25. II. I
GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT S SEDEŽEM V PTUJU
naša
LETO II.
Ur*
r
ifH

T
JANUAR 1975
ŠTEVILKA 1
DOPOLNITVE IN SPREMEMBE ZA
SAMOUPRAVNI SPORAZOM 0 ZDRUŽITVI V SOZD
V novoletni številki »Naše poti« smo že nekaj poročali o delu komisije, ki jo je imenoval delavski svet SOZD KPK s sedežem v Ptuju, za spremembo in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združitvi OZD v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Marsikdo se bo vprašal, zakaj so potrebne dopolnitve in spremembe, saj je komaj leto dni, odkar smo podpisali in sprejeli samoupravni sporazum. Res je, vendar sta dva osnovna razloga za dopolnitve, in sicer — sporazum je bil podpisan v času, ko ustava še ni bila sprejeta. To pa pomeni vskladitev precejšnjega dela sporazuma, oz. določil v sporazumu z ustavnimi določili. Drugi razlog je v nekaterih izkušnjah več kot enoletnega delovanja sestavljene organizacije združenega dela; te so pokazale nekatere posebnosti v sporazumu, ki so predvsem v tem, da so cilji zelo dobro zastavljeni v sporazumu. Tega ne bi mogli trditi za celoten mehanizem, oz. sistem, ki ga postavlja sporazum za uresničevanje postavljenih ciljev združitve. To sta dva osnovna razloga za dopolnitve in spremembe sedanjega samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD.
Ustava nas prav tako zadolžuje še za izdelavo drugih aktov, ki morajo biti sprejeti. Komisija je že izdelala izhodišča in načrt dopolnitev. O njih so bile razprave v svetu ZKS SOZD, na poslovodnem organu in v posameznih, oz. vseh odborih. Predloge in mnenja na odborih in drugih organih in dosedanje delovanje SOZD pa smo obravnavali na širšem sestanku političnega aktiva sestavljene organizacije združenega dela. Tega sestanka se je udeležil tudi tov. Peter TOŠ, predsednik komisije za samoupravljanje pri predsedstvu Centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije.
Ocena dosedanjega dela SOZD
Na razširjeni seji političnega aktiva smo se kritično lotili sedanjega dela SOZD, čeprav so bile istočasno ugotovitve, da je bilo precej tudi objektivnih razlogov, da vse naloge niso bile izvedene. Ugotovili pa smo tudi, da ni manjkalo subjektivnih razlogov, zlasti pri realizaciji dogovorjenih stališč in sklepov.
Delo odborov je bilo sicer ocenjeno kot zelo dobro, zlasti velja
to za nekatere, ne pa tudi za vse. Bili so usmerjevalci, vskiajevalci nalog in zadev v lanskem letu v celotnem SOZD, seveda poleg samoupravnega organa, poslovodnega organa in družbeno-poii-tičnih organizacij. Čeprav so sestavljali odbor najbolj odgovorni predstavniki posameznih služb, oziroma dejavnosti vseh združenih organizacij združenega dela, izvajanje dogovorjenega ni bilo vedno prisotno; bila so zavlačevanja, izgovarjanja — lahko trdimo, da je bila tudi neodgovornost.
Nekateri so menili, da so manjkale strokovne službe, ki niso bile formirane za izvajanje in za pripravljanje ter tekoče vodenje poslovanja SOZD. Ena izmed naslednjih ugotovitev je tudi bila, da ni bila deležna SOZD, kot tovrstna prva v Sloveniji na področju kmetijstva, ustrezne zunanje podpore, ki bi pripomogla k hitrejšemu realiziranju zastavljenih ciljev.
Obravnavanih več vprašanj
Na tem sestanku so bila v obravnavi vprašanja kot so: tesnejše povezovanje znotraj SOZD, ki jih določa ustava in v zvezi s tem oblikovanje take organizacije SOZD in njegovih samoupravnih organov; prenašanje nekaterih funkcij na skupne strokovne službe SOZD; temu je bila dana močna podpora in izražena potreba po formiranju skupnih strokovnih služb; oblika organiziranosti SOZD glede na ustavno opredeljena določila in oblike povezovanja temeljnih organizacij združenega dela. kot tudi nakazane možne oblike v delovnem gradivu za zakon o združenem delu; o medsebojni orgovornosti in odgovornosti v pravnem prometu s tretjimi osebami; nadalje možnosti povezovanja z drugimi organizacijami združenega dela v prostoru regije in izven nje. To so le navržena najpomembnejša vprašanja. V razpravi je bilo še več drugih.
Mnenja o vprašanjih
Poglejmo, kakšna mnenja so se izoblikovala o posameznih vprašanjih.
Za skupne strokovne službe SOZD-a je ugotovljeno, da so nujno potrebne in moramo čim-prej pristopiti k formiranju služb.
Vendar glede služb le nekaj besed. Zavedati se moramo, predan sploh govorimo o službah, da imamo že danes strokovne službe na več nivojih v SOZD. V posameznih temeljnih organizacijah združenega dela so posamezne delovne enote, ki imajo vsaj nekaj strokovnih služb; na ravni TOZD so pravtako strokovne službe; na ravni podjetja, pomeni, kjer so se temeljne organizacije združenega dela združile v organizacije združenega dela, so pre-
nesle naloge na službe in so tako nastale strokovne službe podjetja oziroma organizacije združenega dela. Kjer pa teh ni bilo, so jih pričeli v lanskem letu formirati. Ponekod so tudi primeri, da opravljajo strokovne službe ene temeljne organizacije naloge za več TOZD.
Sedaj pa govorimo o formiranju skupnih služb še na ravni SOZD. Opravičeno se postavlja vprašanje, ali bomo zmogli vse.
(Nadaljevanje na 2. strani)
AGROKOMBINAT MARIBOR
Lepo ero tudi nevarno tieio
Strojnik Rudolf Pur g pri podiranju bukve s strojno žago. ki ji je najbolj navajen in se mu dobro obnese.
DOPOLNITVE IN SPREMEMBE ZA
Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD
(Nadaljevanje s 1. strani)
Še drugo vprašanje, ki je bolj opravičeno, ali je tudi potrebno? Torej, kaj narediti? Na sestanku razširjenega političnega aktiva SOZD-a smo slišali tudi besedo »zlepljenka« za SOZD. To enostavno pomeni, da smo sporazum sprejeli, postavili cilje, nismo pa teh ciljev prHeli povsem realizirati. Realizacija teh ciljev pa pomeni nujnost; najprej moramo poseči v samo organizacijo, ki jo je treba prilagoditi ciljem, za katere so se odločili delavci v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Po ustavi pripada ta pravica njim in bodo torej podprli takšno organizacijo, ki bo njim najbolj v prid. Ta organizacija pa pomeni samoupravnost, večjo poslovnost, racionalnost, večjo ekspanzijo ter boljši osebni in družbeni standard.
Korak v skupne strokovne službe SOZD
Če tako zastavimo vprašanje in odgovor na njega, potem je nujen poseg v organiziranost sedanjih strokovnih služb in prenašanje funkcij na skupne strokovne službe SOZD-a. Kadri, ki pa delajo v sedanjih službah, bodo opravljali dela funkcij tam, kjer so danes, del kadrov pa bo prevzel naloge v skupnih strokovnih službah.
Prenos funkcij na SOZD
Za katere funkcije je bilo že doslej dogovorjeno v samoupravnem sporazumu, da se prenesejo na SOZD? Predvsem gre za razvojno tehnične oziroma planske funkcije; komercialno službo z uvozno-izvozno dejavnostjo, kot tudi za službo za preučevanje trga, preučevanje potreb, propagando, reklamo; računovodske-fi-nančne funkcije; v njenem sestavu bi bila v prvi fazi tudi avtomatska obdelava podatkov; kre-ditno-hranilna služba; interna kontrola; splošne službe kot so pravna, kadrovska, varstvo pri delu, premoženjsko pravna služba in skrb za delovanje samoupravnih organov in delegatskega sistema. Konkretni predlogi bodo v dopolnitvah samoupravnega sporazuma. Izhodišče za formiranje skupnih služb pa je, da se oslabijo funkcije, ki se prenašajo na SOZD, v posameznih temeljnih organizacijah in organizacijah združenega dela. Tako formiranje skupnih služb lahko zagotovi večjo kvaliteto in delitev dela, oziroma specializacijo na posameznih področjih.
Najboljša oblika organiziranosti
Naslednje vprašanje, ki je bilo predmet razprave, je oblika organiziranosti. Zakaj oblika, saj smo združeni v SOZD in je to ustrezna oblika? boste verjetno vprašali.
Le nekaj pojasnil k temu. Komisija se je srečala takoj v začetku z dvema predlogoma, kako vzpostaviti tesnejše vezi v okviru SOZD med delavci vseh temeljnih organizacij združenega dela. Predlog je, da bi dosegli tesnejšo povezanost s tem, da bi se povezale temeljne organizacije neposredno v OZD in bi tako opustili obliko SOZD. Za evidentiranje tega predloga so najbrž bili razlogi. Namreč večina delavcev v SOZD želi, da bi več dosegli v okviru združene organizacije in to bomo le, če se
bomo enotno dogovarjali in tudi enotno izvajali. Zato so nekateri menili, da bomo to dosegli le, če se neposredno povežejo TOZD v
OZD.
Drugi predlog je bil za trdnejšo in tesnejšo povezanost v okviru SOZD, vendar s tem, da povežejo nekatere funkcije TOZD oziroma OZD v SOZD in se dogovorijo za prenos funkcij (precej teh je že v sedanjem sporazumu).
Ko je obravnavala komisija oba predloga se je zavedala odgovornosti, zato je bilo sprejeto stališče: prediskutirati obe varianti v političnih organizacijah, samoupravnih in strokovnih organih in tudi v občinskih vodstvih.
Zakon o združenem
delu
Na sestanku političnega aktiva so bile v razpravi oblike, ki jih nakazuje delovno gradivo za zakon o združenem delu. V okviru tega se konkretneje nakazujejo možnosti, ki jih ustava morda le bolj načelno določa, za različne oblike organiziranja združenega dela. Predvsem nas zanima oblika sestavljene organizacije združenega dela — združena organizacija — kombinat. Za to obliko
je značilno, da združuje kombinat delovne organizacije zaradi gospodarske dejavnosti, zaradi opravljanja določenih dejavnosti in v okviru katerega je predvideno s samoupravnim sporazumom o združitvi skupno nastopanje v pravnem prometu s tretjimi osebami in možnost dogovora o odgovornosti v pravnem prometu in skupno prevzemanje rizika. V tej obliki je možno organizirati službe tako, kot je prej omenjeno.
Tudi vprašanje odgovornosti
V razpravi je bilo tudi vprašanje odgovornosti v primerih, ko nastopa SOZD v pravnem prome-
USKLADITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA Z ZAKONOM
® Izobraževalna skupnost agroživilstva v Ljubljani je obvestila 20. 1. 1975 vse člane skupnosti o potrebni uskladitvi samoupravnega sporazuma z novim zakonom, o sklepu in pristopu k skupnosti ter izvolitev delegatov za skupščino. Temu obvestilu in navodilu je priložila več izvodov samoupravnega sporazuma in pristopnih obrazcev s prošnjo, da bi jih posredovale sestavljene organizacije združenega dela svojim temeljnim organizacijam.
IZOBRAŽEVANJE VODSTVENIH KADROV
@ Gospodarska zbornica Slovenije, služba za izobraževanje strokovnih kadrov — center za izobraževanje vodstvenih kadrov je poslala delovnim organizacijam »Nadaljevalni program s področja trgovine« za predavanja in diskusijo od 18. 2. — 22. 2. 1975 v prostorih hotela Radin v Radencih v izvedbi Visoke ekonomsko komercialne šole Maribor z vodjem programa dr. Danilom Bezjakom, rednim profesorjem v VEKS Maribor, po predhodno razdeljenem ustreznem študijskem gradivu. Programu je priložena prijavnica za udeležbo iz delovnih organizacij do 5. 2. 1975.
