ne da, ampak je potrebno redno spremljanje razpisov ipd. Županje torej prijel za vajeti naše občinske kočije. Zdaj mu lahko zaželimo samo še vse dobro, svetnikom preudarnosti in poštenosti, občanom pa več zainteresiranosti in pobud. Župan ima objavljene madne ure in mislim, da bo vesel še vsake tako majhne ideje in pobude, za prošnje občanov pa gotovo tudi ne bo gluh! Besedilo in foto: Matjaž Kramberger Praznični čas nam potrka! na vrata je spet, podarimo sosedu, prijatelju, znancu prijazen klepet. Bodimo odprti, dojemljivi za vse stvari, bodimo dobri, iskreni do vseh ljudi. Božična radost naj zasede vaše srce in misli in ne pozabimo, da smo mi tisti, ki sami si kujemo srečo življenja, ki sami smo odgovorni za svoja dejanja. Naj dobra dejanja privrejo s prazniki na dan, polepšajmo drug drugemu naš vsakdan. Božično vzdušje naj odžene žalost in skrbi, novo leto pa naj vam prinese čim več lepih stvari. Vesele božične praznike in mnogo zadovoljstva v letu 2007 vam želi uredniški odbor Trnovskega zvona. Spoštovane občanke in spoštovani občani! Le nekaj dni je minilo od volitev, ko sem postal vaš župan. Zcn’edam se odgovornosti, ki jo imam do vas. Delo bom opravljal po svojih najboljših močeh ter enako za vse občane. Zahvaljujem se vam za izkazano zaupanje. Veliko mi pomeni sodelovanje z vami, cenim vsako kmečko, delavsko, zgarano, žuljavo roko, ki mi jo ponujate. Življenje me je marsičesa naučilo, zato si želim odkritega in dobrega sodelovanja. Vedno sem pripravljen prisluhniti sočloveku, ki je za odkrit dialog in je pripravljen prispevati svoj delež za napredek naše skupnosti. Cenim vsako človeško življenje, zavedam se težav, ki nas v tem trenutku najbolj bremenijo. Z vso odgovornostjo bom pričel z reševanjem prioritetnih programov, ki jih bodo potrdili svetniki in predsedniki vaških odborov, torej vaši predstavniki. Vsakdo ima pravico živeti v prijaznem in urejenem okolju, jaz in občinski svet ter občinska uprava pa smo dolžni to zagotavljati vsem občanom, tudi tistim, ki so od centra občine najbolj oddaljeni. Le iskrenost, dobro sodelovanje in trdo delo so v tem hitrem tempu življenja pravilna pot do boljšega jutri. Delati anonimno je način, ki ga uporabljajo slabiči, ljudje, ki se skrivajo za drugimi in ne pripomore k napredku kraja. Pred nami so božični in novoletni prazniki, zato vam želim, naj s\!etloba pisanih decembrskih luči zasenči črne misli, naj vas pozitivne misli spremljajo v vsak dan v novem letu. Želim vam vesel božič ter srečno, uspešno in miru polno novo leto. Vse, ki boste novo leto pričakovali v bližini, vabim, da se nam kakšno uro pred iztekom starega leta pridružite na prostoru pred občino, kjer bomo nazdravili novemu letu in ga pričakali z manjšim ognjemetom. Vaš župan Alojz Benko TRNOVSKI ZVON Izdajatelj: Občina Trnovska vas; Odgovorna urednica: Romana Breznik; Uredništvo: Romana Breznik, Barbara Drumlič, Anita Vršič in Matjaž Kramberger; Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas; Telefon: 02/757-95-10; Telefax: 02/757-16-61; E-pošta: obcina.tmovska.vas@siol.net; Lektoriranje: Barbara Dmmlič. Glasilo TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 380 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Trnovska vas brezplačno. Grafično oblikovanje: VEJICA, Rado Škijanec s.p., 041 684 910 Spletna stran: i >n >n v. trn o vska- vas. si OBČANI PRIDNO ODDAJALI GUME Na podlagi uredbe o prometu, načinu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami ( Uradni list RS; št 71/06) je bila v naši občini izpeljana brezplačna oddaja izrabljenih gum in zračnic. Tudi sam sem obiskal zbirno mesto v Trnovski vasi. Delavca občinske uprave sta mi dejala, da so se na akcijo ljudje lepo odzvali, o čemer je pričal velik kup izrabljenih gum in zračnic. Ekološka ozaveščenost ljudi torej obstaja. Dokazana je namreč škodljivost takih in podobnih umetnih materialov, ki ležijo v naravi in slabo vplivajo na žive organizme, podlago, vodo in druga živa bitja. Sicer je omenjena akcija le kamenček v mozaiku odnosa človeka do narave in okolja, a na tak način in s podobnimi akcijami velikokrat vse skupaj preide v širšo dejavnost za vzpostavitev naravnega ravnovesja, čistega okolja in pravilnega odnosa človeka do narave in vsega živega. Pohvala občanom! Besedilo in foto: Matjaž Kramberger Delavca občinske uprave v delovni akciji STROŠKI ČIŠČENJA DIVJIH ODLAGALIŠČ TERJAJO Ohranitev čistega in zdravega okolja bi morala biti skrb vsakega posameznika. Ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki in njihov odvoz na določeno odlagališče je določen z občinskim odlokom. Žal so divja odlagališča komunalnih odpadkov v občini Trnovska vas še vedno težava, s katero se mora ukvaijati občinska uprava. Obveščanje občanov in opozaijanje na negativne posledice odlaganja odpadkov izven določenih mest, pri posameznikih še vedno ni zaleglo. Obstoj divjih odlagališč je odraz neprimernega odnosa posameznikov, njihovega nespoštovanja potreb občanov po zdravem okolju, ki ga ni mogoče spremeniti drugače kot z globami. Sele, ko jih udari po žepu, se posamezniki začnejo zavedati svojih obveznosti. Sanacije divjih odlagališč stanejo veliko in posledice nevestnega ravnanja posameznikov čutijo vsi občani, ki kot davkoplačevalci financiramo opravljanje občinskih nalog. Stroški čiščenja in odvoza odpadkov so preveliki, da bi občina lahko očistila vsa divja odlagališča. Nastajanje divjih odlagališč se skuša preprečiti na različne načine. Povečuje se pokritost z rednim odvozom komunalnih POSEBNE UKREPE odpadkov, večje odpadke pa lahko občani oddajo v zbirnem centra novega Centra za ravnanje z odpadki Gajke, vsak delovni dan od 8. do 17. ure in v soboto od 8. do 14. me. Z Odlokom o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Trnovska vas (Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 4/2005) so za nepravilno ravnanje predpisane globe za prekrške. In sicer za fizično osebo, odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika in samostojnega podjetnika posameznika 100.000. 00 tolarjev ter za pravno osebo 350.000. 00 tolarjev, če: - odlaga komunalne odpadke izven območja odlagališča oziroma na mestih, ki nimajo ustreznih dovoljenj za odlaganje komunalnih odpadkov, - kopiči komunalne odpadke oziroma odlaga komunalne odpadke v objektih ali zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov. Globo je mogoče izreči le v inšpekcijskem postopku, ki ga izvede komunalna inšpek- torica. Postopek se lahko uvede na podlagi ugotovitev inšpektorice, lahko pa tudi na podlagi obvestila občanov. Obvestila občanov so vedno pogosteje podlaga za uvedbo inšpekcijskega postopka, ker se občanom več ni potrebno bati, da se bo izvedelo, kdo je inšpektoiju posredoval podatke. Po Zakonu o inšpekcijskem nadzora (Uradni list RS, št. 56/2002) je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira dragih infonnacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Komunalna inšpekcija redno preveija in ugotavlja, kateri občani odlagajo komunalne odpadke izven določenega odlagališča ter izreka globe. Občani, ki želijo podati prijavo, jo lahko sporočijo na Komunalno inšpekcijo skupne občinske uprave, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na telefonsko številko: 748 29 92 ali 748 29 63. Zaželjeno je, da je posredovano čimveč podatkov o povzročitelju (ime in priimek, naslov, številka avtomobilske prometne tablice) ter o času in kraju, kjer so nepravilno odloženi odpadki. Sabina JUPIČ, komunalna inšpektorica NEPRAVILNO ORANJE NJIV OB OBČINSKIH CESTAH - OBVESTILO OBČANOM Komunalna inšpektorica redno prejema prijave občanov Občine Trnovska vas v zadevi nepravilnega oranja njiv, kijih občani oijejo ob lokalnih cestah in javnih poteh. PREPOVED OGROŽANJA OBČINSKE CESTE IN PROMETA NA NJEJ Odlok o občinskih cestah Občine Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 11/99) v 39. členu prepoveduje začasno ah trajno zasesti občinsko cesto ah njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in dragih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil. Po 15. točki drugega odstavka 39. člena Zgoraj navedenega odloka, je prepovedano predvsem - orati njive v razdalji Im od ceste v smeri proti njej ali v širini Im od ceste vzporedno z njo. NADZOR NAD PRAVILNIM ORANJEMNJIV Nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem občinskega odloka v Občini Trnovska vas, izvaja komunalna inšpektorica Skupne občinske uprave. Inšpektorica v primera kršitve lastniku oziroma uporabniku zemljišča odredi, da mora zemljišče, ki ga je zoral vzpostaviti v prvotno stanje. Če lastnik oziroma uporabnik zemljišča ne izvrši odredbe inšpektorice se kaznuje z globo 15.000,00 tolaijev - 53. člen Odloka o občinskih cestah Občine Trnovska vas. Komunalna inšpektorica redno preverja in ugotavlja, kateri občani ob občinskih cestah, orjejo njive v nasprotju z Odlokom o občinskih cestah Občine Trnovska vas. Občani, ki želijo podati prijavo, jo lahko sporočijo na Komunalno inšpekcijo Skupne občinske uprave, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na telefonsko številko: 7-18 29 92 ali 748 29 63. Sabina JUPIČ, komunalna inšpektorica 8. OBČINSKI PRAZNIK OBČINE TRNOVSKA VAS V jeseni naša občina praznuje, in sicer potekajo ob občinskem prazniku raznovrstne prireditve ves mesec oktober. Ob koncu meseca pa sledi osrednja prireditev in letošnji 8. občinski praznik naše občine smo slavnostno in s kulturnim programom obeležili v soboto, 28. oktobra 2006 v kulturnem domu v Trnovski vasi. V samo prireditev nas je popeljal pevski zbor OŠ Trnovska vas pod vodstvom g. Ernesta Kokota. Pesmi pa je sledil pozdrav in nagovor podžupana g. Franca Pukšič, ki je predstavil postoijeno delo v naši občini. V kulturnem programu prireditve so se predstavili učenci OŠ Trnovska vas, prav tako pa nas je s pesmijo razveselila Tanja Trinkaus. Priznanja občine Trnovska vas so letos prejela tri društva, in sicer PGD Biš, Lovska družina Trnovska vas in KORK Trnovska vas. Občina Trnovska vasje letos, skupaj s ŠD Kenguru, podelila tudi priznanje naj športniku in športnici naše občine. Naziv sta si za to leto priborila Boris Pukšič in Suzana Sušnik ter si s tem pridobila nagrado, izlet v Benetke, ki jima jo podaija ŠD Kenguru. V nadaljevanju je sledila podelitev priznanj in zlatih petič za odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole, ki sta ju prejeli Martina Potrč in Doroteja Dvoršak. Vse goste in zbrane je na osrednji prireditvi ob 8. občinskem prazniku naše občine pozdravil in nagovoril tudi novoizvoljeni in sedaj že aktualni župan občine Trnovska vas g. Alojz Benko. V imenu vseh povabljenih gostov in županov sosednjih občin pa je spregovoril poslanec v DZ Republike Slovenije in župan občine Destrnik g. Franc Pukšič. Po osrednjem oz. madnem delu prireditev je v kulturnem domu potekalo družabno srečanje. Barbara Drumlič VABILO BIODINAMIKOM V letu 2007 bo Center Vita pomagal pri ustanavljanju društva BIODINAMIKOV v Podravju. Po vseh regijah v Sloveniji so društva biodinamikov že ustanovljena, samo pri nas v Podravju ne. Želimo, da se v društvu najdemo vsi tisti, ki imamo podobne poglede na zdravo pridelavo hrane in s tem na ohranjanje okolja v katerem živimo. »V nadaljevanju bom skušal v grobem opisati kaj oziroma kako skrbimo za svoje rastline biodinamiki. Takoj na začetku moram poudariti, da za nego rastlin ne uporabljamo nobenih strupov (pesticidi ipd). Biodinamiki ne gnojimo zemlje s svežim gnojem, ampak gnoj predhodno kompostiramo. Rastline škropimo s čaji oziroma preparati, ki so narejeni iz zdravilnih zelišč. Prizadevamo si, da bi v zemlji in izven nje ustvarili takšne pogoje, ki bi omogočili rastlinam, da se v celoti izrazijo v svoji postavi. Res pa je, da za takšno delo potrebujemo nekaj dobre volje in znanja. Če prvo imamo, se bomo drugo naučili v društvu. Če bo dovolj interesentov, bo v januarju 2007 sestanek, na katerem se bomo spoznali in dogovorili o skupnih interesih.« (citat pobudnika za ustanovitev društva) Interesenti, pokličite in se prijavite na telefon 460-50-80, ga. Bojana. CENTER VITA, zavod za razvoj podeželja: Miro Zelenik KJE JE PRAVA RESNICA? Nedelja 16. 7. 2006, pri dveh svetih mašah prisotni verniki poslušajo znameniti govor g. Zvonka Zoreča, ki se pritožuje, da mu je Občinski svet Občine Trnovska vas zaradi nespoštovanja koncesijske pogodbe, katera je sklenjena med Občino Trnovska vas in pogrebnim podjetjem Jančič ALMAJA iz Lenarta ter zaradi nekorektnega obnašanja in nezaupanja, prepovedal nadaljnjo opravljanje funkcije molilca in govornika na našem pokopališču. K temu govora se je pridružil tudi naš farni župnik g. Jožef Rajnar, ki je govoril o stvareh, ki so popolnoma neresnične in žaljive. Poraja se vprašanje, s kakšno pravico g. župnik zagovaija g. Zoreča, ki je sicer samo podizvajalec, neposredno odgovoren svojemu delodajalcu, to je pogrebnemu podjetju Jančič. Gospod župnik za njega ne more prevzemati nobenih odgovornosti in pooblastil. Gospodu Rajnara kot farnemu duhovniku in globoko vernemu človeku, bi moralo biti vseeno, kdo ob žalostnih trenutkih moli v vežici. In sedaj k bistvu tega spora med občino in g. Zorecom. Lansko leto, 19. 9. 2005, je potekal na našem pokopališču pogreb. Gospod Zvonko je pred mašo pobiral darove za svete maše, cerkev, zraven teh darov pa so pogrebci lahko darovali tudi prostovoljne darove za vežo. Darovi za vežo se pobirajo po sklepu občinskega sveta od leta 2002, ko je bila vežica predana svojemu namenu. Do tukaj vse lepo in prav. Ko pa je 8. 11. 2005 eden izmed svetnikov prevajal finančno stanje vseh zbranih sredstev v tekočem letu, pa finančna sredstva zbrana na tem pogrebu, do tega datuma (po skoraj dveh mesecih), še niso bila predana v občinsko blagajno. Gospod Zorec bi se moral zavedati, da so vsa sredstva zbrana za namen vežice občinski denar, ki se tudi namensko porabi za obnovo in vzdrževanje mrliške vežice in zato morajo biti v najkrajšem času predana občini. Še bolj kot to pa je pomembno, da se upošteva želja darovalca, kar je njegova osebna in neodtujljiva pravica. Po intervenciji občine preko pogrebnega podjetja Jančič je g. Zorec še isti dan (8. 11. 2005) na občino dostavil denar z izgovorom, da je bil ta denar shranjen v župnijski blagajni. Kar pa je vredno najmanj zaupanja, pa je, da zraven denaija ni bil predan spisek darovalcev, tako da se ne ve ne kdo in ne koliko so posamezniki darovali za vežico. Takrat je g. Zorec na občini tudi izjavil in zagrozil, da prostovoljnih prispevkov za vežico ne bo več pobiral, kar je ob prvem naslednjem pogrebu tudi uresničil. Dne 25. 5. 2006 je občinski svet na svoji 29. redni seji razpravljal tudi o tej zadevi in zadolžil občinsko upravo, da pošlje obvestilo kon-cesionaiju, katera vsebina je zapisana že v uvodu tega članka. Potrebno je pokomentirati in razjasniti tudi nekaj navedb g. Zvonka in g. župnika iz dne 16. 7. 2006, ki sta obred sv. maše izkoristila za šujenje neresnic in laži. Imenovana gospoda sta namreč med dragim tudi navajala, da je občinski svet bivšega župana g. Karla Vurcoja nagnal. Vojetno sta oba pozabila, daje bilo v vseh medijih (TV, radio, časopisi in tudi Trnovski zvon) nedvoumno objavljeno, da je bivši župan odstopil sam (z nepreklicno odstopno izjavo). Nadalje je bilo pri sveti maši navedeno, da je občinski svet prepovedal g. Karlu Vurcoju pogrebne govore. Žal, tudi to dejstvo je neresnično, saj je g. Vurcer pisno izjavil, da v bodoče ne želi nastopati kot pogrebni govornik in izjavo tudi poslal pogrebnemu podjetju Jančič. Dokument je možno preveriti na sedežu pogrebnega podjetja. Članom bivšega občinskega sveta v prejšnjem mandatu ni povsem jasno, zakaj g. Raj nar pri teh zadevah vpleta bivšega župana, saj namreč dobro poznamo njune medsebojne odnose v preteklosti, ki niso bili ravno zgledni. Prav tako g. župnik navaja, da obstaja dokument, kjer piše, da se za vežico ne bodo pobirali prostovoljni prispevki, ko bo končana. Resnica je ta, da so se prispevki pričeli pobirati šele takrat, ko je mrliška vežica bila predana svojemu namenu. Prav tako ne vzdržijo navedbe g. župnika, da v ‘Vesoljni Sloveniji” ni občine, ki bi pobirala prostovoljne prispevke za vežico. Če se ozremo samo do sosednje občine Destrnik lahko vidimo, da izjava ne vzdrži, saj sredstva za vežico pobirajo vrsto let, kar je našim občanom tudi dobro znano. In na koncu, tudi trditev g. župnika, da so pobrane grobamine namenjene vzdrževanju vežice, ni točna. Z grobamino namreč pogrebno podjetje Jančič vzdržuje pokopališče in okolico vežice, stroški vzdrževanja vežice in nakup opreme v njej pa bremeni občinski proračun. S tem člankom ne želimo ustvaijati nobenih sporov med občino in g. župnikom, kajti dosedanje sodelovanje med obema institucijama je bila povsem korektno. Upamo da bo tako tudi v bodoče. Občinski svet je dolžan občankam in občanom pojasniti in podati podatke ter navedbe, ki so bile tolmačene nepravilno. Vse infonnacije v zvezi s tem so na razpolago tudi na občini Trnovska vas. Zaradi nastalih razmer in čim prejšnje umiritve strasti, je takratni podžupan občine dne 18. 7. 2006 sklical sestanek, na katerega je povabil direktoija pogrebnega podjetja Jančič ALMAJA g. Zlatka Glim-šeka in g. Zvonka Zoreča. Žal se g. Zorec sestanka iz osebnih razlogov ni želel udeležiti. Na sestanku so bile sprejete naslednje točke po koncesijski pogodbi: 1) Svojcem ponuditi možnost izbire tudi dragega molilca in govornika. 2) Če je želja svojcev po določeni osebi, se jim to omogoči. 3) Vsebina govora mora biti primerna in upoštevati pieteto pokojnika (pri tanje potrebno upoštevati navodila svojcev in pogrebni protokol, ki ga vodi koncesionar). 