Tovariš Peter Toš iz Ljubljane je tolmačil zbranim iz vseh štirih podpisnic samoupravnega sporazuma za -združitev v SOZD KPK s sedežem v Ptuju o potrebni enotnosti v SOZD in drugem. Navzočih je bilo 18 poslušalcev.
tu s tretjimi osebami, oziroma odgovornost, ko nastopajo temeljne organizacije združenega dela med seboj.
Ustavna določila že sedaj opredeljujejo odgovornost, če ta ni posebej dogovorjena med temeljnimi organizacijami in drugimi oblikami združenega dela.
Moramo se posebej dogovoriti za obliko odgovornosti s samoupravnim sporazumom. Mnenje je bilo, da bi bilo smotrno razmisliti v okviru tako organiziranega SOZD-a kot je bilo navedeno, o solidarni orgovornosti, bodisi da gre za omejeno ali neomejeno odgovornost. Taka oblika odgovornosti daje povsem drugačno vsebino in mnogo bolj odgovoren pristop k celovitemu delovanju SOZD-a.
Povezovanje z drugimi organizacijami
Razprava je podprla nadaljno povezovanje z drugimi organizacijami združenega dela v regiji. Povezovanje mora sloneti na skupnem interesu in skupni potrebi, bodisi zaradi hitrejšega razvoja, delitve dela, predelave ali dodelave in plasiranja na trgu. Posebej je bila poudarjena skrb za razvoj organizacij — KZ in obratov za kooperacijo, ki skrbijo za razvoj zasebnega kmetijstva na celotnem območju. SOZD mu že danes nudi, še bolj pa bo v prihodnje, ne samo večjo primarno proizvodnjo, ampak tudi dodelavo in predelavo, njegovo blagovno proizvodnjo in večji standard.
Franc Tetičkovič
RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE PTUJ
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je imenoval iniciativni odbor za ustanovitev občinske raziskovalne skupnosti, ki je obravnaval na seji 9. januarja 75 samoupravni sporazum o ustanovitvi, konstituiranju in delovanju raziskovalne skupnosti občine.
Skupščina občine Ptuj je poslala 'soustanoviteljem rar ziskovalne skupnosti samoupravni isporazum z vabilom, naj tra proučijo in ji sporočijo pripombe do 15. febr. 1975.
VABILO NA MEDNARODNO SODELOVANJE
Zavod SR Slovenije za mednarodno tehnično sodelovanje v Ljubljani je dal med drugimi tudi Kmetijskemu kombinatu Ptuj možnost odziva na razpis »Bureau international du travail« za angažiranje svetovalca za komercializacijo poljedelske proizvodnje v Ruandi za dvomesečno misijo.
Po proučitvi razpisa bi naj priporočil KK Ptuj strokovnjaka, ki bi prišel v poštev za kandidiranje za navedeno razpisano mesto, da bi ga zavod predlagal ILO.
Vse podrobnejše informacije v zvezi s kandidaturo in pogoji angažiranja daje interesentom zavod.
Slika s komentarji RTC v Ptuju po investicijskem elaboratu, ki spremlja sestavke o pripravah na začetek izgradnje RTC
Rekreacijsko turistični center zdaj zares v izgradnji
POSPEŠEN IN ORGANIZIRAN RAZVOJ TURISTIČNE DEJAVNOSTI JE PO ODKRITEM NAHAJALIŠČU TERMALNE VODE V PTUJU SPLOŠNA ZAHTEVA, ALI BOLJŠE REČENO — SPLOŠNI DRUŽBENI INTERES.
Odkritje termalne vode je osnova za idejo o izgradnji rekreacij sko-turističnega centra (RTC), z vso podporo družbenopolitičnih in samou-pravniih organov občine, ki pa je ni mogoče takoj realizirati. Večletne priprave, povezane z raziskavami termalne vode, predvsem njenih fizikalno-ke-mi j sikih lastnosti ter iskanju najboljših finančnih možnosti za izgradnjo RTC v Ptuju, so končno pred začetkom uresničenja.
Na nekaj vprašanj o programu izgradnje RTC v Ptuju je odgovoril vodja RTC v izgradnji Franci Žula.
PROGRAM IZGRADNJE RTC
Ptuju im njegovi širši okolici je nujno potrebno kopališče. Termalna voda vsebuje zdravilne sestavine. Realne finančne možnosti ptujskega gospodarstva so omogočile Izvršnemu svetu SO Ptuj sklep, da bo zgrajen RTC v dveh etapah- V prvi etapi so objekti rekreacij sko -turis tičnega pomena — letna in zimska kopališča, tehnične naprave, restavracijsko - gostinski pro-
stori, garderobe in sanitarije, rekreacijska igrišča ter komunalna in zunanja ureditev. Ta etapa mora biti gotova po predvidenih, oziroma postavljenih rokih, v letu 1976. V drugi etapi je zdravniški del z vsemi potrebnimi objekti. Zaradi zahtevnejše investicije je ta preložena na poznejše obdobje.
INVESTICIJSKA VREDNOST NAD 45,000.000 DIN
Celotna investicijska, vrednost prve etape izgradnje RTC je po predračunih projektanta (»Investa« Ljubljana) nad 45 milijonov dinarjev. Gospodarstvo ptujske občine ne more zagotoviti celotne investicijske vrednosti v enkratnem znesku. Koordinacijski odbor je moral zato razdeliti prvo etapo izgradnje RTC v dve fazi. Prva faza bi naj bila dokončana v letu 1975; to so letni bazeni z garderobami in potrebnim sanitarijami, zgradba za tehnično opremo z montiranimi napravami ter komunalna in delno zunanja ureditev. Z gradnjo drugih objektov RTC(1. etapa) pa bi
nadaljevali po finančnih možnostih. Danes lahko zagotovimo nad 20,000.000 din za graditev prve faze. Vse sile so potrebne za zagotovitev sredstev za dokončno izgradnjo prve etape R.TC. Ti objekti morajo biti dograjeni v predvidenih rokih. Kot celota naj služijo rekreaciji delovnih ljudi, posebno pa občanov.
PRIČETEK GRADNJE RTC
Idejni projekt za izgradnjo prve etape RTC je že izdelan. Nosilec investicij — Kmetijski kombinat Ptuj — ga je že potrdil. »Investa«, ki je pogodbeno odgovorna za celotni inženiring izgradnje RTC, sedaj intenzivno dela na glavnih projektih. Čaka jo še izbira izvajalca gradbenih del in dobavitelja opreme. Komunalna dela bi morala pričeti že lani decembra, gradbena prva faza RTC pa že v začetku 1975, če bodo sredstva pravočasno zagotovljena.
INVESTICIJE RTC
Organizacije združenega dela ptujske občine so že sprejele programe vračanja sredstev za izgradnjo RTC. Začela je že akcija za obravnavo in sprejem tozadevnih pogodb
med KBM — podružnico Ptuj in delovnimi organizacijami. K sredstvom delovnih organizacij moramo dodati še sredstva Krajevne skupnosti Ptuj, dosežena s krajevnim samoprispevkom, dalje sredstva bivšega državnega kapitala skupščine občine Ptuj in kreditna sredstva KBM — podružnice Ptuj. Vsa ta sredstva bodo namensko oročena na posebnem računu pri KBM — Podružnici Ptuj in porabljena izključno1 za gradnjo RTC.
NOSILEC INVESTICIJE RTC
Investicijsko izvedbo izgradnje RTC j e prevzel Kmetij siki kombinat Ptuj. Pogodba med Skupščino občane Ptuj in Kmetijskim kombinatom Ptuj je že podpisana (25. 11. 1974). Kombinat je tako prevzel predvsem organizacij skodeh. ■nične naloge, medtem ko so injefeove finančne obveznosti enake obveznostim drugih gospodarskih in negospodarskih organizacij združenega dela ptujske občine.
Skrb za izgradnjo RTC in vseh nalog postavlja Kmetijski kombinat Ptuj pred odgovorne obveznosti. Ta kolektiv z nad 1.400 člani je dovolj močan porok, da bodo objekti
(Nadaljevanje na 4. strani)
Izpolnitev programov SOZD
Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT s sedežem v Ptuju po zaslugi podpisnic sporazuma AGROKOMBINATA LENART, AGROKOMBINATA MARIBOR, KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ in »KOŠAKI« TOVARNE MESNIH IZDELKOV MARIBOR 27. novembra 1973 je pustil na široko odprta vrata bližnjim in oddaljenejšim delovnim organizacijam, ki mogoče tudi iščejo pota in rešitve z razgovori in sporazumi, kot je sporazum o nastanku SOZD KRK s sedežem v Ptuju, da bi se odločili biti partner tega ali drugega SOZD KPK. Sedaj se že lahko opirajo tudi na njegove začetne izkušnje, uspehe in prizadevanja. Njim že gotovo ne bi več ustrezala prvotna določila sporazuma o združitvi, saj je od njih mimo že več kot leto dni. Praksa je pokazala, da je potrebno s časom dopolnjevati, spreminjati in zamenjevati določila tega potrebnih samoupravnih aktov. Na to se je že pripravil tudi SOZD KPK s predlogi za dopolnitev, spremembo in izmenjavo določil sporazuma, da bi bil v korak z razvojem, če ga že ne bi hotel prehitevati.
K vsemu, kar je bilo povedanega in napisanega ob nastanku SOZD KPK v sedežem v Ptuju in kar je bilo potem še storjenega v praksi, spodbudnega in uspešnega za razvoj TOZD in SOZD, naj veljajo še spoznanja, ugotovitve in misli Danice BREČKO, izražene v drugi številki DELAVSKE ENOTNOSTI z dne 19. 1. 1975 pod naslovom »lil. SOZD — nova možnost intenzivnih povezovanj« in v sestavku s podnaslovom »Pravice, obveznosti in odgovornosti v SOZD« v pouk in pojasnilo vsem, ki želijo biti tudi dejansko bliže ciljem in praksi SOZD na območju občin Lenart, Maribor in Ptuj.
DANICA BREČKO:
PRAViCE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOST V SOZD
Preveč ostaja za kasnejše urejanje s pogodbami
Samoupravni sporazum o združevanju vzpostavlja samoupravna, poslovna in druga razmerja v sestavljeni organizaciji združenega dela. V sporazumu določena načela pomenijo pravzaprav le zelo okvirne obveznosti, kako ravnati, da bi bila uresničena največja dolžnost — izpolnitev pro-
Ptuj:
Rekreacijsko turistični center — zdaj zares v izgradnji
(Nadaljevanje s 3. strani)
RT C Ptuj funkcionalno in kvalitetno dograjeni ter v uporabi v predvidenih rokih. Izgradnja RT C je časovno odvisna predvsem od pogodb za vračanje sredstev, ki jih podpišejo organizacije združenega dela. Kratki roki izgradnje in splošni družbeni interes občanov, da bi bil RTC čimiprej zgrajen, puščajo upanje, da bodo ravnale vse organizacije združenega dela tako kot Krajevna skupnost Ptuj, ki je že izpolnila svojo obveznost z dotacijo 2,000.000 din.
Poleg delavcev KK Ptuj bo bedel nad izgradnjo RTC posebni družbeni organ v sestavi predstavnikov IS SO Ptuj, KBM — Podružnica Ptuj, SDK Ptuj, KS Ptuj in KK Ptuj. Povezoval bo vse interese ter skrbel, da bodo občanom iz ptujske občine čimprej na razpolago težko in dolgo pričakovani rekreacijski objekti.
JV.
gramov, ki so bili sprejeti na podlagi združevanja sredstev in dela. Zaradi svoje splošnosti pa seveda niso dovolj načela sama. Nekateri sporazumi določajo tudi nekatere konkretnejše obveznosti podpisnic, nato pa še dodajajo, da se dokončna oblika obveznosti v posameznem konkretnem primeru določi v pogodbi. Poudariti je treba, da ni mogoče vseh razmerij med podpisnicami urejati s kasnejšimi pogodbami. Pogodba je v takem primeru lahko le akt, s katerim se vzpostavi že poprej in na samoupraven način dogovorjeno razmerje. Najpogosteje dogovorjene obveznosti, ki bi jih (glede na dorečenost norm) bilo možno oceniti kot »konkretnejšo« obveznost, so v sporazumih naslednje: obveznost združevanja sredstev za delo skupnih služb, obveznost reševanja medsebojnih sporov pred notranjo arbitražo ter obveznost solidarne pomoči podpisnici, ki je zaključila poslovno leto z izgubo.
Prevladuje solidarna odgovornost za obveznosti SOZD
Težišče vsega odločanja v sestavljeni organizaciji je prav tako kot v delovni organizaciji v temeljni organizaciji združenega dela. Združevanje v sestavljeno organizacijo je usmerjeno v zadovoljevanje skupnih koristi vanjo vključenih temeljnih organizacij. Temeljne organizacije pa ne morejo uživati le koristi, prevzemati morajo tudi bremena. S samoupravnim sporazumom določijo, kako se bo porazdelila odgovornost za obveznosti sestavljene organizacije. V dveh tretjinah sporazumov je tako določena solidarna odgovornost. V nekaj sporazumih odgovornost ni omejena, v preostalih pa je omejena in se ugotavlja na načine, ki jih določajo sporazumi. V nekaterih od sporazumov, ki omejujejo to odgovornost, pa je zagotovljena možnost, da v posebnih okoliščinah omejena odgovornost postane neomejena.
Pomembne so določbe o solidarnosti
Pomembna sestavina samoupravnih sporazumov je določitev načel medsebojne solidarnosti podpisnic v asociaciji. Določila o sanaciji vplivajo namreč tudi na socialno varnost delavcev. V nekaterih sporazumih pa niti ne čakajo konca poslovnega leta, ko naj bi se izkazala izguba: program ukrepov za saniranje je dolžna izdelati tudi tista podpisnica, ki ji ekonomske težave šele pretijo. V primeru, da se podpisnica ne bi ravnala po postopku, ki ga določa sporazum za primer, ko so izpolnjeni pogoji za sanacijo, lahko po določilih sporazumov delavski svet sestavljene organizacije posreduje.
NOVE INTEGRACIJE V PTUJU
© Sedem predstavnikov KK Ptuj in pet predstavnikov gostinskega podjetja Haloški biser se je pogovarjalo 14. 1. 1971 v Ptuju pri Kmetijskem kombinatu v zvezi z možnostmi za integracijo. Tokrat je prišlo do razjasnitve obojestranskih možnosti za povezovanje. Podrobnosti za sedaj še niso dane v javnost, kot le to, da so bili imenovani v delovno grupo — komisijo trije člani iz KK Ptuj in trije člani iz GP HB Ptuj. Ponovni sestanek je bil pri GP HB Ptuj 16. 1. 1975 zaradi obravnave ustreznega materiala — analize, vštevši vse stične točke, kaj vse bi naj združitev prinesla v obojestransko korist in pod kakšnimi pogoji. Sestanek je bil tudi 21,1.1975.
NOVI ZAHTEVKI ZA UVOZNO DOVOLJENJE
S Agroprogres iz Ljubljane je obvestil naročnike raznih strojev, tudi traktorjev iz inozemstva, da ne upošteva Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino lanskih zahtevkov za uvozno dovoljenje za naročene stroje, temveč upošteva le nove zahtevke iz 1975. leta. Uvoznik lahko zahteva uvozno dovoljenje samo na osnovi pismenega pooblastila kupca. Delovne organizacije morajo takoj poslati pismeno pooblastilo Agroprogresu za vlogo za uvozno dovoljenje in za izvršitev uvoza. To ni potrebno le v primerih, če sam naročnik zahteva uvozno dovoljenje.
Včasih je dejavnost ene od podpisnic tako pomembna, da jo mora opravljati, čeprav |e njeno poslovanje že vnaprej planirano z izgubo. V takem primeru so druge podpisnice sporazuma dolžne solidarno povrniti nastalo izgubo v sorazmerju s pridobljenimi koristmi.
Spoštovanje določil sporazuma
Uspešno izvajanje sporazuma je odvisno od vseh delavcev in temeljnih in delovnih organizacij ter njihovih organov in organov sestavljene organizacije združenega dela. Sporazumi posvečajo odgovornosti različno pozornost: nekateri vsebujejo precej določil, drugi pa nič. V nekaterih je popisana le odgovornost članov samoupravnih in poslovodnih organov, v nekaterih so samo določila o notranji arbitraži, v nekaterih sporazumih pa so navedene tudi sankcije, ki bi doletele podpisnico, če bi kršila samoupravni sporazum ali na njem temelječe sklepe samoupravnih organov.
Sporazum je obvezen za vse podpisnice, ki so ga sklenile, in tudi za tiste, ki bi k njemu pristopile kasneje. Za neizpolnjevanje ali za nepravilno izpolnjevanje določb sporazuma so podpisnice odgovorne delovni in družbeni skupnosti. Odgovornost je materialna in moralna. Žal pa ugotavljamo, da v treh četrtinah sporazumov te določbe niso zastavljene tako, da bi zagotavljale, da se bodo podpisnice res ravnale po sprejetih določilih.
Medsebojni spori bodo
V sporazumih je očitno spoznanje, da so medsebojni spori možni. Sporazumi določajo: sporno zadevo naj z medsebojnim dogovarjanjem skušajo rešiti prizadete podpisnice same. V tej fazi reševanja spora odločajo samoupravni organi organizacij združenega dela, ki so v sporu. Če pa se primeri, da ti organi ne dosežejo sporazuma, pride v poštev
(Konec na 5. strani)
ZAHVALA ZA PRISPEVEK ZA OBDARITEV OTROK
Ravnatelj Osnovne šole v Zavrču Benjamin Belšak se je zahvalil v imenu ravnateljstva in kolektiva ter učencev osnovne šole v Zavrču Kmetijskemu kombinatu Ptuj za denarni prispevek za novoletno obdaritev.
DE STARŠE TOZD »KMETIJSTVA« PTUJ ZA DRUŽBENO PREHRANO
De Starše pripravlja vse potrebno za letošnjo ureditev jedilnice v obratu družbene prehrane v Staršah. Nekaj o-preme so že prej nabavili, letos pa bodo nakupili še mize in stole ob pomoči KK Ptuj.
Delo samoupravnih organov
SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE
Člani odbora za splošne zadeve so predlagali skupno s člani kolegijskega poslovodnega organa na seji 7. januarja sklepe 3. seje delavskega sveta in sveta ZK Sestavljene organizacije združenega dela ter so ugotovili, da še vedno ni realiziranih precej sklepov. Zato so sklenili, da je potrebno poiskati vzroke in zahtevati pojasnila od ljudi, ki so bili zadolženi za izvajanje posameznih sklepov.
Pri obravnavanju osnutka izhodišč za dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v Sestavljeno organizacijo združenega dela so razpravljali člani o dveh možnih variantah povezovanja:
1.	o tesnejšem povezovanju TOZD — OZD, brez SOZD,
2.	o tesnejšem povezovanju znotraj sedanje SOZD
in sklenili, da se je potrebno odločiti za tisto varianto, ki bo omogočala tesnejše sodelovanje, oziroma učinkovito, uspešno koordinirano povezovanje obstoječih OZD, združenih v sestavljeno organizacijo združenega dela.
RAZVOJNI ODBOR
Na seji 8. januarja 1975 je obravnaval razvojni odbor po sklepu seje sveta ZK SOZD delovno gradivo sprememb in dopolnitev samoupravnega
sporazuma o združitvi OZD v Sestavljeno organizacijo združenega dela. Po razpravi je sprejel naslednja stališča:
1.	Na nivoju SOZD bo potrebno usklajevati investicijske programe in jih sestavljati skupno.
2.	Za pripravo investicijski! programov Sestavljene organizacije združenega dela bo potrebno formirati operativno službo.
3.	Naloga razvojnega odbora bo obravnavanje konceptov razvojnih programov.
4.	Na nivoju sestavljene organizacije združenega dela se je potrebno dogovoriti za e-notno metodologijo sestavljanja planov.
5.	Za nadzor gradbenih objektov in za izdelavo manjših projektov v okviru Sestavljene organizacije združenega dela se nastavi gradbenega inženirja.
KOMERCIALNI ODBOR
Člani komercialnega odbora so prav tako obravnavali na seji 9. januarja 1975 pripombe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi OZD v SOZD in so se dogovorili o organizaciji komercialne službe na nivoju SOZD.
V zvezi s to točko so sprejeli naslednja stališča:
1.	Komercialna služba, ki se formira na nivoju SOZD, nastopa enotno kot telo, ki oblikuje politiko komerciale.
2.	Komercialni odbor je samoupravni organ, sestavljen iz predstavnikov komercialnili služb OZD.
3.	V skupnih službah Sestavljene organizacije združe-
IZPOLNITEV PROGRAMOV SOZD
(Nadaljevanje s 4. strani)
reševanje spora pred notranjo arbitražo. Podpisnice sporazumov se zavedajo prednosti takega načina reševanja medsebojnih nesoglasij in zato praviloma določajo tako pot kot obvezno.
Če sprejme določbe sporazuma take, kot so
Sestavljena organizacija je odprta organizacija za vse organizacije, ki imajo interes, da bi se pridružile. Glede pravic in dolžnosti, ki jih bo imela organizacija združenega dela, ki pristopa, pa je skoraj v vseh sporazumih rečeno, da mora sprejeti pravice, obveznosti in odgovornosti v taki obliki, kot jih samoupravni sporazum že določa za druge podpisnice. Le v nekaterih primerih je glede -na besedilo sporazuma možno nekatera vprašanja s posebnim sporazumom urediti tudi drugače ali pa zahtevati, da se spremeni obstoječi sporazum.
Prepleteno sodelovanje
Za sleherno sestavljeno orga-nizadijo združenega dela so skupne službe potrebna in pomembna
nega dela se sistemizira delovno mesto komercialnega direktorja, koordinatorja vseh komercialnih služb podpisnic in komercialista za posamezne panoge, v začetku komercialista za sadje.
FiNANČNO-RAČUNSKI
ODBOR
Enako kakor drugi odbori je obravnaval na seji dne 9. januarja 1975 finančno — ra-
čunski odbor izhodišča za dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v Sestavljeno organizacijo združenega dela in osvaja stališče, izraženo v razpravi, da se organizirajo skupne službe na ravni Sestavljene organizacije združenega dela, vzporedno s slabitvijo tiste funkcije na ravni TOZD in OZD, ki se združujejo na ravni SOZD.
Finančno računski odbor še ni sprejel dokončnih stališč v zvezi z organizacijo finančne službe na nivoju Sestavljene organizacije združenega dela.
Mihaela Pišek
AGROKOMBINAT
LENART
celica, saj omogočajo uresničevanje nalog samoupravnih in poslovodnih organov. V sporazumih pa se nakazuje potreba po sodelovanju skupnih služb, če tako rečemo, z več ravni. Skupne službe na ravni sestavljene organizacije sodelujejo z ustreznimi strokovnimi službami podpisnic pri reševanju skupnih nalog, nudijo strokovno pomoč ali pa poverijo posamezne naloge strokovnim službam katere od podpisnic. Za svoje delovanje potrebujejo službe določena sredstva, ki jih zagotovijo podpisnice na podlagi vrednotenja nalog za posamezne dejavnosti v skupnih službah. Sicer pa sporazumi o združevanju v SOZD praviloma navajajo le načelna izhodišča za delovanje skupnih služb, podrobnejšo ureditev vseh razmerij, v katera stopajo, pa prepuščajo posebnemu samoupravnemu sporazumu.