4) Za pobiranje sredstev za vse namene se nastavijo pole za vsak namen posebej, kjer se vpiše darovalca, kije daroval. Ob koncu še ta razjasnitev. V primera smrtnega slučaja se zraven vseh uslug pri pogrebnem podjetju Jančič že od samega začetka vedno plača tudi usluga molilca in govornika. Cena za dvakratno molitev in pogreb je 8000 SIT, za poslovilni govor pa 11576,40 SIT. V kolikor pa boste molilca plačali neposredno, pa vam je g. Zorec dolžan izdati originalni račun kot samostojni podjetnik. Člani občinskega sveta v mandatu 2002-2006 (Članek je bil pripravljen za objavo v prejšnji številki (Trnovski z\’on št. 4, letnik VI, 13. oktober 2006), vendar zaradi pomanjkanja prostora objava ni bila možna. ) MISIJON 2007 - ŽUPNIJA SV. BOLFENK V SLOVENSKIH GORICAH Dragi bolfenški farani! Sporočam vam, kot je pater misijonar predstavil oz. naznanil prvo adventno nedeljo pri mašah pater misijonar, da bo v naši župniji drugo leto v adventnem času potekal misijon. Vodili ga bodo patri minoriti, ker je naša župnija še posebej povezana z njimi. Nenazadnje od tukaj izhajata dva duhovna poklica njihovega reda, znani misijonar, kije žal že pokojni, p. Franček Čuček in p. dr. Slavko Krajnc. Potekala bo tudi enoletna priprava na misijon. Zakaj enoletna priprava? Rad bi vas spomnil, da je bil zadnji misijon v naši župniji leta 1990 ob 200-letnici cerkve oz. župnije. Ponavadi bi naj bil vsakih 10 let oz. kakor pravi novi zakonik cerkvenega prava, naj župniki po predpisih krajevnega škofa od časa do časa oskrbijo tisto oznanjevanje, ki ga imenujemo duhovne vaje, misijone in druge potrebam prilagojene oblike (Kan. 770). Ker je od zadnjega misijona minilo že 16 let in ker se razmere zelo spreminjajo, je več kot na mestu ta duhovni zagon, ki naj bi nagovoril vsakega od nas in ga tudi pritegnil. Zato bomo oz. smo v naši župniji pričeli z daljno - enoletno - pripravo na sv. misijon letos na prvo adventno nedeljo. Kot prvo vas vabim, da tudi doma, kakor v cerkvi, po vsaki sv. maši molimo oz. molite v ta namen. Več o programu, kako in na kakšen način bo skozi vse leto potekalo, boste obveščeni preko cerkve oz. preko župnijskega lista, ki bo izšel po novem letu. Odprimo svoja srca in duše v letu, kije pred nami in za nas še posebej leto božje milosti. To vam polagajo na dušo in srce ter vas k temu vabijo patra misi-jonaija in vaš dušni pastir Jožef Rajnar. Na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja 8. 12. 2006 DRUŠTVO UPOKOJENCEV TRNOVSKA VAS Leto 2006 se izteka. Pri pregledu celoletnega dela smo prišli do zaključka, daje plan dela, ki smo si ga zadali za tekoče leto v celoti realiziran, saj smo izvedli, v zadovoljstvo članov, redni občni zbor, ki je po pravilih DU obvezen enkrat letno. Organizirali smo tri izlete: - po želji članov društva nakupovalni izlet na Madžarsko, 11. maja 2006; - odšli smo na srečanje društev upokojencev Slovenije, kije bilo v Moziiju, 29. junija 2006; - izlet oz. romarska pot, Brezje - Begunje, 9. september 2006 (dva avtobusa). Organizirali smo tudi martinovanje 11. novembra 2006. Kar se pa tiče rekreacije pa kolesaijenje, seveda kratke relacije, ker nam v zrelih letih moči že pešajo. Bistveno pomembno pa je, da v mesecu decembra obiščemo na domu tudi člane, jih obdarimo s pozomostnim darilom, saj se iz zdravstvenih razlogov ne morejo več srečevati z nami. Kot vemo, so lokalne volitve za nami. Dobili smo novega župana in pomlajen občinski svet. Pogrešamo pa, da nimamo niti enega člana DU v občinskem svetu, kateri bi pri delitvi denarnih sredstev društvom, zastopal upokojence. Trdno upamo in si želimo, da smo si z vloženim minulim delom zaslužili medgeneracijsko solidarnost. Vsem članom DU, predvsem pa članom izvršilnih odborov, se zahvaljujem za ves prosti čas, ki ste ga vložili v dobro bit društva v letu 2006. Obenem želim vsem našim članom, krajanom in občinskim delavcem vesele božične praznike, zdravja, sožitja, osebne sreče in uspešnega dela v letu 2007. Franc Kuplen, predsednik DU Trnovska vas RDEČI KRIŽ Lahko bi dejali, da v naši KORK Trnovska vas kar pestro izvršujemo naše načrte, ki smo sijih postavili v začetku letošnjega leta. 27. novembra smo imeli v kulturni dvorani predavanje o zdravi prehrani, ki ga je vodila naša domačinka Andreja Krajnc, vis. med. ses., univ. dipl. org. Udeležba je bila kar zadovoljiva. Drago predavanje bo nekje sredi decembra, vodil pa ga bo naš zdravnik Tomaž Schaubach. Dragega decembra smo imeli, prav tako v kulturni dvorani, srečanje naših članov, kjer je bila udeležba tudi zadovoljiva, pa tudi vzdušje je bilo zelo prijetno. Vsem tistim, ki so zaradi bolezni morah ostati doma pa želimo, da čim prej ozdravijo. Ker smo že v pred božičnem času, nismo pozabili tudi na naše ostarele, bolnike in invalide. Kakor vsako leto, jih bomo tudi letos obiskali s paketi po vseh treh domovih za ostarele v Rakičanu, Ptuju in Muretincih, naše invalide pa seveda po domovih. Vsem našim občankam in občanom želimo vesele božične praznike, v novem letu 2007 pa veliko sreče in zdravja. Našim osnovnošolcem pa najlepša hvala za sodelovanje. Marija Maguša, KORK Trnovska vas LOVCI LOVSKE DRUŽINE TRNOVSKA VAS SMO PRAZNOVALI JUBILEJ 60 LET OBSTOJA Lovska družina Trnovska vas je bila ustanovljena pred 60 leti. V tem obdobju se je družina kot vse druge organizacije v kraju razvijala po danih možnostih. Aktivnosti so v glavnem tekle na področju društvenega življenja, gradnje lovskega doma, vzdrževanja doma in okolice, nakupa zemljišč za krmljenje, gojitve divjadi, lova ter strelsko tekmovalne dejavnosti v streljanju na glinaste golobe, kjer so in še danes naši najboljši strelci promovirajo našo družino in občino širom po državi. V sled uspehov in dobre volje smo se v lovci Lovske družine Trnovske vasi, ki šteje danes 37 članov in 2 članici, odločili, da počastimo naš jubilej šestdeset let uspešnega delovanja, z naslednjim programom. V nedeljo, 13. 8. 2006 smo organizirali že tradicionalno sveto mašo v čast sv. Huberta -zavetnika lovcev. Tu smo se spomnili tudi vseh naših pokojnih članov. Po slavnostni maši, smo praznovanje nadaljevali v domu krajanov, kjer smo počastili jubilej z bogatim kulturnim programom in družabnim srečanjem lovcev, občanov ter gostov. Ob praznovanju obletnice smo obnovili družinski prapor ter ga obogatili z novimi trakovi. Ob tem praznovanju smo člani in drugi zaslužni prejeli tudi priznanja za dolgoletno uspešno delovanje v družim. V namen praznovanja smo 27. 8. 2006 pripravili na lovskem strelišču v Trnovski vasi že tradicionalno srečanje lovcev, kjer smo se pomerili v streljanju na glinaste golobe. Spoštovani občani, leto 2006 se počasi izteka. Bilo je leto, ki je bilo za vse nas delovno, polno lepih trenutkov, uspehov pa tudi težjih preizkušenj. Bilo je leto, ki ga je bilo vredno, več ali manj, živeti in doživljati, kar si seveda vsi skupaj želimo tudi v naprej. Zato se vam lovci Lovske družine Trnovske vasi zahvaljujemo za razumevanje in strpno sodelovanje z željo, da ostanemo v takšnih odnosih tudi naprej. Vsem želimo vesele božične praznike, zadovoljstva, sreče in zdravja polno v letu 2007. Alojz Fekonja, tajnik LD Trnovska vas 25 LET STRELSKEGA DRUŠTVA TRNOVSKA VAS V mesecu oktobra smo v našem društvu praznovali 25 let našega obstoja. Ob tem jubileju smo pripravili razstavo, na kateri smo prikazali ustanovne litine društva in seznam ustanovnih članov, diplomsko nalogo s tematiko organizacije tumiijev, priznanja, pohvale, pokale in medalje, ki se jih je v teh letih zbralo kar precej. Na ogled smo postavili tudi vso strelsko opremo, kijo imamo, zbrane rezultate s tekmovanj in tumiijev s preteklih let, koledaije, plakate, ki so vabili na Igre dobre volje. Ob jubileju smo organizirali tudi turnir v streljanju z zračno puško in izdali brošuro ob 25-letnici. Brošuro, v kateri smo opisali našo zgodovino, potek Iger dobre volje, organizacijo turnirjev in dobrih dosežkov naših tekmovalcev, lahko dvignete pri vodilnih članih društva. Zahvalili bi se vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali izvesti ta jubilej. Posebna zahvala gre vsem sponzoijem, ki so nas finančno podprli in nam tako omogočili, da si bomo lahko dobavli strelsko opremo, ki nam še manjka, in se tako potem še bolj približali najboljšim strelskim društvom v naši okolici. Kratka zgodovina društva Prvi zametki Strelskega društva Trnovska vas segajo v leto 1974, vendar je bilo leta 1977 to društvo, zaradi zaenkrat še neznanih vzrokov, ukinjeno. Sedanje društvo je bilo ustanovljeno leta 1981. Prvi predsednik, takrat še Strelske družine Trnovska vas.je bil Maijan Vršič, Cvetka Majerič pa je bila prva tajnica društva. Na športnem področju je društvo vedno dosegalo zadovoljive rezultate, glede na pogoje, ki jih je imelo na razpolago. Prvi treningi so bili na prostem, ker v kraju ni bilo nobenega primernega prostora za strelišče. Leta 2000 pa se nam je uresničila dolgoletna želja, saj smo uspeli kupiti štiri-stezno montažno strelišče. Strelišče imamo postavljeno v kulturnem domu v Trnovski vasi. Pred osamosvojitvijo smo sodelovali v ligi, ki jo je organizirala takratna Strelska zveza Ptuj. Po letu 1991 ta liga ni več obstajala, zato smo skupaj s SD Dornava, SD Juršinci in SD Juršinci Željka ustanovili Slovenskogoriško ligo. Ta