Samoupravni sporazumi o združevanju v sestavljeno organizacijo obravnavajo tudi druga vprašanja, ki v teh izvlečkih ocene niso bila zajeta, so pa tudi pomembna za normalno in uspešno delovanje SOZD tako navznoter kot tudi navzven.
23. SEJA ZADRUŽNEGA SVETA
TOZD KOOPERACIJA 2. DECEMBRA 1S74
Sprejeti sklepi:
—	o takojšnjem izvajanju 15. sklepa 16. seje zadružnega sveta TOZD kooperacija z dne 29. 5. 1974 glede plačevanja prodanih tržnih viškov preko hranilnih knjižic;
—	o ureditvi naslednjih zbiralnic za mleko v ZE Jurovski dol pri Antonu Čučku, Maina, v vrednosti 10.000 din, v ZE Voličina pri Milošu Čučku v Sp. Voličini za razširitev obstoječe zbiralnice in za ureditev elektrike do višine
10.000	din in v ZE Gradišče pri Francu Elblu v Sp. Senarski za ureditev elektrike do višine cca
4.000	din; ureditev zbiralnic se poravna v navedenih zneskih iz namensko izločenih sredstev od mlečnih premij, ki se nabirajo v ta namen;
—	o odpiralnem času v trgovskih poslovalnicah, ki ostane v zimskih mesecih enak kot doslej tj. od 7. — 14. ure.
28. SEJA DELAVSKEGA SVETA
TOZD PROIZVODNJA IN STORITVE 3. DECEMBRA 1974
Sprejeti sklepi:
—	o potrditvi antiinflacijskega programa o nalogah pri uresničevanju gospodarske stabilizacije za delovno organizacijo Agrokombinat Lenart in se da v javno obravnavo na vse zbore delovnih ljudi;
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti za vodno območje Drave v besedilu predloga iniciativnega odbora za ustanovitev te skupnosti. Za podpis tega sporazuma sta pooblaščena predsednik delavskega sveta Jože Čeh in inž. agr. in direktor TOZD proizvodnja in storitve Andrej Šuman;
—	o odobritvi nabave manjših osnovnih sredstev v skupni vrednosti 7.650,00 din za obrat skupnih služb iz lastnih sredstev TOZD proizvodnja in storitve;
—	o pospešitvi vsega potrebnega za izstavitev uporabnega dovoljenja za mehanično delavnico v Sp. Porčiču;
—	o sprejemu na znanje informacije o poročilu o poteku registracije delovne organizacije in TOZD. Ugotavlja se, da je registracija delovne organizacije in TOZD Agrokombinata Lenart v celoti izvršena;
—	o občasnem najetju odvetnika Vlada Stefanoviča iz Maribora in Smiljana Sancina iz Lenarta za zastopanje pred sodišči v pravdnih zadevah proti posebnemu vsakokratnemu pooblastilu;
—	o razglasitvi javne razprave o poročilu realizacije programov interesnih skupnosti SO Lenart v času od 3. do 15. 12. 1974;
—	o razglasitvi javne razprave za samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti Lenart v času od 3. do 15. 12. 1974;
—	o potrditvi pogodbe z VP 8164 Maribor o pomoči pri obiranju koruze v Kmetijskem obratu Lenart. Za podpis pogodbe je pooblaščen dipl. inž. agr. Danijel Šprah;
—	o odobritvi, da se osnuje v okviru sindikalne podružnice Kmetijskega obrata Selce družbena prehrana za tople malice za vse zaposlene na Kmetijskem obratu Selce;
—	o pristopu k izdelavi 5-let-nega gospodarskega načrta za TOZD proizvodnja in storitve; osnutek izdela skupna komisija za oba TOZD;
—	o preložitvi ureditve okolja — asfaltiranje pri gostišču Črni les na prihodnje leto 1975;
—	o začetku izvajanja investicijskih del na farmi Šetarova in to na ureditvi okolja in kanalizacije v predračunski vrednosti 41.500 din iz lastnih sredstev TOZD proizvodnja in storitve;
—	o začetku izvajanja investicijskih del na elektroinstalacij-skih delih v mehanični delavnici v Sp. Porčiču. Delo se financira iz lastnih sredstev TOZD proizvodnja in storitve;
—	o soglasju za prodajo stanovanjske zgradbe na Malni št. 10, p. Jurovski dol s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem in s prodajo na javni licitaciji;
(Nadaljevanje na 6. strani)
Delo samoupravnih organov
AGROKOMBINAT LENART
(Nadaljevanje s 5. strani)
—	o razglasitvi javne razprave za samoupravni sporazum o organizaciji in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v času od 3. do 15. 12. 1974;
—	o priznanju višine nagrade v polni višini tudi za čas šolanja vajencem Marjeti Ornik, Angeli Denša, Danici Vučetič in Liziki Herga na uspešnost in prizadevnost (ob sobotah — dnevih glasbe);
—	o osnutku menjalne pogodbe za zemljišča in stavbe, ki sta jo sklenila Agrokombinat Lenart in Skupščina občine Lenart, pred podpisom v javni obravnavi pri Kmetijskem obratu Lenart in Kmetijskem obratu Selce do 10. 12. 1974.
29. SEJA DELAVSKEGA SVETA
TOZD PROIZVODNJA !N STORITVE 13. DECEMBRA 1974
Sprejeti sklepi:
—	o ureditvi lastninskih odnosov med TOZD proizvodnja in storitve in TOZD kooperacija za tiste objekte, ki jih je pridobila TOZD kooperacija z menjalno pogodbo med Skupščino občine Lenart in Agrokombinatom Lenart;
—	o potrditvi menjalne pogodbe o medsebojni menjavi zemljišč med Skupščino občine Lenart in Agrokombinatom Lenart. Za podpis pogodbe se pooblasti direktor podjetja dipl. inž. agr. Danijel Šprah;
—	o odobritvi 2.000 din osnovni sindikalni organizaciji TOZD proizvodnja in storitve ob izvedbi občnega zbora in zaključka dela — iz sredstev sklada skupne porabe;
—	o dopolnitvi 12. sklepa 26. seje delavskega sveta TOZD proizvodnja in storitve z dne 8. 10. 1974 v tem, da se doda novi 4. odstavek, ki se glasi: »V času teoretičnega pouka in počitnic pa mesečne nagrade v višini 60 % od zgoraj določenih nagrad«;
—	o izvajanju investicijskih del — asfaltiranja okolja gostišča Črni les v predračunski vrednosti 79.575 din iz odobrenih sredstev SRS za benificirano obrestno mero za kredite, najete za razširitev gostišča v višini 41.957 din; ostanek 47.618 din se naj financira iz lastnih sredstev TOZD proizvodnja in storitve s takojšnjim začetkom izvajanja investicije;
—	o sprejemu na znanje akcije komisije za samoupravne akte, ki jo je podala ta na predlog družbenopolitičnih organizacij vsem obratom TOZD proizvodnja in storitve glede ustanavljanja novih TOZD.
24. SEJA ZADRUŽNEGA SVETA
TOZD KOOPERACIJA AGROKOMBINATA LENART
Sprejeti sklepi:
—	o nabavi 3 hladilnih kotlov za hlajenje mleka in sicer 1 kom.
1.000	litrov in 2 kom. 800 litrov v skupni vrednosti 177.771,60 din plus 13 % za stroške montaže hladilnih naprav od TLH v vrednosti 23.110,30 din, skupna vrednost znaša 201.881,90 din; ta osnovna sredstva se nabavijo z namenskimi sredstvi, ki se odvajajo od mlečnih premij za opremo in vzdrževanje zbiralnic; za podpis pogodbe se pooblasti direktorja podjetja dipl. inž. agr. Danijela Špraha;
—	o odobritvi nabave 2 tehtnic 2000 kg za odkup živine, od tega 1 tehtnica za ZE Cerkvenjak in 1 tehtnica za ZE Jurovski dol. Tehtnice se nabavijo po dani ponudbi v skupni vrednosti 18.200 din iz sredstev TOZD kooperacija;
—	o odobritvi najetja investicijskega kredita za pospeševanje kmetijstva za programsko usmerjanje kmetij v 1974. letu iz sredstev Kmetijske razvojne skupnosti Slovenije v Ljubljani v znesku 327.610 din. Ta kredit se razdeli kmetom, ki so že prejeli v letu pripadajoči odstotek bančnih kreditov od Kreditne banke Maribor in to 34 kmetom po seznamu v zneskih od 2.100 din do 22.300 din.
—	o odobritvi najetja investicijskega kredita pri Kreditni banki Maribor za kmete-kooperante po izdelanih programih gospodar-
jenja na kmetiji od Kmetijskega zavoda Maribor za 5 kmetov po seznamu po 20.000 do 50.000 din v skupnem znesku 145.000 din po pogojih in obrestni meri, ki jih določi banka;
—	o imenovanju Maksa Goloba, vodje ZE Lenart za vodjo delegacije za območno vodno skupnost Drave za TOZD kooperacija;
—	o imenovanju 7-članske komisije po seznamu za izdelavo gospodarskega načrta za leto 1975 in 1975/80 in sicer: Andreja Šumana, Ivana Thalerja, Jožeta Čeha, Leopolda Hamerška, Stanka Žmavca, Maksa Goloba in Ljuba Vuloviča;
—	o priznanju akontacijske cene za industrijsko sadje, ki je bilo odkupljeno od kmetov in po posebnem sporazumu prodano Slovenija sadju kot sledi: 1. kmetom, ki so dostavili z lastnim prevozom jabolka v Bohovo 0,40 din po kg, 2. kmetom, katerim je opravil prevoz Agrokombinat Lenart v Bohovo pa 0,30 din po kg. Končni obračun s kmeti — prodajalci industrijskega sadja bo takrat, ko bo prodalo Slovenija sadje iz tega sadja izdelan proizvod in bosta Agrokombinat Lenart in Slovenija sadje napravila končni obračun;
—	o dopolnitvi 29. sklepa 22. seje zadružnega sveta TOZD kooperacija z dne 5. 11. 1974 s tem, da se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »TOZD kooperacija tako pristopa k vsem samoupravnim interesnim skupnostim, ki odločajo enakopravno z občinsko skupščino in z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na območju občine Lenart.«
Ratko Valder Francka Dečko
DELAVSKI SVET »KOŠAKI« TMI MARIBOR
V tovarni mesnih izdelkov »Košaki« ima delavski svet redne, sklepčne seje, saj so na dnevnem redu res vprašanja, obdelana do končne odločitve za ali proti, ostane pa še vedno kaj nerešeno in za naslednje ali poznejše zasedanje.
Predsednik delavskega sveta Franc Šuman, inž. agr. je povedal, da je bilo 9. 1. 1975 na seji delavskega sveta v razpravi več zanimivosti. Najvažnejša razprava je bila o poročilu o lanskem gospodarjenju. Primerjali smo planske postavke za 1974. leto in realizirane uspehe gospodarskega načrta za minulo leto. Kljub kritičnim ocenam posameznih težav smo lahko pohvalili dosežene uspehe.
Teh v lanskem letu ni bilo lahko doseči, vendar so rezultati dobrega gospodarjenja potrdili, da si je kolektiv s svojimi strokovnimi službami in samoupravnimi organi s pravilnim ocenjevanjem položaja zasluženo izboril uspehe s svojo dejavnostjo in z oskrbovanjem široke mreže potro-šniikov, pa tudi s pravilnimi
odnosi do vseh dobaviteljev goveda in drobnice. Disoipina v podjetju in zavestna materialna odgovornost sta tudi občutno vplivala na dosežene uspehe.
Vse to nam omogoča jasen program razvoja v 1975. letu.
Zadnje vesti iz AK Maribor
#	Slovenski trg je to sezono dobro založen s sadjem. Da čimbolj pospešimo prodajo, odpiramo nova tržišča z večjo a-sorbcijsko močjo. Pričakujemo. da ho v sredini meseca februarja prodaja sadja bolj zaživela.
Stagnacijo prodaje sadja pogojuje tudi epidemija gripe, ker kupujejo kupci več južnega sadja, ki vsebuje večje količine C vitamina.