liga je obstajala pet let, nato sta strelski društvi iz Juršinc prešli v višji razred tekmovanja. Takrat smo se povezali s SD Osek, SD Vitomarci in ustanovili lastno medobčinsko strelsko ligo. Leta 2003 seje tej ligi priključilo tudi SD Zg. Velka. Od leta 2003 pa sodelujemo tudi v ligi, ki ozemeljsko pokriva nekdanjo ptujsko občino (bivša Strelska zveza Ptuj). Vseskozi smo se udeleževali in prirejali tumiije v streljanju s serijsko zračno puško. Društvo je v svoji zgodovini velikokrat organiziralo zabavne prireditve s plesom. Najpogostejše so bile ob dnevu žena, martinovanju in novem letu, v poletnem času pa vrtne veselice. Najbolj znana med njimi je bila prireditev Igre brez meja, ki so se kasneje preimenovale v Igre dobre volje, ki pa so postale tudi tradicionalne. V letu 2004 smo tako organizirali že 8. igre dobre volje. Turnir ob 25. letnici strelskega društva To je bil eden najbolj zanimivih tumiijev na našem strelišču med ekipami, saj je zmagovalna ekipa samo za en krog premagala drugo uvrščeno ekipo. Tako je zmagala je ekipa SD Velka s 513 krogi pred ekipo SD Jože Kerenčič iz Onnoža, kije dosegla 512 krogov. Tretja je bila ekipa SD Oseka s 510 zadetimi krogi. Domača ekipa v postavi Roman Maguša, Franci Hameršak in Janez Tašner je dosegla četrto mesto z 464 doseženimi krogi. Posamezno je skupno tekmovalo 37 tekmovalcev. Zmagal je Matjaž Habjanič iz SD Jože Kerenčič (179), drugi je bil Kle- men Methans iz Velke (175), tretji pa je bil Dominik Slekovec iz Oseka (173). Naši najboljši posamezniki so bili naslednji: Roman Maguša peti, Srečko Vrečar deseti, Boris Pukšič dvanajsti... Tekmovanje za občinski pokal Vsako leto v sklopu občinskega praznika tekmujemo tudi za občinski pokal. Zmagal je letos naš najboljši strelec Roman Maguša, drugi je bil Srečko Vrečar, tretji Boris Pukšič, četrti Sandi Njivar, peti Janez Tašner. Skupno je bilo prijavljenih 17 tekmovalcev. Članska liga 2006 Tudi letos izvajamo člansko ligo v streljanju z zračno puško. V ligi lahko sodelujejo vsi člani društva in vsi simpatizeiji streljanja z zračno puško. Skupno je v spomladanskem in dosedanjem jesenskem delu streljalo že kar 30 tekmovalcev. Trenutno je v vodstvu Roman Maguša pred Janezom Čehom. Tretji je Srečko Vrečar, četrti Bojan Maguša, peti Mitja Kovačič, šesti Sandi Njivar. Vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružite. Ponavadi tekmujemo ob petkih zvečer na montažnem strelišču v kulturnem domu v Trnovski vasi. Več infonnacij lahko dobite na telefonski številki 031 506 049 (Roman) ali 041 387 185 (Franci). Franci Hameršak ŠPORTNI OKTOBER 2006 Prijateljska tekma Destrnik - Trnovska vas V okviru 8. občinskega praznika naše občine je ŠD Kenguru tudi letos pripravilo sklop športnih prireditev - Športni oktober 2006. Športni oktober 2006 je letos odprl Kengurujev Streetball turnir, ki je potekal v nedeljo, 1. oktobra. Tumiija seje udeležilo sedem ekip. Prvo mesto je pripadlo ekipi z imenom Kleša (Danilo Pukšič, Rajko Vrečar), drugo ekipi Barakude (Bojan Maguša, Roman Maguša) in tretje ekipi Dno platin (Boris Pukšič, Jože Šomen). Ob koncu so se pomerili tudi v metanju trojk, kar je šlo najbolje od rok Romanu Magušu. V soboto, 7. oktobra 2006 je v okrepčevalnici Pri sivi čaplji potekal turnir v kartanju. Sodelovalo oz. v igranju ‘’šnopsa” se je pomerilo osem parov. Najbolje sta se odrezala Dušan in Bogdan Rajšp, drugo mesto sta si ‘’prikartala” Matej Požegar in Sandi Ornik, tretje pa Mitja Sušnik in Miloš Kocbek. Naslednji dan, v nedeljo, 8. oktobra 2006 se je na športnem igrišču odvijal hokej na rolojih. Od dveh tekmujočih ekip je prvo mesto osvojila ekipa v sestavi: Mitja Sušnik, Suzana Sušnik in Vili Lovrenčič. Druga je bila ekipa nadebudnih športnikov: Sašo Amuga, Egon Pavalec in Leon Pavalec. V prostih strelih se je izmed vseh najbolje odrezala edina ženska predstavnica, in sicer je to bila Suzana Sušnik. Tek po vaseh občine je potekal na lepo sončno soboto, 14. oktobra 2006. Start je bil pred OŠ Trnovska vas, cilj pa pred gasilskim domom v Bišu. Na teku je sodelovalo pet moških in ena ženska predstavnica, ki je bila v svoji kategoriji tudi nesporna zmagovalka. Zmago si je tako pritekla Suzana Sušnik. Med moškimi je bil najhitrejši Boris Pukšič, kot drugouvrščeni je na cilj pritekel Ivan Štebih, tretji pa je bil Bojan Maguša. V sklopu letošnjega športnega oktobra je potekal tudi turnir v badmintonu. Ta je potekal v nedeljo, 15. oktobra 2006 v šolski telovadnici. V moški kategoriji se je najvišje uvrstil Vili Lovrenčič, drugi je bil Leon Pavalec, tretje mesto je pripadlo Rokiju Pematu. Med ženskami je prvo mesto osvojila Suzana Sušnik, drugo Barbara Drumlič in tretje Mateja Horvat. Zadnja in letošnja novost med športnimi prireditvami v mesecu oktobra je bila prijateljska tekma v košarki med ekipo iz Destrnika in domačo ekipo iz Trnovske vasi, kije morala priznati premoč nasprotnikov. Tekma je potekala v petek, 20. oktobra 2006 v šolski telovadnici. Gostje so ob koncu dejali, da so bili veseli pova- bila, zato se jim bodo tudi v nadaljnje radi odzvali. S športnimi prireditvami popestren mesec oktober je znova poživil dogajanje v našem kraju in marsikomu izmed nas še polepšal čudovite in tople jesenske dni. Želimo si. da bi bili med njimi tudi vi, zato vas prisrčno vabimo na vse naše prireditve, kot tekmovalca ali gledalca, saj so namenjene prav vsakemu posamezniku. Barbara Drumlič VILA Po mavrici, ki se pne obujala sama. s konca pomola, od zahoda proti vzhodu Morje bo steklo s pomola... bo teklo moje srce Morje bo odšumelo v viharju... in iskalo ljubezen. Srce se bo podalo v samoto, Teklo bo kot slap v mir in gluhoto ali polzelo kot ledenik, in temo noči, z valovi počasi zalilo pomol. nekam daleč. J se to - brez vetra in sap. Sredi ničesar bo padlo na mrcndjišče Brez vetra in sap in zmrznilo v lepoti zime. bo izkoristilo trik, prijelo najmilejšo vilo Spomladi pod krošnje šumeče za dlan prikrade se žarek... in prosilo oblake zavetja. Spomladi pognalo bo cvetje rdeče, Če brezmadežna vila cvetje kipeče, bo rekla: »Ne grem v vetru drhteče. po mavrici do pomola!«, dlan bo iz\’ila, Cvetje ji drago stekla bo bosa in gola našla bo vila nazaj do svoje votline, - našla bo šopek vrtnic na pragu. točila solze in lepe spomine Roman Maguša AKTIVNOSTI V DRUŠTVU KMETIC Čeprav še ni snega, se je sezona tečajev in predavanj v našem društvu že začela. V novembra smo se zbrale v garaži pri naši predsednici in pod vodstvom kuhaija Dušana pripravljale meso na različne načine, primerne predvsem za piknik. Za pokušino si pripravite polnjene puranje zrezke s sadjem, recept sledi v nadaljevanju in jih popecite v pečici ali v kozici, ni nujno le na žara. Z novembrom smo začele tudi s telovadbo, ki jo izvajamo v sodelovanju s turističnim društvom in pod vodstvom ga. Angele Fras že četrto sezono. V ponedeljek smo se poskusile v izdelovanju rož iz »Štunf«, pod vodstvom ga. Terezije Meško. Sprejele smo tudi program za naslednje leto. Idej in želja nam ne zmanjka, omejuje nas le čas, denar in prostor. V teku so pogovori za uresničitev dolgoletne želje članic po društveni kuhinji in upamo, da bo že naslednje leto kaj uresničljivo!? Marica Maguša POLNJENI PURANJI ZREZKI Potrebujemo : puranji ali piščančji file, nekaj rezin slanine, kivi in banano. Zrezke (malo debelejše) zarežemo z ostrim nožem, da dobimo vrečico, ki jo nadevamo z sadjem. Kivi in banano narežemo na drobne kocke. V zrezek damo najprej slanino, nato sadje. Spnemo ga z zobotrebcem ali ovijemo s svinjsko mrežico. Zrezki so tako priprcnfieni za peko. Začinimo jih proti koncu peke. Društvo kmetic Trnovska vas KULTURNO DRUŠTVO MURŠEC-ŽIVKOV NA OBISKU PRI VINKU MÖDERNDORFERJU Vinko Möderdorfer je režiser, dramatik, pesnik in pisatelj. Piše drame, pesmi, novele in romane, filmske scenarije, radijske igre za otroke in odrasle. Od leta 1983 je član Društva slovenskih pisateljev. Za svoja dela je prejel že večje število nagrad. Od letošnjega leta naprej ‘'sodeluje” tudi z našim mladim društvom. V začetku naslednjega leta namreč pripravljamo komedijo, katere avtorje prav Möderdorfer. Naslov komedije naj zaenkrat ostane še skrivnost. Dramski igralci imamo vaje že lep čas in vsekakor lahko zapišemo, da bo sicer črna komedija, res poslastica za vse ljubitelje komedij. Tako je torej društvo moralo pridobiti soglasje in dovoljenje, da sme omenjeno komedijo večkrat uprizoriti na odra. S pisateljem smo se sprehodili ob Ljubljanici, prečkali znameniti Šuštarski most in si skupaj na kratko ogledali staro srednjeveško mestno hišo in čudovito okrašeno Ljubljano. Sicer smo bili samo trije člani društva, a moramo povedati, da nas je bil pisatelj izredno vesel. Povabil nas je v eno izmed dobrih kulinaričnih ljubljanskih gostiln, kjer smo pokusili lososa, seveda pa pisatelj ni pozabil naročiti tudi dobrega vina. Tako je stekel sproščen pogovor o naši novi komediji. Prav tako smo dobili nova navodila in priporočila avtoija, kako se znajti na odra, kako kvalitetno odigrati in kako pripraviti sceno. S stiskom roke in z obljubo, da nas morda obišče na premieri, smo se poslovili. Mi smo seveda nadaljevali pot med božičnimi lučkami in stojnicami, navdušeni nad go- spodom Mödemdorfeijem. Jaz bom kar po domače zapisal, pa naj cenjeni gospod pisatelj ne zameri: »Ni kaj, stari ima s\roj stil!