Cene grosistične prodaje sadja za mesec januar so fiksirane na 4,20 din, za mesec februar pa se predvideva 4,70 din.
•	Predelava 104 vagonov industrijskega sadja v koncentrat je končana in je bila v letošnjem letu edina rešitev plasiranja industrijskega sadja. Iz navedene količine sadja smo dobili 11 vagonov koncentrata in kaže, da bo posel glede na naraščanje cen koncentrata tudi finančno zanimiv.
Z razširjenim tržiščem po Jugoslaviji in v inozemstvo se bomo med potrošniki še bolj uveljavili z vsemi vrstami mesa in mesnih izdelkov. Pripravljamo se na izgradnjo nove klavnice in na uspešno izpolnitev poslovnih nalog iz obveznosti v sestavljeni orga-nizaciji združenega dela Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju.
Koristna je bila na tej seji tudi razprava o predlogu, ki je bil tudi sprejet, da bomo imeli seje delavskega sveta izven delovnega časa vsaj dvakrat mesečno, le v izjemnih primerih pa tudi med delovnim časom. Samoupravni organi so odločno za to, da bi naj ostajali med delovnim časom vsi na svojih mestih v korist nemotene proizvodnje. V prostem času se vsi člani delavskega sveta lažje koncentrirajo na delo delavskega sveta in na njegove odločitve.
Skrbimo, da so člani delavskega sveta o vsem zares čimbolj še	informirani in
da dobijo potrebni informativni material. To je tudi najboljše zagotovilo, da so potem odločitve res tudi izvedljive in v kolektivu sprejete z razumevanjem.	JV.
VABILO NA VELESEJEM V LEIPZIGU
® Leipziški spomladanski velesejem od 9. do 16. 3. 1975 vabi na ta sejem tudi obiskovalce iz Jugoslavije. V ta namen je poslal urad tega velesejma tudi KK Ptuj prospekt z informacijami o sejmu. V njih je med drugim poudarjeno, da pričakujejo tudi letos velik obisk iz 48 dežel v upanju, da bodo videli ob tej priložnosti najzanimivejše razstavljene svetovno zanimive tehnične izdelke. V dnevih velesejma bodo razni kolokviji, predavanja, predvajanja filmov in strokovni ogledi po paviljonih razstavljujočih firm. Računajo tudi z zasnovanjem novih komercialnih zvez s predstavniki domačih firm in iz drugih dežel.
KADROVSKE SPREMEMBE
„Košaki” TiVIl (Viaribor
ZAPOSLILI SO SE:	ODŠLI SO:
Agrokombinat Lenart	
ZAPOSLILI SO SE:	TRANSPORT:
(V decembru 1974 - 4 delavci)	1. Ivan KLOBASA
SKUPNE SLUŽBE:	ODŠLI SO V DECEMBRU 1974
1. Brigita POŠTRAK	(Skupno 2 delavca)
2. Dragica PEČAN	GOSTINSTVO IN TRGOVI:
GOSTINSTVO IN TRGOVI-	NE:
NE:	1. Boris SEDEVCIC
1. Angela ZUPAN	2. Štefanija FIRBAS
Agrokombinat IViaribor	
TOZD KMETIJSTVO GIBANJE DELOVNE SILE OD 1. 12. 1974 do 20. 1. 1975	2.	Vojko KOS v JLA 3.	Bruno KOSAR Košaki — Kamnica:
ZAPOSLILI SO SE:	1. Anton VODOVNIK
Košaki — Kamnica:	Pesnica:
1. Dušan ZAGORŠEK	1. Alojz VERNIK
2. Zvonko TINODI	Rače — Radvanje:
3. Drago MESAREK	1. Ana DUKARIC
4. Ivan KUZJAK	2. Jožefa ŠVEGL
5.	Josip HARAMAS 6.	An tim PAVLINEC	Strojna postaja:
7. St j ep an MLINARIC	1. Leon KRANJC
8. Ljubica MUDŽAR	Svečina:
9. Ljubica TRŠAVEC	1. Terezija SAVEC
Pesnica:	2. Emil KUKOVEC
1. Štefan FEKONJA	v JLA 3. Adolf RANER
ODŠLI SO:	Uprava:
Jarenina:	1. Ivan BREGANT
1. Janko SENEKOVIČ	Gostinstvo:
v JLA	1. Ferdo JURAK
Mešalnica:	Tržnica:
1. Edvin JANČIČ	1. Darja JERMAN
Kmetijski kombinat Ptuj	
ZAPOSLILI SO SE:	TOZD GOZDARSTVO:
V decembru 1974 (Skupno 17)	1. Silva KOKOT
DELOV. SKUP. ZA SKUP.	TOZD MIZARSTVO:
ZADEVE:	1. Dušan KRAMBERGER
1. Franci ŽULA TOZD TEHNOSERVIS:	ODŠLI SO:
1. Vida PRAŠ	V decembru 1974 (skup. 7).
2. Anica ŠIJANEC	TOZD TEHNOSERVIS
3.	Anica KRISTOVIC 4.	Anica FINGUŠT 5.	Marija KARO 6.	Darinka HARLAMOV	1.	Alojz ARACKI: 2.	Milan HADLER (odšel v JLA) 3.	Anton KOKOL
TOZD KMETIJSTVO:	(odšel v JLA)
DE »Osojnik«	TOZD MLEKARNA:
1. Anton WEIT	1. Martin LAMPRET
DE Podlehnik:	(upokojen)
1. Vinko SREČKO	TOZD MIZARSTVO:
2. Ivan MILOŠIČ	1. Franc CIMERMAN
3.	Alojz CAFUTA 4.	Marija MOHORKO	(upokojen)
5. Stanko VRAŽIC	TOZD KOOPERACIJA:
TOZD GRADBENI	1. Jože OGRINC
REMONT:	TOZD KMETIJSTVO:
1. Jože VAUPOTIČ	DE Sobetinci:
TOZD FARMA PRAŠIČEV:	L Franc PINTARIČ
1. Milan MUHIČ	(upokojen)
(Skupno 10 delavcev)
1.	Henrik KOKOL
2.	Jože TOPLAK
3.	Milan PFAJFAR
4.	Franc MERNIK
5.	Ivan MOLEH
6.	Inge POROPAT
7.	Peter JAKOPEC
8.	Franjo KUMEK
9.	Rado GLAVICA
10.	Anton Dl) CM AN
(Skupno 9 delavcev)
L Ivan ŽALIG
2.	Darko HAUPTMAN
3.	Milan PFAJFAR
4.	Milan PUŠIC
5.	Ciril PREK
6.	Ljubomira TKALICIČ
7.	Vili KRONAVETER
8.	Ivan MOHORIČ
9.	Frančiška ŠAUPERL
Kolektiv TOZD Kmetijstvo DE Podlehnik dvakrat v črnini
Rudolf Repec
Rudolf Repec, roj. 19. 3. 1925. leta v Gorci pri Podlehniku je bil sin skromne in revne, takrat viničarske družine. Ko se je Rudolf zavedal, da pripada delavski skupini, se je vključil kot vinogradni-
Jože
Jože Tušek je bil rojen 21.
1.	1922 v Pristavi, Videm pri Ptuju. Kot vinogradniški delavec je obdeloval dvajset let vinsko trto na delovišču Dravinjski vrh. Njegovi sotovari-ši so ga vedno spoštovali kot dobrega delavca.
Preveč grenka resnica je, da spoznava človek sočloveka morda vse življenje, ne spozna na ga tako daleč, da bi mu lahko pomagal v njegovi najhujši stiski. Čeprav smo vedeli za Jožetove težave, nihče ni pomislil, da ga tako mučijo nerešljivi problemi, da je moral zaradi njih prekiniti svoje življenje.
S seboj je odnesel Jože Tušek vse skrite, neraziskane težave; čez nje se ni moglo pre-boriti njegovo šibko telo. Za vedno smo ga pospremili na
ški delavec v Vinogradniško zadrugo Gorca — Dežno, pozneje pa v Kmetijsko gospodarstvo Podlehnik. Postal je odličen vinogradnik. V svojem prekratkem življenju je spremenil skupno s sotovari-ši svojo Gorco v veliko in lepo plantažo goric. Vinogradi so mu bili drugi dom; gojil jih je z velikim veseljem, po-ilahtnjeval, kot da se mu ne bi bilo nikoli treba ločiti od njih. Vse življenje je koval kot mravlja, z vso vnemo, zidal in delal brez kakršnihkoli črnih slutenj. Zato člo\’eku kar zatrepeta srce, ko izve, da je bolezen močnejša in je pred njo nemočan kot drobec prahu v vesolju.
Rudolf je omahnil pod težo bolezni, kateri se upira vse človeštvo. Ni ji mar bolečina svojcev, ne otroška solza, ne beda.
Od Rudolfa smo se za vedno poslovili na pokopališču v Podlehniku.
Tušek
njegovi zadnji poti na pokopališče v Vidmu pri Ptuju.
Jože Križančič
Dipl. inž. kmet. Cilka Rak
Začetne težave delegacij
Franc Mencinger, inž. Ivan Thaler, Karl Kleider in inž. Srbo-Ijub Cvetkovič pri Žičah v razgovoru o bližnjih melioracijskih delih po investicijskem programu za 1975. leto.
AGROKOMBINAT LENART
LETOS MELIORACIJA NAD 300 HA V SLOV. GORICAH
ZEMLJA V TREH OBČINAH. ARONDACIJSKI IN AGROMELIORACIJSKI POSEGI. 6,500.000 DIN ZA MELIORACIJE. IZVAJALEC DEL SPLOŠNA VODNA SKUPNOST DRAVA—MURA. NOVI KOMPLEKSI 200 DO 250 HA.
Predsednica konference osnovnih delegacij iz 13 kmetijskih TOZD s 15 delegati v konferenci in z 1 delegatom za občinsko skupščino dipl. inž. Cilka Rak iz TOZD KMETIJSTVO AK MARIBOR si resno prizadeva najti odgovore na vprašanja, kaj vse storiti, da bi dosegle uspehe osnovne delegacije, konferenca in delegati in da bi tako opravičili skupna prizadevanja in porabljen čas.
Dosedanja praksa z delom delegacij je pokazala, da je osnovni problem obširno gradivo, s katerim se seznanjajo delegati šele na seji delegacije in tako zavzemajo do njega povsem svoja stališča in ne stališča širše sredine, v kateri delajo. Gradivo je dostavljeno namreč samo predsednikom, ki nimajo druge poti obveščanja delegatov, kot na seji delegacije. Delo konference delegacij otežuje predvsem velika oddaljenost nekaterih delegatov od sedeža konference. Zelo pomanjkljivo je tudi sodelovanje vodstev in u-pravnih organov TOZD s temeljnimi delegacijami. Opaža se celo, da niso dovolj poučeni o svojih nalogah predsedniki temeljnih delegacij, ali pa imajo v svojem TOZD neurejene pogoje za normalno delo delegacije.
Energetska kriza je zelo prizadela tako EGS kakor nekatere pomembnejše izvoznice mesa, med njimi tudi Jugoslavijo. Večji napori izvoznic mesa, da si zagotove devize za nakup dražjih energetskih virov, nalete na oslabljeno kupno moč EGS, še zlasti Italije kot največje uvoznice mesa.