« Matjaž Kramberger V prijetni družbi gospoda Möderdorferja Turistično društvo Trnovska vas želi vsem občanom v novem letu 2007 zdravja, zadovoljstva ter da bi se znali razveseliti tudi malih radosti. Želimo, da bi v novem letu vsak občan prispe\’al majhen delež k temu, da bi bil naš kraj obiskovalcem prijazen. Skozi njega pelje pomembna cesta, ponuja možnosti za sprehode in kolesarjem zanimive stranske ceste po hribih. Skušajmo poskrbeti, da obcestni jarki ne bi bili nametani z odpadnimi steklenicami in ostalo embalažo. Se posebej se zamislimo, ko hočemo kakšen predmet odložiti v zelenem gozdu ali na cvetočem travniku. Mimoidoči takšne naše napake vidijo in si jih tudi zapomnijo. Potrudimo se in dajmo zgled tudi drugim. V naslednjem letu bo v našem kraju predstavitev nordijske hoje in če bo dovolj zanimanja, bomo pripravili tudi tečaj. Zadnjo soboto v januarju bo v stari ch’orani prireditev Ločki bal. V načrtu imamo, da bi uredili bolfenško turistično pot. Če ste pripravljeni pomagati ali imate kakšne dobre zamisli, se nam pridružite. Želimo vam nepozabne decembrske večere in prijeten skok v novo leto. Za Turistično društvo Trnovska vas: Marija Vršič ŠPORTNO DRUŠTVO KENGURU PREGLED DOGAJANJA V TEKOČEM LETU Veter v laseh Glede na to, da je leto v iztekajočem se obdobju je prav, da pogledamo, kaj smo v Športnem društvu Kengum pripravili tekom leta. Kot prvi dogodek v začetku leta lahko omenim občni zbor društva, na katerem se nas je zbralo precejšnje število članov, kateri smo se po protokolarnem delu v ritmu Mladih muzikantov zavrteli v jutro. Tek dogajanja pa smo med dragim popestrili z nagradnim žrebanjem, kjer smo izžrebancem podelili brezplačno vožnjo s Pohor-jetom ter drage praktične nagrade. V mesecu februaiju je sledilo računalniško tekmovanje, znano kot Lan party, katerega sta drago leto zapored uspešno organizirala Uroš Majerič in Miloš Kocbek. Na tekmovanju seje zvrstilo 39 računalniških moljev, kateri so si podajali tekmovalno znanje v sklopu desetih ur. Zmagovalci tekmovanja so si priigrali lepe praktične nagrade, katere sta jim v imenu Športnega društva Kenguru izročila organizatoija prireditve. Sledil je mesec maj in z njim tradicionalna, vseslovenska športna prireditev. Veter v laseh - s športom proti drogi, katero smo v Športnem društvu Kenguru pripravili 4. leto zapored. Na njej se je bilo moč pomeriti v šestih športnih panogah (rolanju, košarki, nogometu, premagovanju ovir v sklopu poligona, skoku v daljino, v igri med dvema ognjema) ter likovnem ustvarjanju, kjer se je moč domišljije odražala v izdelku iz kolaž papiija - lepljenki. Med tiste najbolj pogumne, ki so pokazali svoj pevski talent, pa smo razdelili majice z logotipom prireditve. Organizacijske vajeti prireditve je prevzela Barbara Dramlič. V mesecu avgustu smo skupaj s Turističnim društvom Trnovska vas, pod vodstvom Nene Pukšič in Jožeta Kapuna, odkolesa-rili proti moiju, kjer nas je v treh etapah pot vodila do Bleda, čez Vršič do Branika in do končnega cilja, po 490 prevoženih kilometrih, Izole. Pot, ki smo jo prevozili, je bila nepozabna in težko primerljiva s katero koli kolesarsko traso, s katerimi smo v zadnjih štirih letih praktično prekolesarili Slovenijo po dolgem in počez, kajti občutki, ki jih je ob tem moč doživeti, so tisto, česar se bo vsak posamezni kolesar odprave z veseljem spominjal. V mesecu oktobra je sledil tradicionalni Športni oktober s tradicionalnimi prireditvami in v tem času se je zvrstilo šest prireditev: turnir v kartanju, hokej na rolojih, košarka 2-2, badminton, prijateljska košarkarska tekma med Trnovsko vasjo in Destrnikom ter 5. tek po vaseh občine. Tekom prireditev si je bilo moč priboriti tudi naziv za najboljšega športnika in najboljšo športnico občine Trnovska vas za leto 2006, kar je to pot uspelo Borisu Pukšiču in Suzani Sušnik. Oba sta prejela priznanja ob občinskem prazniku občine Trnovska vas, ter si prislužila nagrado, ki jima bo podeljena na občnem zbora Športnega društva Kenguru, 20. januaija prihodnje leto, to je izlet v Benetke. V mesecu novembra smo tudi oblikovali termine rekreacije (z njimi se je možno seznaniti na www.sportnodrastvokengura. si) v športni dvorani v Trnovski vasi, h katerim vabimo vse ljubitelje športa. Tako seje leto s precejšnjo hitrostjo zaključilo in kot je to v društvih običaj, smo ga tudi pri nas zaključili z raznosom koledarjev ter voščilom, čimveč športnega udejstvovanja v prihajajočem letu, s katerim najbolj poskrbimo za svoje emocionalno in telesno zdravje, ki nas naj vodita srečno v letu 2007. Boris Pukšič, Predsednik ŠD Kenguru PO DVAJSETIH LETIH SPET SKUPAJ Bili so časi, ko so Slovenci še v več- I jem številu kakor danes odhajali s trebuhom za kruhom in to v tujino. Odhajali so v Trst in nato s parniki prek luže v Ameriko in v druge nam I oddaljene dežele. Tudi Avstrija in I Nemčija sta bili deželi, ki sta dajali kruh mnogim delavcem in slednji so vedeli, kaj pomeni sicer lepo zaslužiti, a zato trdo delati. Skoijo tega težko prisluženega kruha je okusil tudi Štebihov Ignac iz Sovjaka in mnogi njegovi prijatelji, ki so več deset let delali v tujini kot I t gradbeni delavci in delavci na talnih tlakih. Ignac rad pove, da je več kot I sedem let ‘Tiodil po kolenih” in W| skupaj z delavci in prijatelji delal na ‘’estriliih”, ‘Tnešal”, ''abcigal". ‘’šlajfal” in polagal izolacijo. Trdo Kff delo je bilo to in samo kdor je to po- [j^ skusil, lahko ve, da tako življenje ni bilo z rožicami postlano. Nekdanji delavci in danes prijatelji iz naše občine in sosednjih krajev so se po 20. letih ponovno dobili skupaj in to ne na kakšni delovni akciji, ampak v okrepčevalnici Pri sivi čaplji na dan občinskih volitev. Delodajalca iz Avstrije, g. Mader in g. Fink sta namreč izrazila željo po druženju in dogovorili so se, da bosta skupaj z nekaterimi delavci nekdanje prijatelje obiskala kar na domu. A delavci so za omenjena gospoda pripravili presenečenje pri Sivi čaplji. Izkazali so se Jože Potrč, Janko Muršec, Janez Rojko, Janez Horvat, Stanko Mohorič, Alojz Fritz, Janko Kuhar in Ignac Štebih. Draženje je bilo prav veselo, pogovori pa so tekli o vseh mogočih stvareh in tudi o lovskih pripetljajili, saj sta gospoda iz Avstrije navdušena lovca. Svoje pogovore so imele tudi soproge. Kdo ve, morda so se pogovaijale o tem, kolikokrat so morale biti same doma in skrbeti za otroke in vse ostalo, medtem ko so njihovi možje pridno delali v tujini. Ti možje so delali skozi vse leto, tudi v mrazu. Včasih so komaj čakali, da so polegli v skromne postelje in skromne sobice. Mesta kot so Linz, Salzburg, Dunaj in Gradec jim niso bila tuja. Kljub temu, da so imeli težko delo, se je našel čas za pogovor in draženje. Ignac se rad spominja, kako so po večerih popih kak kozarec dobrega vina in doda, da so enostavno skupaj živeli in preživeli. Vseeno je bilo lepo, čeprav so bili težki časi. A ko smo dobili plačo, smo spet pozabili na muke in trdo delo. Zavedali smo se, da nas doma čakajo žene in otroci. Draženje in kosilo je starim prijateljem dobro delo. To priča dejstvo, da so popih kar nekaj litrov vina in da v mislih kujejo načrte že za novo srečanje, naslednje leto morda v Avstriji. Bog vam naj da zdravja, vrh in krepki mož- je, prijetnih uric, počitka, mira ter božjega blagoslova v teh prazničnih dneh! Matjaž Kramberger METULJEVPLES Letela sva nad temnim morjem a voda temačna kot orjaška ptica je skrivala žalostno pesem - z roko v roki in veselo, - voda odseva oblake! smeh nama krasil je lica - penili so se valovi ob obali, ... oblaki bili so taki... ki sva zrla jo v daljavi. Metulja sta padla. Tvoja dlan v moji... Obletela kopno vsak s svoje strani, Tvoje ustnice na mojih... a nista pristala. Letela naprej sta, Omahnil sem - si me prijela. vsak zase iskala Omahnila si ti - sem te ujel. kopnino, otoček, Potem sva se drug k drugemu privila, iz\!ir in potoček večne lepote presrečna in više zletela, ter z\’ezdni utrinek, visoko v nebo, ki v srcu bo zanetil kres, visoko v oblake pripeljal oblake in veter usmerila svoje zamahe... in z njimi metulja za poslednji ples. Pozabila sva morje in vodo temačno. Roman Maguša V oblakih plesala sva ples metuljev, KROŽNA KRIŽIŠČA Osnovni elementi krožnega križišča Krožna križišča so si pozno utrla pot na naše ceste in ulice, čeprav so se v vrsti držav dokazala kot učinkovit ukrep za zmanjšanje najtežjih posledic trkov, za večjo prepustnost križišča in zmanjšanje emisij škodljivih plinov. Kljub temu pa srečanje s krožnim križiščem še vedno povzroča težave marsikateremu vozniku, zlasti v krajih, kjer se prvič pojavi krožno križišče in vsem tistim, ki so avto šolo zapustili pred dolgimi leti. Stanje prometne varnosti v slovenskih križiščih Leta 1974 je bila narejena prva analiza prometne varnosti krožnih križišč v Sloveniji. Analiza je bila narejena v sodelovanju z upravami za notranje zadeve Ministrstva za notranje zadeve. Kljub dejstvu, da so bila analizirana vsa krožna križišča v Sloveniji, ima analiza eno pomanjkljivost. Analiza namreč ni bila rezultat dolgoletnega spremljanja dogajanj na krožnih križiščih, saj so bila nekatera od njih v tistem času stara komaj nekaj let. Namen analize je bil ugotoviti vrsto lastnosti prometno varnostnih pojavov v slovenskih krožnih knziscih. Pri vzrokih prometnih nesreč v slovenskih krožnih križiščih je močno izstopala hitrost (69,3%). Na dragem mestu so sledili nepravilni premiki z vozili, pri katerih se vozniki ob spremembi prometnega pasu niso dovolj prepričali o varnosti svojega početja (10,1%). Tretje mesto je pripadalo varnostni razdalji (7,9%). Lastnosti krožnih križišč Krožno križišče je kanalizirano križišče krožne oblike z nepovoznim, delno povoz-nim ah povoznim sredinskim otokom ter krožnim križiščem, v katerega se steka več cest in po katerem poteka vožnja nasprotno od smeri gibanja urinega kazalca. Na krožno križišče se vstopa v desno. Vozila v krožnem toku imajo prednost pred vozili na uvozih. Slika 1 Posebnosti krožnih križišč Krožna križišča imajo nekatere lastnosti, po katerih se razlikujejo o dragih tipov nivojskih križišč: na krožiščih se vozi v smeri obratno od smeri gibanja urinega kazalca; prednost imajo vozila v krožnem toku. pred vozili na uvozih v krožišče; vozila na uvozu na krožišče se v primera prostega krožnega vozišča ne ustavlja, temveč z zmanjšano hitrostjo uvozi v krožni tok; krožišča v urbanem okolju omogočajo le vožnjo z majhnimi hitrostmi (v Sloveniji pravilo 40 km/h); zaradi pogojev odvodnjavanja so krožišča nagnjena navzven, to pa je vzrok za dodatno ‘Vlečenje” vozila iz krivine; pri izvozu iz krožišča mora voznik dati prednost kolesaijem in pešcem; za pešce in kolesaije na krožiščih veljajo enaka pravila kot pri dragih nivojskih knziscih; dolga vozila pri vožnji po krožišču uporabljajo tudi neasfaltirani del krožišča. Prometna varnost na krožnih križiščih S stališča zagotavljanja prometne varnosti (v primeijavi z dragimi nivojskimi križišči) je glavna prednost enopasovnih krožišč v odpravljanju konfliktne površine in konfliktnih točk. Teoretično ima običajno križišče 32 konfliktnih točk, enopasovno krožno križišče pa le 8 točk nižjega reda, kar nam zagotavlja bistveno večjo varnost. Z uvedbo več pasov se seveda število konfliktnih točk poveča. Kako ravnamo na krožnem križišču Glede na predpisano prometno signalizacijo v slovenskih krožnih križiščih je ob- vezen naslednji način vožnje in aktiviranje smernih kazalcev: na uvozu ni potrebno aktivirati desnega, ne levega smernega kazalca (prometni znak 11-43.1 obvezna smer); voznik motornega vozila mora dati na uvozu prednost pešcem in kolesaijem, ki prečkajo krak krožnega križišča na prehodu za pešce in kolesaije; pri približevanju na krožno križišče voznik motornega vozila zmanjša hitrost vozila in v primera, da so v krožišču na kratki oddaljenosti vozila, ustavi vozilo v niši za čakanje. V primera daje niša za čakanje zasedena, mora voznik ustaviti vozilo pred prehodom za pešce; če krožišče ni zasedeno, voznik z zmanjšano hitrostjo brez ustavljanja uvozi v krožišče; pri zapuščanju krožišča je vklop desnega smernega kazalca obvezen; prav tako moramo pri zapuščanju krožišča dati prednost pešcem in kolesaijem; na večpasovnih krožiščih je smerne kazalce potrebno vklapljati tudi pri vsakem prehodu iz enega na dragi krožni prometni pas; preden zavijemo na dragi krožni prometni pas se obvezno prepričamo, da to lahko storimo varno; na večpasovnih krožiščih se vključujemo v krožni promet le preko zunanjega krožnega prometnega pasu; sekanje krožnih prometnih pasov pri vključevanju je torej prepovedano (izjema so večpasovna krožišča z priključnimi cestami z dvema prometnima pasovoma); pri večpasovnih krožiščih je zapuščanje krožišča dovoljeno le z zunanjega krožnega prometnega pasu. Temu v prid govori tudi drugi odstavek 42. člena ZVCR ki določa, da se mora voznik, še preden zapusti krožišče, razvrstiti na prometni pas, s katerega lahko varno zapusti krožišče; tako moramo v primem, da krožišča ne zapustimo na prvem izvozu, obvezno zapeljati na notranji krožni prometni pas in preiti na zunanjega šele takrat, ko nameravamo krožišče zapustiti; zaviranje na notranjem prometnem pasu, pospeševanje, izsiljevanje prednosti pred vozilom na zunanjem pasu je torej prepovedano, nepotrebno in nevarno. Zadošča le nadaljevanje vožnje po krožišču, tekom katere vozilo izvede prehod na zunanji krožni prometni pas, s katerega zapusti krožno krožišče. Rajko Vrečar prom. tehnik, učitelj vožnje Preden voznik svetlega vozila zapelje na zunanji krožni prometni pas, se mora prepričati, da s tem ne ogrozi temnega vozila IZ ZGODOVINSKE ZAKLADNICE OD KDAJ JE BOŽIČ PRAZNIK? Kolikor nam je danes znano prvi kristjani niso obhajali praznika Jezusovega rojstva. Sprva o njegovem rojstvu niso veliko govorili. Za podatke o njegovem rojstvu so se začeli zanimati šele proti koncu 2. stoletja. Seveda nam o Jezusovem rojstvu poročata evangelista Matej in Luka in to je v izročilu znano še danes. Dejstvo je, da se je božič začelo praznovati prej v zahodni Cerkvi kot na Vzhodu. Prva vest o obhajanju božiča prihaja z Zahoda. Klemen Aleksandrijski piše v 3. stol., da so ga v Aleksandriji obhajali 25. pahoma, to je 20. maja. Hipolit Rimski v 3. stoletju praznika ne omenja, ampak izraža prepričanje, da je bil Kristus rojen 14. ni-sana, torej isti dan kot je umrl. Natančneje praznik izpričan za rimsko Cerkev leta 336 v koledaiju Fmja Filokala. Koledar je bil izpopolnjen leta 354 in spet omenja božič, kar pomeni, da je bilo praznovanje božiča takrat že ustaljeno. To izpričuje tudi Janez Zlatousti, ko pravi v božični pridigi, da zahodna Cerkev že od nekdaj praznuje božič. 25. decembra pa zato, ker imajo v Rimu stare listine, iz katerih je mogoče ugotoviti, kdaj je bilo popisovanje, ob katerem se je Kristus rodil. Ta splošna navada na Zahodu je vplivala na Vzhod, kjer je božič postal samostojen praznik proti koncu 4. stoletja. Obhajali so ga neodvisno od razglašanja, ki je bil pomembnejši praznik. Mati prokrščanske-ga rimskega cesaija Konstantina je dala zgraditi cerkev Kristusovega rojstva nad Betlehemom, kjer se je rodil Jezus. Škof in ljudstvo so v polnočni procesiji vsako leto 6. januaija slavili razglašenje, kasneje praznik svetih treh kraljev. Tako sta proti koncu 4. stoletja že ves Vzhod in Zahod 25. decembra praznovala božič. Postavlja se tudi vprašanje glede datuma 25. december?! Preden Evropa ni bila pokristjanjena so seveda prevladovali poganski prazniki. Teh Cerkev ni mogla odpraviti, ker so bili že preveč zakoreninjeni. Nekateri prazniki, tako poganski kot krščanski, so se začeli prekrivati, obstajali so različni koledaiji in zmešnjava je bila velika. Končno so potem božič premaknili na 25. december in s tem prekrili obdobje okrog zimskega solsticija, ko je dan najkrajši, kar je seveda močno odzvanjalo v predkrščanskih kulturah sveta. Stari Rimljani, ki so imeli pod oblastjo tudi naše kraje, so 25. decembra praznovali rojstni dan ‘'nepremaganega sončnega boga”. Ta poganski praznik je Cerkev pokristjanila s tem, da ga je nadomestila s krščanskim božičem. Ker so praznovanje zimskega kresa enako veselo praznovali tako pogani kot kristjani, seje Cerkev tem rajši odločila za ta dan, ko naj bi dogodek Kristusovega rojstva prekril poganski spomin mladega sonca. Seveda pa ta praznik sonca ni bil le rimski praznik ampak so podoben praznik slavili na vsej severni polobli, na kateri se je do 22. decembra dan krajšal in je nato prišlo do solsticija oz. se je noč začela spet krajšati in dan daljšati. V vseh teh kulturah je tako šlo za zmago svetlobe nad temo. Tematika je torej bila podobna kot pri krščanstvu, kjer novorojeno dete Jezus predstavlja luč upanja in ljubezni ter zmage in učlovečenja Boga. Matjaž Kramberger Vir: Damjan J. Ovsec; Velika knjiga o praznikih Intervju z gospodom nadškofom in metropolitom dr. Francem Krambergerjem »BOŽIČ JE PRAZNIK SRCA« Gospod nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger, prinašam Vam tople pozdrave iz župnije Sv. Bolfenka v Slovenskih goricah, pozdrave faranov in ljudi naše občine Trnovska vas. Vesel sem, da ste si vzeli čas zame! Ste 58. redni lavantinsko-mariborski škof. Leta 1980 ste bili imenovani za mariborskega škofa, letos za metropolita in nadškofa. V javnih občilih smo lahko zasledili veselo novico ob odlikovanju predsednika dr. Janeza Drnovška. Gre za visoko priznanje za zasluge v Sloveniji na civilnem, duhovnem, kulturnem in humanitarnem področju in hkrati za 25 let škofovanja. Kaj Vam pomeni takšno odlikovanje in kaj lahko pomeni za nas verujoče, ki smo na to odlikovanje prav