Energetska kriza pa posredno vpliva predvsem na zmanjšanje potrošnje mesa. Vse kaže, da se je poprečno evropsko gospodinjstvo zaradi draginje raje odreklo bifteku kot avtomobilu. Neizbežna kriza na mesnem trgu se je za
Predsednica inž. Cilka Rak se zavzema za to, da bi zbrali vsaj v občini najboljše izkušnje iz dela delegacij in konferenc in da bi po njih uveljavili vsklajeno prakso, da se bodo z delom uveljavile in da bodo tako tudi lažje vplivale na uspešno delo delegacij, delegatov in konference pri pripravah na njihovo delo pa tudi pri izvrševanju sklepov in odločitev.
to le še bolj zaostrila in kmet, ki se je v zadnjih letih odločil za rejo govedi, se je v trenutku, ko bi moral za svoj trud dobiti plačilo, znašel pred polnim trgom. Morali bi slišati nekega belgijskega kmeta, kako ogorčeno je pripovedoval: »Že nekaj let nas vlada prepričuje češ, redite živino za meso. V tem je prihodnost. Toda sedaj, ko sem vložil dve leti garanja od jutra do večera, da sem zredil nekaj govedi, mi pravijo, da mesa ni mogoče prodati.«
Sodobno kmetijstvo December 74, št. 12, str. 565
V občinah Lenart, Maribor in Gornja Radgona ima Agrokombinat Lenart skupaj 2.765 ha kmetijskih površin, večinoma manjših in razdrobljenih parcel, ki jih še vedno daje s kooperacijskimi pogodbami v
izkoriščanje kmetom — živinorejcem. Tako stanje pa je glede na domače potrebe po prehrani prebivalstva in na svetovno pomanjkanje kmetij-sldh pridelkov za naprej nevzdržno. Z melioracijskimi in arondacij skimi posegi v lanskem in letošnjem letu se kaže vedno več novih kompleksov njiv namesto prejšnjih travnikov in možnost ter nujnost strojne obdelave in izvajanje drugih agrotehničnih ukrepov.
LANI MELIORACIJA 336 HA
V lanskem letu je bil re-
aliziran projekt za melioracijo 336 ha kmetijskih površin v katastralnih občinah Zamar-kova, Čagona, Brengova, Spodnje in Zgornje Verjane ter v Spodnji Senarski. Zaradi povečanja staleža živine v novozgrajeni farmi v Šetarovi je bilo nujno potrebno v njeni bližini povečati njivske površine iz sedanjih travnikov.
Celotna vrednost melioracijskih del v 1974. letu in letos do maja znaša 6 milijonov 500 tisoč dinarjev. 65 % meliori-ranih površin je v lasti Agrokombinata Lenart, druge površine pa so iz zamenjave in odkupa. Izvajalec investicijskih — melioracijskih del je Splošna vodna skupnost Dra-va-Mura. Vsa dela niso mogla* biti izvršena do konca 1974, pač pa bodo do konca aprila 1975. Na teh površinah bo že lahko maja 1975 zasajena koruza.
LETOS NOVIH 305 HA
V melioracijskem planu za 1975. leto predvideva Agrokombinat Lenart pridobitev in melioracijo 305 ha travniških površin v katastralnih občinah Vinička vas, Zg. Senarska, Stari Porčič, Šetarova in Žiče. Za ta dela bo izvajalec tudi Splošna vodna skupnost Drava Mura po pripravljenem projektu.
OBISK PRED ZAČETKOM DEL 1975
Dne 15. januarja 1975 je o-biskal del že melioriranih in za ta dela predvidenih površin Agrokombinata Lenart vodja oddelka za melioracije iz Splošne vodne skupnosti Drava-Mura dipl. inž. Srbo-Ijub Cvetkovič skupno z geometrom Karlom Kleiderjem,
(Konec na 9. strani)
JV.

Med Čagono in Vitomarci je melioriran 300 ha kompleks._ V meglenem jutru ni mogoče videti konca te preorane ravnine v dolini Drvanje, ki je spremenjena v veliko rodno polje, ki bo kmalu začelo vračati investicije za melioracijo.
VPLIVI ENERGETSKE KRIZE
ZIMA NA POLJIH AK MARIBOR
Ozimine dobro kažejo
Inž. kmet. Ludvik Ortshaber in upravnik obrata Pesnica Jože Klemenčič na veliki njivi pri Pernici, kjer je bila svojčas struga Pesnice, danes pa je tukaj 150 ha pšenice. Iz tanke snežne odeje so se videli vršički lepo poganjajoče pšenice.
Za ozamkio 1974/75 na njivah Agrokombinata Maribor in drugod je značilno, da ji prijata obilica sončne toplote in mila ter snega skopa zima, Živozeleno pregrinjalo po njivah kaže, da se obeta po tej setvi tudi žetev ter zadovoljstvo pri Agrokombinatu in pri vseh, ki računajo z njegovim pridelkom v mlinih za prehrano, za same in za predelavo v zdravila.
V	RAČAH 120 HA RŽI
Kot je pojasnil dipl. inž. Ludvik Ortshaber pni Agn> kombinatu Maribor ter potrdil Jože Klemenčič, upravnik o-brata Pesnica, je lep pogled v Račah na lahka prodnata tla 120 ha površine, ki je posejana z ržjo avstrijskega izvora »OK TA« iz večletne preizkušene kvalitete semena (Kmetijski institut Jable pri Ljubljani), ki daje ob ugodnih pogojih za rast ržene rožičke. Te potrebuje Tovarna »Lek« Ljubljana. Leta 1974 so si na AK Maribor že sami pripravili seme, ker je rž »OKTA« primerna tudi za krušno moko, ne poleže in daje velik pridelek (čez 30 metrskih stotov, ko dosegajo druge sorte manj (20 do 25 metrskih stotov).
V	Radvanju se dobro razvija na 10 ha ozimni ječmen iz kvalitetnega semena »Ager«, ki bo dal tudi letos pričakovan dober pridelek.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□OD
Agrokombinat Lenart LETOS MELIORACIJA
(Nadaljevanje z 8. strani)
upravnikom kmetijskega obrata Lenart inž. Ivanom Thalerjem ter vodjem zemljiškega oddelka Francem Mencingerjem. Bili so na terenu Žice v dolini Velke, kjer bodo letos melioracijska dela na kompleksu okrog 200 ha z regulacijo struge Velke in ureditvijo osnovne odvodne mreže po projektu, z izkopom nabiralnega jarka ter z detajlnimi melioracijskimi deli. Obiskali so tudi svet med Sp. Verjana-mi in Čagono v dolini Drva-nje, kjer nastaja 250 hektarski meliorirani in preorani kompleks, ki sega vse do Vi-tomarc. Na tem kompleksu dela skupina delovodje Janeza Horvata. Z ogledi na terenu, pomenki o podrobnostih projekta in katastralnega zemljevida ter z razgovori o začetku in obsegu del so razčistili nekaj vprašanj, kakor je to potrebno pred večjimi deli med naročnikom del Agrokombinatom Lenart in izvajalcem del Splošno vodno skupnostjo Drava-Mura oziroma Vodno gospodarskim podjetjem Maribor.
PŠENICA NA 510 HA
Na skupno 510 ha površin AK Maribor (dolina Pesnice 250 ha in Dravsko polje 250 ha) raste pšenica sorte »ZLATA DOLINA« iz semena iz Kmetijskega instituta Zagreb, zastopstvo Kutjevoi. To je boga-totrodna pšenica, ki ne poleže, se loči od starih italijanskih sort po nekoliko kvalitetnejšem zrnju. Že dve leti se u-domačuje z dobrimi rezultati na njivah AK Maribor pšenica sorte »SAVA« iz SR Srbije, kjer imajo z njo dobre izkušnje. V okolici Slivnice se dobro obnese. »ZLATA DOLINA« in »SAVA« sta v skupni grupi in dajeta 10 do 15 % več zrnja kot stare italijanske sorte.
»LIBELULA« in »LEONARDO« sta italijanski, na njivah
Od letošnjih občnih zborov osnovnih organizacij sindikata in na letni konferenci pričakujemo nekoliko več vsega koristnega kot smo bili navajeni prešnja leta. Delo v sindikalnih organizacijah in v delovnih organizacijah je vsebovalo v 1974. letu mnogo več nalog in obveznosti kot prejšnja leta v zvezi z novostmi v gospodarskem in družbenopolitičnem dogajanju v vseh delili Slovenije in Jugoslavije, pa tudi drugje po svetu.
Na letošnjih sindikalnih občnih zborih moramo doseči osnovni cilj in namen, pa tudi na konferenci. Pohvalo in priznanje dolgujemo tistim funkcionarjem in članom sindikalnih organizacij, ki niso bili samo naklonjeni sindikalnemu delu, temveč vedno tudi navzoči in zgledno marljivi v akcijah in pri delih, ki so odpadla na nje ali so si jih sami izbrali. Na letošnjih občnih zborih osnovnih organizacij sindikata in tudi na letni kon-
AK Maribor preizkušeni novi italijanski sorti, ki se skladata s pogoji terena AK Maribor. Lani sta dali manj pridelka kot »SAVA« in »ZLATA DOLINA«.
POZNA SETEV NE VPLIVA
Za lansko setev ozimine je značilno, da je bila zaradi deževja izredno pozna —■ koncem novembra, biti pa bi morala med 10. in 15. novembrom. Kljub vsemu pa se sedaj vidi na njivah ozimine, da se je lepo obrastla, da je dovolj -gosto sejana in da je sklop v redu. To je osnova, da lahko pričakuje AK Maribor letos vsaj enako bogat pridelek kot prejšnja leta ali vsaj kot lani.
VJ.
ferenci moramo izvoliti na mesto funkcionarjev, ki jim je potekel mandat, v sindikalno vodstvo tiste člane in članice sindikalnih organov, ki jih veseli sodelovanje v sindikalnih samoupravnih organih, ki spremljajo vse dogajanje v svoji sredini in ki dajejo predloge za koristne sklepe, pri njihovem izvrševanju pa so zgledni sodelavci.
SKLEPI NA ŠIROKI ZASNOVI
Na drugi strani pa lahko pričakujejo vsi člani in članice sindikalnih organizacij, ne glede na to, ali so iz mesta ali s podeželja, da bo ostala v spominu in v zapisnikih ter sklepih spodbuda za uspešno aktivnost v 1975. letu po programu dela po vsebini razprav, predlogov in mnenj udeležencev zborov in konference, zlasti pa po sprejetih sklepih. Ti bodo nedvomno zasnovani tudi na določilih in sklepih,
Priprave na občne zbore
ki se nanašajo na delovne in družbenopolitične organizacije v novi ustavi, v resolucijah kongresov ZKJ, ZKS in sindikatov, v samoupravnih sporazumih, občinskih odlokih ter sklepih samoupravnih organov OZD, TOZD in SOZD. Na njih temeljijo dolžnosti in pravice delovnih ljudi tudi v kmetijstvu in v sorodnih dejavnostih. Njim bo prilagojen tudi delovni program osnovnih organizacij sindikata za 1975. leto.
POTA K MEDSEBOJNEMU SPORAZUMEVANJU
Vse to pa ne zapira sindikalnim organizacijam in njihovim vodstvom pri Kmetijskem kombinatu Ptuj poti do sindikalnih organizacij v sorodnih delovnih organizacijah v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji. V vseh sopodpisnicah samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju, v Agrokombinatu Lenart. Agrokombinatu Maribor, Kmetijskem kombinatu Ptuj in v »Košakih« tovarni mesnih izdelkov v Mariboru poudarjajo sindikalni delavci, naj bodo sindikalne organizacije in njihovi funkcionarji ter članstvo izvrševalci duha sporazuma o združevanju, zbliževanju, medsebojnem spoznavanju, posvetovanju, tekmovanjih, srečanjih itd. Glede na tako zasnovane medliudske odnose bo lahko skupno delo v SOZD KPK s sedežem v Ptuju za skupne cilje kronano z uspehi.
DRUŽABNOST OB USPEHIH IN NOVIH NALOGAH
Nikogar ne bo motilo, če bo imela tudi skromna družabnost po občnih zborih in konferenci sindikalnih organizacij pri KK Ptuj in pri drugih članicah SOZD KPK s sedežem v Ptuju dvojni namen, za družbeno veselje in zadovoljstvo nad uspehi v lanskem letu v sindikalnih organizacijah pa tudi nad uspehi v lanski proizvodnji in spremljajočih dejavnostih, nad izvršitvijo vseh nalog in doseženih uspehov. Enako veselje in zadovoljstvo pa naj bo tudi ob novih načrtih za delo v 1975. letu, ki so lahko izraz življenjske in strokovne sposobnosti kolektiva KK Ptuj v sožitju s kolektivi SOZD KPK.