tako ponosni? Leto 2006 je bilo za nadškofijo ter zame izredno bogato vsebinsko leto. V tem jubilejnem letu smo najprej obhajali 15. obletnico državne samostojnosti, prav tako so bile ustanovljene tri nove škofije; s tem je tudi mariborska škofija bila postavljena za nadškofijo in metropolijo. Hkrati smo v tem letu obhajali 25-letnico mojega škofovanja in nazadnje je prišlo v tej vrsti dogodkov še do podelitve priznanja predsednika države. Vsi ti dogodki so za nami, zavedamo pa se, da je to poslanstvo treba nadaljevati z novim pogumom in tudi novim zaupanjem. Kar se tiče priznanja, ki sem ga prejel, bi rad poudaril, daje bilo res podeljeno meni osebno, vendar v tem odlikovanju vidim delo vseh mojih sodelavcev in duhovnikov ter celotne škofije. In kolikor sem prejel to odlikovanje kot predsednik Slovenske škofovske konference, velja to priznanje celotni Cerkvi na Slovenskem. Kajti v teh 25. letih vsa ta dela, ki so bila našteta v utemeljitvi odlikovanja, niso samo moja osebna dela, ampak so to dela vseh, ki so bili ob meni, zato ima to odlikovanje širše dimenzije, ne toliko moje osebne dimenzije. Vrhunec vašega ‘'škofovskega veselja” prav gotovo predstavlja prvi papežev obisk leta 1996 in drugi leta 1999, ko je razglasil škofa Slomška za blaženega. To so vrhunci vašega 25 let dolgega škofovskega dela. Kaj pa težki trenutki vašega škofovanja? Vam je bilo kdaj resnično hudo? Prav ste povedali... Oba obiska papeža sta vrhunec mojega delovanja, vendar med veselimi dogodki so bili in so tudi senčni ter žalostni dogodki... Naj navedem nekaj primerov. Pred 15 leti ob osamosvajanju Slovenije so bili za Slovence usodni trenutki, bali smo se vojne, bila je huda napetost in žalost, da bi slovenski narod ne začel krvaveti. Brez dvoma je to za vsakega človeka težek trenutek, kakor tudi za narod. Posebno žalost čutim če odide duhovnik iz duhovniških vrst. To je žalost za vsakega škofa. To je podobno, kot če gre narazen družina, za očeta dmžine je to žalost. V 25 letih je bilo nekaj duhovniških odhodov... Žalosten postanem, tudi ko vidim mlade na poti v droge in izživljanja, za vsakega mladega mi je žal, žal mi je za mlade ki zapuščajo Cerkev, žal mi je tudi za vsako družino, ki doživi svojo razdejanje in ruševino. To so te žalostne stvari, ki stojijo velikokrat pred menoj, še posebej v tem času. Dolga leta ste bili ravnatelj Slomškovega malega semenišča, tako gotovo še bolje poznate duhovniški poklic in duhovnike. Vprašam Vas spoštovani g. nadškof, najprej glede učinkovitosti duhovnikov naše nadškofije, ali so le ti odigrali pomembno vlogo za Cerkev na Slovenskem? Bi lahko rekli, da je vera v nadškofiji obrodila sadove, ali bi bilo potrebno kaj izboljšati po Vašem? Če gledamo našo slovensko preteklost... Slovenski duhovnik je odigral pomembno in odločilno vlogo. Med duhovniki najdemo znanstvenike, pesnike, pisatelje... Naj omenim dr. Antona Trstenjaka. Duhovniki so opravili veliko poslanstvo. Tudi v našem času so duhovniki vredni pohvale, saj vestno in redno opravljajo svoje poslanstvo. Skoraj vsi duhovniki so vredni pohvale, čeprav so med njimi tudi taki, ki zaslužijo bolj grajo. Vendar je njihovo delo obrodilo bogate sadove, čeprav bi se še dalo marsikaj izboljšati, ker popolni ne bomo nikoli. ne naši duhovniki in tudi mi vsi skupaj ne. Kaj lahko izboljša duhovnik? Duhovnik lahko izboljša svoj odnos do ljudi, da je na razpolago ljudem, skrbi za versko izobrazbo mladih in odraslih. Opaziti je namreč veliko pomanjkanje verskega znanja. To je klic k resnemu oznanjevanju Kristusovega evangelija ali kot papež ponavlja - nova evangelizacija, to je tista naloga, pred katero bo duhovnik vedno stal. Kako bi naj izgledala majhna župnija, kakor je naša, da bi dala večji prispevek h graditvi “slovenske velike župnije”? Kaj bi lahko bil ta kamenček v mozaik slovenske Cerkve? Kaj bi bilo dobro storiti, da bi bila župnija še bolj živa in kakšni bi naj bili pravi pastoralni prijemi? Bolfenška župnija je dala veliko slovenski Cerkvi. V zadnjih letih je dala takorekoč dva mlada duhovnika; dr. Slavka Krajnca in Ivana Krajnca ter sestro Katarino Šalamun. Vaša župnija je živa, to sem opazil, ko sem bil na binni, blagoslavljal obnovitvena dela, kapelo na pokopališču ipd. Lepa je vaša župnija.... Kar se tiče prispevka h graditvi slovenske Cerkve, bi rekel; vsak vernik najbolj prispeva, če sam skrbi za lastno globoko in pristno ter krščansko življenje po evangeliju, to je največji prispevek posameznika za slovensko Cerkev. Glede pastoralnih prijemov bi rekel, da je potrebno povabiti laike k delu v župniji, skrbeti je potrebno za mladino, kajti kdor dela za mladino in z mladino, dela za prihodnost župnije. Cerkve in s tem tudi za prihodnost naroda in človeštva. Potrebna je temeljita družinska pastorala, skavti, Karitas, biblične skupine... Tako bi se vsak človek čutil v župniji sprejetega in potrebnega, če bi našel svojo skupnost, v kateri bi lahko delal kot župljan. Večkrat se z ljudmi pogovarjam, pa pravijo kako to, da nas g. nadškof dr. Franc Kramberger poredko obišče? Ljudje naše Župnije si resnično želijo vašega obiska in bi Vam srčno radi kdaj prisluhnili! Saj sem bil večkrat pri Sv. Bolfenku, res pa je, da v zadnjem času nisem bil, ker so prišli pomožni škofje. Vendar pridem kmalu. Ravno 26. decembra sva dogovorjena z dr. Slavkom Krajncem, da pridem na predstavitev njegove monografije, ki jo je sestavil. Po mojem mnenju je izredno lepa in zelo privlačna in hvala Bogu, da je to napisal. Kaj mislite, kaj pomeni takšna knjiga za vernega ali nevernega človeka? Kakšna so sporočila vseh svetih znamenj danes? Najprej se spomnim besed papeža Janeza Pavla II, ko je ob svojem prvem prihodu v Slovenijo dejal: »Vaša domovina je kakor nebo, posuto z zvezdami in kot je nebo posuto z zvezdami, tako je vaša domovina posuta s kapelicami in cerkvami«. Del tega slovenskega neba, da tako rečem, predstavlja tudi vaša župnija s sakralnimi objekti in kapelicami, ki nas nagovaijajo in sporočajo, da so naše korenine v resnici krščanske. Ti objekti govorijo o bogati verski in kulturni ter moralni dediščini naših prednikov, ki so nam jo zaupali v prepričanju, da bomo to dediščino ohranjali in bogatih ter neokrnjeno izročili novemu mlademu rodu, da si jo ponese v svojo prihodnost kot dragoceno svetinjo in popotnico. Ta monografija ravno ta čut odgovornosti za to bogato dediščino nekako nagovaija, na-govaija vse vernike Sv. Bolfenka. KORAKI V GLOBINO SRCA Prihajam iz majhne župnije, iz iste dekanije kakor izvirate Vi in Vaši starši Ste bili kdaj kot otrok v naši župniji in kakšne spomine imate? Iz otroštva nimam ravno tako velikih spominov na vašo faro, ker so bili drugi časi... Spomnim se, da seje govorilo veliko o Sv. Bolfenku, Sv. Andražu, Sv.Antonu, ker razdalje niso velike. Razen, ko smo s starši večkrat šli skozi vašo župnijo in takrat so mi rekli, daje to Sv. Bolfenk. Smo v adventnem času. Prav te dni je prišla v našo nadškofijo tudi luč miru iz Betlehema. Kaj bi zaželeli našim faranom in občanom, morda kratko voščilo? Sv. Avguštin je zapisal lepe besede: »Četudi se to dete v Betlehemu tisočkrat rodi in četudi je to dete tisočkrat rojeno, če ni v tvojem srenje vse izgubljeno«. To pomeni: božič ni na koledaiju, tudi ni v razsvetljenih mestih in ulicah, božič tudi ni ob bogato obloženi mizi, ampak božič je praznik srca. Če ni v notranjosti Kristusovega rojstva ah božične skrivnosti, potem j e res lahko samo neka zunanjost in folklora in tega se moramo vsi nekako varovati. Zato bi želel res vsem župljanom sv. Bolfenka in občanom Trnovske vasi bogato doživetje tiste pristne krščanske vsebine božičnega praznika in novorojeni Odrešenik, ki ga Sveto pismo imenuje Emanuel, kar pomeni Bog z nami, naj bo z vsemi vami in vsemi bralci tega časopisa tudi v novem letu 2007. Gospod nadškof, tudi jaz Vam želim doživet praznik učlovečenja Boga in vse dobro v novem letu! Z gospodom nadškofom sem se pogovaijal Matjaž Kramberger °TA STARI” in 6’TA MLADI” Končno je spet prišel čas, ko bodo družine skupaj, ko bodo skupaj mladi in stari ter različne generacije. Na tem mestu dajmo skupaj razmišljati o možni harmoniji in urejenih odnosih med mladimi in starejšimi generacijami. Naj bo omenjeno razmišljanje vsaj neobvezno navodilo za to, kako živeti v ljubezni in sožitju. Sicer pa, kdor želi prebrati kaj več, priporočam drobno knjižico prim. dr. Toneta Kunstlja: Najin zakon lahko uspe. Ko se mlada dva človeka poročita, so med njima tudi njuni starši in ti odnosi še kako vplivajo na mladi par. Dejstvo je, da ostajajo napetosti med mladimi in starimi in ni družine, kjer se ne bi starši vpletali v življenje mlade družine, bodisi posredno ah neposredno. Obstaja veliko primerov, ko se je zakon razdrl zaradi pretiranega vmešavanja moževih ah ženinih staršev. Možje lahko vedno v pritiskih med svojimi starši in ženo in tako je tak zakon lahko ogrožen in celo razpade. Sinje lahko toliko bolj pod vplivom svoje matere, če je edinec ah