SINDIKAT — USTVARJALNA SILA
Po vsem povedanem in načrtovanem za 1975. leto naj se čuti tudi v občini, krajevnih skupnostih ter interesnih skupnostih in drugih delovnih ter družbenopolitičnih organizacijah v občinah Lenart, Maribor in Ptuj, da tvorijosindi-kalne organizacije v njih tvorno ustvarjalno in politično silo uspešnih prizadevanj za napredek kmetijstva v tem delu Slovenije.	JV.
Pogled na objekte jarme za krave molznice na »Ogrizkovem« v Pesnici in na zanimivo okolico, ki jo je pokrivala samo kratek čas tanka snežna odeja. Ta se je hitro stalila in vlago je popila žejna zemlja.
Pesnica — AK MARIBOR
Farma „Ogrizkovo” s 180 kravami
Upravnik Jože Klemenčič in delovodja Anton Duh pri krmišču farme za krave molznice na »OGRIZKOVEM«
Farma za krave molznice »O-GRIZKOVO« v Pesnici obstaja že 3 leta in je v njej prostora za 190 krav je zanimiva po svoji bližini do Maribora, po legi blizu asfaltirane ceste in po izjavi u-pravnika Jožeta Klemenčiča in delovodje Antona Duha, ki so mu v pomoč 4 delavci tudi po tem, da sta med kravami dve rekorderki. Zlati zvonec je bila 1974 na republiški gospodarski razstavi v Murski Soboti 1. nagrada za
Dipl. inž. Jure Pajič
»AGROPROGRES« 'iz Ljubljane je organiziral v drugi polovici meseca novembra 1974 strokovno ekskurzijo v Zahodno Nemčijo in Holandijo. Namen ekskurzije je bil seznaniti jugoslovanske strokovnjake, 'ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka in živinske krme, z najnovejšimi tehnološkimi dogajanji v Zahodni Nemčiji in Holandiji. Na ekskuržiji so bili strokovnjaki skoraj iz vseh naših republik in pokrajin.
Nizozemci so zelo ponosni na takozvane »polderje«. Na poider-jih razvijajo kmetijsko proizvodnjo, ki je med najsodobnejšimi in najnaprednejšimi v Evropi. Na teh področjih gradijo, kakor sami pravijo kmetije prihodnosti.
Kako so nastale te površine?
Nekoč je bil to morski zaliv. Zaliv so pregradili in ga odvojili od morja; tako je nastalo jezero. S črpalkami črpajo vodo iz jezera v morje. Sedaj je površina jezera tri metre pod morsko gladino. Ker ne bi mogli jezera hitro prečrpati v morje, so začeli pregrajevati dele jezera in ‘iz teh delov črpati vodo v jezero. Ko so izčrpali vodo iz takšnega dela v je-
»Barko« simentalko, naslov rekorderke pa si je zaslužila tudi rekorderka »črna Frida« frizijko črno bele pasme s svojimi čez
10.000	litri mleka na leto. Običajno dnevno hlevsko poprečje pri kravah mlekaricah na tej farji je 1.200 do 1.300 litrov mleka, bilo pa je pri 190 kravah tudi že po 1.600 litrov dnevno.
Mleko s te farme odvaža Mariborska mlekarna sama. Naraščaj za to farmo dobivajo iz vzreja-
zero, so začeli meliorirati tla. Zemljo so zravnali, izkopali melioracijske kanale, v zemljo položili drenažne cevi ter tla pripravili z agromelioracijskimi ukrepi za proizvodnjo. Na posušenem zemljišču so zgradili asfaltne ali betonske ceste. Tako pripravljeno zemljo oddajo kmetom v najem. Višina teh površin je sedem metrov pod morsko gladino ali štiri metre pod gladino jezera.
Kmetijski institut iz Wageningena
Ko smo prišli na enega izmed polderjev, smo občutili kot da se nahajamo v naši Vojvodini. Kamorkoli smo pogledali, povsod je bila nepregledna ravnica. Edino zelena barva pašnikov in travnikov nas je opozarjala na specifični ambient nizozemskih polderjev. Na tem območju je zgradil Kmetijski inštitut iz Wageningena govedorejsko raziskovalno postajo Weibershoewe. Na tej poskusni postaji raziskuje Kmetijski inštitut in Wageningena, kakšne farme po velikosti in po o-premljenosti najbolje odgovarjajo za proizvodnjo na tem območju. Zato imajo zgrajene farme s 60, 120 in 180 stojišči za molzne
lišča v Rošpohu ali pa iz lastne vzreje. Po dnevu se zadržujejo krave na krmišču pred hlevi, kjer je nad krmiščem streha, ponoči pa so v zaprtih hlevih. Silosi pri hlevih dobro služijo namenu, vidijo pa se že od daleč s ceste proti Juriju ob Pesnici.
Pred nastalo sliko pri krmišču je bilo sicer nekoliko obotavljanja, ker sta dejala upravnik Jože in delovodja Anton, da slika ni potrebna, ker da ju domačini o-sebno poznajo, drugim pa bi bilo to težko dopovedovati. V lepem vremenu sta se pač malo zadr žala pri živini in to je tudi zadoščalo za posnetek.
Če se ne bi vsem tako mudilo po svojih še drugih opravkih, bi sprejela z inženirjem Ortshaber-jem povabilo, naj si ogledava še notranjost hlevov in naj še popije va vsak kozarec prvovrstnega mleka najmlajše krave molznice na farmi »Ogrizkovo«.	VJ.
krave. Hlevi so vsi tako zgrajeni, da so v -njih krave proste, to je v ležalnih boksih in so zgrajeni iz poceni materiala, so lahke konstrukcije, zaprtega tipa z naravno ventilacijo. Razlika med hlevi je samo v številu krav, sistemu molže, tehniki krmljenja in načinu spravila silaže.
V	bodoče samo večje družinske farme
Po besedah njihovih strokovnjakov so do nedavnega gradili družinske farme s 60 do 120 molznimi kravami. Sedaj in v bodoče nameravajo graditi samo večje družinske farme s 120 do 180 in več molznimi kravami, ker omogoča mehanizacija eni družini delo s 180 in več molznimi kravami in obdelavo 100 in več hektarjev zemlje. Zato priporočajo sedaj izgradnjo farme s 180 in več molznimi kravami v ležalnih boksih, molžo v izmolžišču (ribja kost) z dvanajstimi do šestnajstimi stojišči. Molzne krave se pasejo devet mesecev na leto, dodajajo jim travno silažo in tri kg močnih krmil na krmni dan. Silaža ima 50 % do 60 % sušine.
V	institutu so dosegli letno mlečnost 4900 litrov mleka na kravo.
Farme in čredinski pašniki
Ker ne gradijo trdnih in stabilnih hlevov, jih stane izgradnja farme s kompletno opremo, silosi, izmolziščem in utrjevanjem poti na čredinske pašnike za 180 molznih krav 295.750 DM preračunano v dinarje pa 11.500 dinarjev po stojišču. Po končanem o-gledu raziskovalne postaje smo obiskali kmetijo, ki se imenuje »Sibenga«. Kmetija ima farmo, ki je bila zgrajena 1971. leta. Kapaciteta farme je 175 molznih krav in 120 komadov mlade živine ter pitancev. Farma je locirana v sredini zemljišč; teh je 65 ha. Vse površine so pod travno rušo.
Hlev za krave molznice je zgrajen iz lahkega materiala. Krave so v hlevu proste -in ležijo v ležalnih boksih. Gnoj iz hleva potiska v predjamo preklopno pehalo, od tod pa črpa črpalka gnoj v jamo. Iz jame škropijo gnojevko s cevmi po travniških površinah. Iz-mdlzišče (ribja kost) je z 12 stojišči.
Krave se pasejo devet mesecev
Krave pasejo devet mesecev letno, dodajajo jim 3 kg močnih krmil na krmni dan. Zimski obrok je silirana uvela trava z 50 % do 60 % suhe snovi. Kmetija ima tri zaposlene: lastnika farme, njegovega sina in najetega delavca. Lastnik ima tri traktorje in stroj za spravilo travne silaže. Silažo silira v koritastem silosu. Ni zadovoljen s kvaliteto silaže in namerava graditi stolpne silose. Mlečnost po kravi doseže 5300 'litrov letno.
Lastnik farme ni lastnik zemlje
Ko smo zaprosili lastnika farme, naj nam odgovori, koliko davka plača za zemljo, nam je povedal, da ga ne plačuje, ker ni lastnik zemlje, pač pa država. On plačuje najemnino za zemljo, ki je za naše razmere zelo visoka saj znaša 2.000 dinarjev po hektarju letno. Nismo mu mogli verjeti, ko nam je povedal, da zasluži kljub tako visoki najemnini cca 1.000.00 dinarjev letno. Sin prejema od očeta plačilo.
Prodajna cena enega litra mleka tam ni bistveno višja od naše, saj znaša cca 3,30 dinarjev. Presenečeni smo bili tudi, ko nam
(Konec ia 12. strani)
Obisk na nizozemski kmetiji
K K Ptuj — TOZD Kmetijstvo:
Več živine
Kmetijski kombinat Ptuj redi govejo živino v dveh temeljnih organizacijah združenega dela — in sicer v TOZD Kmetijstvo in v TOZD Kooperacija.
Obe TOZD proizvajata govejo meso in mleko. TOZD Kmetijstvo proizvaja goveje meso in mleko v svojih hlevih in s svojimi delavci, TOZD Kooperacija pa pri kmetih kooperantih.
Proizvodnja v TOZD Kmetijstvo
TOZD Kmetijstvo redi v -svojih hlevih okrog 500 molznih krav in 300 govejih pitancev.
Proizvodnja mleka že leta vnaza j ne daje nobene akumulacije. Obračunske kalkulacije kažejo, da ta proizvodnja komajda pokriva lastne stroške proizvodnje. Posledica tako slabega ekonomskega položaja proizvodnje mleka odseva v njeni stagnaciji. Zadnja leta se namreč številčno stanje molznih krav ni zvečalo, proizvodnja mleka po kravi pa se je zvečala komaj za 300 do 400 litrov letno. Modernizacija objektov za molzne krave napreduje zalo počasi in neprimerno. Kvalitete krme za prehrano molznih krav nismo zboljšali, in tako lahko še vedno ugotavljamo, da je slaba.
Pri proizvodnji govejega mesa je bila situacija nekoliko drugačna. Po krizi leta 1968 je nastopila konjunktura proizvodnje. Izvoz mesa v države evropske gospodarske skupnosti je bil odprt in izvozniki govejega mesa so začeli pospeševati to proizvodnjo. Tako se je naša delovna organizacija vezala na izvozna podjetja in v kooperaciji z njimi ponovno začela pitati govejo živino'. Govejo živino in pitanje so izvozna podjet ja nabavljala in jih dajala v pitanje v naše objekte. Mi smo jim živino spitali in dobili plačan prirastek. Vsi drugi stroški in riziko pa so bremenili trgovska podjetja. Takšne odnose v tej proizvodnji imamo še danes. Od začetka konjunkture pitanja do danes smo adaptirali in modernizirali vse ■ obstoječe objekte, ki so bili primerni za pitanje goveje živine.
Ko so pred letom dni države članice EGS prepovedale uvoz govejega mesa, smo se tudi mi znašli v težkem položaju. Izvozna podjetja nam namreč niso bila več pripravljena hlačati naših dejanskih stroškov proizvodnje, ker so bila z zvečanjem stroškov proizvodnje, z nizko: ceno mesa na domačem trgu in s prepovedjo uvoza mesa s strani EGS ■sama prizadeta.