nezakonski sin ali sin brez očeta. Tukaj bi spomnil na svetopisemske besede: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno telo«. Seveda obstajajo zlati primeri, kjer teh pritiskov ni. Pa vseeno strokovnjaki opozaijajo, da naj se mladi ne podajajo v življenje pod isto streho inv skupno gospodinjstvo, saj stari slovenski rek pravi, da se žene skregajo ‘'najprej pripiskrih”. Starim staršem pa velja prošnja, naj se čim manj vmešavajo v življenje mladega para. Da se storiti veliko za lepše odnose med generacijami. Res je, da se je včasih lažje živelo pod isto streho, a odnosi so se spremenili, ker se ljudje danes manj poznamo. manj cenimo in manj spoštujemo. Tudi ‘Ta mladi” so imeli včasih starše za večjo avtoriteto, medtem ko je danes drugače. Sicer imajo ‘Ta mladi” radi ‘Ta stare”, a vzorcev skupnega življenja je vse manj. Mlade žene so danes bolj izobražene, imajo svoje poklice in službe, so torej ekonomsko neodvisne in jim kmetija moževih staršev ne pomeni toliko kot možu. To je lahko vzrok raznih napetosti. Generaciji, ki se je poročala v 60. in 70. je bilo kar dobro postlano. Imeli so službe, kredite in dobre možnosti, kako priti do svoje strehe. Danes so razmere težje in mladi morajo iskati skupno streho s svojimi starši. Idealno je, če si mlada dva lahko uredita stanovanje v mansardi ah kaj podobnega, starši pa se morajo zavedati, da ne vdirajo kar tako v zasebnost mladega para. Dobro je, če imajo starši v načrtu lepo in mimo sožitje s svojimi hčerami in zeti ali sinovi in snahami. Matere so včasih prale še v potokih, mladi si pa danes kupujejo zraven pralnih še sušilne stroje. Ni prav če ‘Ta stari” rečejo, daje nakup sušilnega stroja strošek, ampak je dobro, če spoštujejo odločitev ‘Ta mladih”. Prav tako mora biti vzgoja otrok v dogovora med ‘Ta starimi” in ‘Ta mladimi”. Naj se ve, da imajo odločilno vlogo pri otrokovi vzgoji starši in nihče drug, saj je otrok le otrok staršev in s tem njihov in s tem imajo starši vso pravico, pa tudi odgovornost, da odločajo o otrokovi vzgoji. Stari starši naj dajejo kvečjemu spodbudo za vzgojo v veri, tako da peljejo vnuke seboj k maši, z njimi molijo ipd. Vzgoja otroka naj bo torej vsestranska in izvajana sporazmnno. Na kakšne ‘'napake” v vzgoji naj dedki in babice blagohotno opozorijo; za stare starše so to lahko napake, za mlade starše pa povsem nepomembne in obrobne, morda celo nonnalne stvari. Ob vnukih se življenjski krog počasi zaključi. V vnukih dobijo stari starši dopolnilo svojega življenja in lahko odigrajo pomembno vlogo kot varuhi in vzgojitelji malih otrok. Sožitje generacij je tako umetnost, kot je sožitje moža in žene. Obojega se ljudje učijo iz dneva v dan kot očetje, matere, dedki in babice, sinovi in hčere, snahe in zeti ipd. Pisana je ta mavrica odnosov. Včasih se sprašujem, kako to, da za skoraj vsak poklic obstaja šolanje, za poklic starša ali za poklic moža in žene, ali poklic dveh, ki se imata rada pa šolanja skorajda ni. Potem nam ostane samo življenje in bogate izkušnje, ki jih začnemo nabirati že kot otroci v družim. Na tem mestu bi omenil tudi vse mlade, ki se imajo resnično radi in so šele na poti, da postanejo dobri možje in žene. Ja, vi mladi skupaj z mano vred! Zaradi tega, ker smo mladi, še ne pomeni, da nismo odgovorni in da nam morajo biti tuji odnosi, ki zahtevajo odgovornost, zaupanje, zvestobo, čistost, nežnost in ljubezen. Vse to se nam zapisuje v našo življenjsko knjigo in vse to spada k daljni pripravi na poklic staršev, na poklic očetov in mater. Tudi toliko bomo dobri starši, kolikor bomo prej dobri fantje in punce, pošteni ‘'ljubčki in ljubice”, polni vere, upanja in preproste, iskrene ter neizmerne ljubezni. Čaka nas veliko dela, zato pogumno na pot. Matjaž Kramberger TEHNIŠKI DAN ADVENT NA PŠ TRNOVSKA VAS V ponedeljek, 20. 11. 2006 smo imeli na PŠ Trnovska vas tehniški dan na temo ADVENT. Učenci 2. triade smo se razdelili v 3 skupine, kjer smo izdelovali voščilnice, adventne venčke in svečnike. Štiije učenci smo bili določeni, da smo povprašali učence v posameznih skupinah o opravljenem delu. Prvo skupino sta vodih ga. učiteljica Majda Drumlič in gdč. učiteljica Jolanda Zelenko. V njuni skupim so izdelovali voščilnice (tudi ekovoščilnice), ki so bile po mnenju učencev lahke. V to delavnico seje vključilo 13 učencev. Tisti, ki smo izdelovali voščilnice. Drugo skupino je vodila ga. učiteljica Angela Fras, v kateri so izdelovali svečnike. V tej skupim je bilo 12 učencev. . Zadolžitve po posameznih skupinah so potekale po predvidenem umiku v sproščenem, prazničnem vzdušju. Izdelke in fotografije delovnih skupin smo razstavili v avli šole, kjer sijih lahko ogledajo tudi ostali učenci in zaposleni na šoli ter vsi morebitni obiskovalci. Zapisali učenci: Aljaž Krajnc, Aleksandra Kramberger, Mateja Ko rent in Ana Švare z učiteljico Jolando Zelenko. Tretjo delavnico pa je vodila ga. učiteljica Nina Holc. Tudi v tej skupim je sodelovalo 12 učencev, le da so tukaj izdelovali adventne venčke. PROJEKT - ZDRAV VRTEC V vrtcu pri OŠ Trnovska vas smo se vzgojiteljice odločile za projekt Zdrav vrtec - sadje za rojstni dan. Ker smo na začetku šolskega leta ugotovile, da otroci radi jedo sadje, smo idejo o zdravem vrtcu predstavile tudi staršem, ki so jo tudi podprli. Projekt bo potekal skozi vse leto in otroci bodo praznovali rojstni dan s sadjem, namesto s sladkarijami. Praznovanje bo potekalo prav tako, kot če bi imeli v igralnici veliko torto. Namen projekta: • uvajanje sadja v vsakodnevno prehrano, • ozaveščanje otrok o koristnosti uživanja sadja. Cilji projekta: • spoznavajo pomen vsakodnevnega uživanja sadja, • sadje uživajo z olupki (jabolko, hruško. slivo, grozdje...), • navajajo se na kulturno prehranjevanje, • spoznajo načine uporabe sadja (kompoti, sadne solate, sveže sadje...). O zdravi prehrani se pogovaijamo z otroki vsak dan, še posebej pri prehranjevalnih obrokih. Čeprav je zaradi pestre izbire hrane še vedno premalo uživanja zelenjave in sadja, so tudi razlike med otroki velike. V tednu otroka smo vzgojiteljice načrtovale in pripravile sadni teden. V ponedeljek smo poslušali zgodbico Drugačen in otroci po svetu. Pogovor ob knjigah. V torek smo jim vzgojiteljice zaigrale lutkovno predstavo Sadni prepir. Povabili smo tudi učence 1. in 2. razreda. Nato so se otroci še skupaj igrali. Vsi, šolaiji in otroci iz vrtca, so uživali v skupni igri. Sreda je minila v znamenju sadnega dneva. Pripravili smo sadno so- lato in uživali še sadje po izbiri otrok. V četrtek so otroci narisali sami sebe, izdelke pa sva vzgojiteljici Daija in Liljana dali v pripravljene okviije, ki sva jih izdelali iz odpadnega parketa. Zadnji dan v tednu so se otroci igrali z igračami, ki so jih prinesli tudi od doma. Uživali pa smo tudi sveže sadje. Z vodjo šolske prehrane, ki skrbi za jedilnik tudi v vrtcu, se veliko pogovaijamo o zdravi prehrani. Dogovorih smo se, da nam dajo na jedilnik čim več sadja in zelenjave. Želimo si, da projekt Zdrav vrtec poteka uspešno, predvsem pa želimo otroke spodbuditi, da bodo radi posegali po sadju in zelenjavi. Darja Zadravec NA OBISKU PRI LD TRNOVSKA VAS Moj oče je velik ljubitelj narave in živali. Je tudi član LD Trnovska vas in nas je povabil na ogled lovskega doma. Otroci so bili nad povabilom navdušeni in radovedni. Tako smo se 27. oktobra odpravili na sprehod do lovskega doma. Tam sta nas pričakala lovec in lovka s klobukom in slavnostno lovsko obleko, ki je značilne zelene barve. Otroci so z zanimanjem opazovali nagačene živali in poslušali pripovedovanje lovca. Lovec Drago Pukšič nam je natančno opisal dejavnosti lovca: kako marljivo skrbijo za divje živali in jim pozimi pokladajo pri- memo hrano. Otroci so bili presenečeni, ko so slišali, kako lovci skrbijo za živali, saj so bili prepričani, da jih le streljajo. Nato smo si skupaj ogledali in poimenovali nagačene divje živali, ki živijo v naših gozdovih. Otroci so jih tudi otipali in ugibali, kako se žival imenuje. Lovec pa nam je povedal veliko zanimivosti o vsaki živali. Predstavil nam je tudi predmete, ki jih je prinesel s seboj: rogovje nekaterih živali, piščalko in daljnogled, ki so ga otroci tudi preizkusili. Potem nam je pokazal še pravo lovsko puško, ki seveda ni bila nabita (v njej ni bilo nabojev). Ob koncu nas je lovska družina pogostila s pecivom in sokom. Po skupnem fotografiranju smo se lovcu zahvalili za povabilo in zanimivo predstavitev ter se poslovili. Saška Pukšič, pom. vzg. ■ /car j-e /iJo c/o/re^-a v te/m /da , s/a/a/ujxa/>t/e, X' x f/ra t>jem , sreda se ves-e/j u 'Hana /eta fy res>e//e tn n mira njunem xiuite« jyy t I O Ob tej priložnosti bi sesedi zahvalili vsem posame^mb^r; Organizacijam in ustanovam, ki ste nam po svojih močeh pomagali pri oblikovanju in /rdarrizn-anju nepozanhe priredile, na katero smo vsi zelo ponosni. \ > KVV Vsem občanom, organizacijq.ni in ustanovam želimo vesel božič in srečno novo Teto 2007 ter veliko poslovnih in osebnih uspehov. J ■ j* UO PGD BIS