Z velikimi težavami smo le dosegli to, da so nam naši partnerji vendarle priznali takšne stroške proizvodnje, da nismo prišli _ v izgubo z direktnimi stroški proizvodnje in da smo lahko obdržali proizvodnjo na isti ravni.
Kako v prihodnje razvijati govedorejo?
Ne kaže, da bi se cene mleka v prihodnosti bistveno spremenile v korist proizvajalcev, medtem ko bo pri proizvodnji govejega mesa spet prihajalo do takšnih kriz, 'kot je letošnja. Od družbe torej ne moremo pričakovati večjih intervencij, razen pri načinu in višini dodeljevanja kreditov za razvoj govedoreje. Zato bomo morali ekonomski položaj govedoreje rešiti sami.
Za rešitev govedorejske proizvodnje so potrebni naslednji ukrepi:
1.	Prehrana govedi mora biti iz lastne proizvodnje (povezava poljedelstva in živinoreje).
2.	Zvečati je treba produktivnost po glavi živine (pri kravi porast količine mleka, pri pitancih pa dnevni prirastek).
3.	Zvečati je treba produktivnost dela.
1.	Prehrana
Prehrana molznih krav temelji na silaži in senu lastne proizvodnje ter na koncentratih, ki jih večinoma kupujemo. Silaža in seno sta v veliki večini slabe kakovosti. Zato tudi za nizko proizvodnjo: mleka uporabljamo razmeroma velike količine močnih krmil, ki podražujejo proizvodnjo.
Slabo kakovost osnovne domače krme sena in silaže pogojuje več faktorjev:
a)	vremenske razmere,
bj skladišča in
c) mehanizacija.
a) Vremenske razmere
Osnovni faktor spravila kakovostne silaže in sena so ugodne vremenske razmere. Sano sušimo na tleh in je potrebnih vsaj 14 zaporednih dni lepega vremena, če hočemo spraviti seno poprečne kakovosti. To se v naših vremenskih razmerah le redkokdaj zgodi, zato je kvaliteta sena večinoma zelo slaba. Tudi v idealnih vremenskih razmerah so velike izgube pri spravilu sena, saj s stroji uničimo najbolj kvalitetne dale rastline, ki ostanejo na travniku.
Spravilo .silaže ni tako občutljivo glede vremenskih razmer kot spravilo sena, toda v zelo slabih vremenskih razmerah so lahko izgube pri silaži tudi lODodstotne. Če se namreč silos napolni do polovice
in siliranja zaradi slabega vremena ni moč nadaljevati, se zgodi, da že spravljena silaža propade.
b)	Skladišča
Za spravilo in proizvodnjo kakovostne silaže potrebujemo velika in primerna skladišča. Skladišča za silažo — silose —- sicer imamo, vendar so večinoma neprimerna za pridobivanje kakovostne silaže. Za pridobivanje ,kvalitetne silaže potrebujemo silose, ki jih lahko neprodušno zapiramo. Mi takšnih silosov nimamo, sicer pa je tudi njihova izgradnja zelo draga.
c)	Mehanizacija
Za spravilo sena in silaže potrebujemo takšno mehanizacijo, da lahko z njeno pomočjo v zelo ikratikem času spravimo velike količine krme. Takšnih strojev v Jugoslaviji ne proizvajajo, uvoženi pa so zelo dragi, težko jih je nabaviti, težave pa so tudi z nabavo rezervnih delov,
2.	Zvečanje produktivnosti živali
Produktivnost naših krav molznic je okrog 3600 litrov mleka po kravi. Ta proizvodnja je zelo nizka in jo bomo morali zvečati.
Pri govejih pitancih so rezultati znatno boljši, ampak tudi tu ni dosežen maksimum. Prirastek 1,15 kg na krmni dan je namreč moč tudi zvečati.
3.	Produktivnost dela
Produktivnost dela je pri proizvodnji mleka zelo nizka, saj je takšna, kot je bila v razvitih deželah pred 50 in več leti. Razen strojne molže so vsa dela pri molznih Ikravah ročna. Z ročnim delom v proizvodnji mleka ne bomo dosegli tistih ekonomskih in finančnih rezultatov, ki jih želimo.
Pri pitanju goveje živine smo dosegli določen napredek v produktivnosti dela, ampak ne pri vsej proizvodnji. En delavec lahko oskrbuje do 500 govejih pitancev. To je določen uspeh, vendar se pri njem ne smemo ustaviti.
Zvečanje produktivnosti mleka pri kravah molznicah in zvečanje prirastka pri pitancih lahko dosežemo le z ustrezno in kvalitetno doma
pridobljeno krmo. Kot smo ugotovili prej, kvalitetne silaže in sena ne bomo nikoli dobili z dosedanjim načinom proizvodnje. Proizvodnjo krme je potrebno industrializirati.
Prehrana molznih krav in pitancev bi morala temeljiti nia naslednjih virih krme: 1. dehidrirana deteljno-travna mešanica kot vir proteinov, 2. dehidrirana koruzna rastlina in posušeno koruzno zrno kot energetski vir in 3. dodatek mineralno-vitaminske mešanice.
Dehidraci j a detel jno-travne mešanice je edini kvalitetni in zanesljivi vir beljakovinske komponente obroka za prehrano goveje živine. Relativno visoka začetna investicija nam vedno zagotavlja kvalitetno in zanesljivo spravilo osnovne krme. Kljub visoki ceni enega kilograma na ta način spravljene krme je takšna proizvodnja cenejša, ker vsebuje dehidrirana krma trikratno in večjo količino bel jakovin, prav tako pa tudi škrobno vrednost, kot na tleh posušeno seno. Dehidriirana koruzna rastlina in suho koruzno zrno zagotavljata zadosten in visok vir energije, potrebne za proizvodnjo.
Edino s takšnim načinom proizvodnje lahko zvečamo proizvodnjo mleka po kravi na leto na 4500 do 5000 litrov in prirastek govejih pitancev na 1,25 kilograma na krmni dan.
Produktivnost dela pri mlečnih kravah lahko zvečamo le z uvedbo popolne mehanizacije v proizvodnem procesu. To je mogoče le z izgradnjo nove večje farme, ker bi bila kakršnakoli večja investicija v že obstoječe objekte iz tehnoloških in organizacijskih razlogov povsem zgrešena.
Pri pitanju goveje živine pa je produktivnost dela moč zvečati samo pri novih objektih.
Zvečanje števila goveje živine v TOZD Kmetijstvo Kmetijskega kombinata Ptuj je nujno in glede na poljedelske površine tudi potrebno. Za te površine pa je potreben vir humusa, ki ga najlaže in najceneje dobimo iz govejega gnoja. In tako predstavlja vsa ta proizvodnja celovit sklenjen krog.
Jure Pajič, dipl. inž.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
REDNA PREISKAVA VZORCEV KRMIL
® Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani je poslal na devetnajst naslovov v Sloveniji in med njimi tudi Skupščini občine Ptuj in Maribor ter Agrokombinatu Maribor in Kmetijskemu kombinatu Ptuj obvezna strokovna navodila o odvzemu in preiskavi vzorcev krmil za ugotovitev prisotnosti salmonele in razpored pošiljanja vzorcev na laboratorijsko preiskavo v svrho enakomernega dela v laboratoriju.
Po tem razporedu morata poslati vzorce Kmetijski kombinat Ptuj 27. 1„ 28. 4. do 3. 5. in 29. 9. do 4. 10. in Agrokombinat Maribor 10. 2. do 15. 2., 12. 5. do 17. 5. ter 13. 10. do 18. 10. 1975. Veterinarski inšpektor Skupščine občine pa mora napraviti zapisnik o vzorcih krmil, vzetih za analizo po priloženem vzorcu.
JUE5LEJ TOZD MLEKARNE PTUJ
Letos večja vlaganja
Osemindvajsetega 12. 1974 je proslavil kolektiv Mlekarne 50 let mlekarstva v Ptuju in 30 let delovanja mlekarne na sedanji lokaciji. Pred 50 leti je ustanovil privatnik Bohem sirarno s kapaciteto 500 litrov mleka dnevno. Po tem letu je bila leta 1935 urejena mlekarna v Središču, leta 1937 v Trnovski vasi, leta 1938 pa v Šikolah. Vse te mlekarne so bile sirarne in proizvajale sir Trapist. Zbiranje mleka ima na ptujskem območju še daljšo tradicijo, saj se je tu zbiralo mleko že takoj po prvi svetovni vojni in odpremljalo v Maribor.
Člani kolektiva 50 letne mlekarne v Ptuju na slovesnosti za 50-letnico v grajski restavraciji poslušajo govor direktorja Janeza Vrečarja o začetku, razvoju in uspehih mlekarne.
Direktor Janez Vrečar govori zbranim
Od posnemalne postaje do samostojnega podjetja
Po okupaciji in uvedbi obvezne oddaje je bila najprej posnemal-na postaja s prodajalno v Lackovi ulici. Leta 1942 pa je zgradil okupator mlekarski obrat na sedanji lokaciji. Ta mlekarna je začela delati leta 1943 in je proizvajala posneto mleko, maslo in skuto. Okupator je dosegel v tem času do 15.000 litrov mleka dnevno. Viške mleka, ki je sicer bilo na karte, so odpremljali v Trbovlje in Maröbor. Po osvoboditvi je bila ustanovljena direkcija za odkup mleka Mlekopromet, ki je prevzela vsa mlekarska podjetja v Sloveniji. V okviru te direkcije je poslovala mlekarna do leta 1947. Kolektiv je štel 9 članov in je delal v najetih prostorih brez lastnega voznega parka.
Obisk na nizozemski kmetiji
(Nadaljevanje z 10. strani)
je povedal, da plačuje svojega sina, ki živi Skupaj z njim v istem gospodinjstvu, enako kot delavca, to je cca 200.000 dinarjev letno. Sin mora hraniti tako zaslužen denar, da bo lahko kupil očetovo kmetijo, ko bo oče star 65 let. Če ne bo imel do tega časa dovolj denarja za nakup kmetije ali če bo ugotovila državna komisija, da ni sposoben voditi kmetije, bo ta prodana drugemu interesentu. Sin mora izpolnjevati še en pogoj — mora imeti najmanj srednješolsko kmetijsko izobrazbo.
Ob odhodu iz Nizozemske smo dejali: »Res čudna dežela — za naše pojme!«
Jure Pajič, dipl. inž.
Leta 1946 je bila uvedena zaradi težav z oskrbo obvezna oddaja in Ptujska mlekarna je imela nalogo oskrbovati razen Ptuja še Trbovlje, Hrastnik, Ravne in Mežico. Leta 1947 je prešla mlekarna v sestav Okrajnega podjetja za odkup perutnine, mleka in jajc in leta 1948 po formiranju Okrajne poslovne zveze v njen sestav
kot obrat s samostojnim obračunom. Leta 1948 je bil obrat obnovljen In je leta 1949 dobil značaj podjetja za odkup jajc In perutnine. Odkup je dosegel 3 milijone litrov letno. Zaradi nenehnih reorganizacij in po uvedbi samouprave 1950. leta se je kolektiv priključil Okrajni zadružni zvezi in začel poslovati na ekonomski osnovi.
Temeljita rekonstrukcija mlekarne
V letih 1954 in 1955 je bila te-
meljita rekonstrukcija mlekarne zaradi preusmeritve proizvodnega programa v proizvodnjo kazeina, sirov in masla. Podjetje je dobilo 72 milijonov kredita iz zveznega investicijskega sklada. Zaradi pretresov na tržišču kazeina se je leta 1957 ponovno spremenil proizvodni program in je uvedena proizvodnja sladkega kaze-
ina ter predelava tega v galalit — umetno roževino. 1. 1. 1961 je postala mlekarna samostojno podjetje, 1.1. 1962 pa se je priključila zaradi zagotovitve surovinske baze Kmetijskemu kombinatu Ptuj kot obrat. Leta 1962 se je pričela predelava poliester-skih mas, ki je vse skozi dajala zelo dobre rezultate. Leta 1970 je kolektiv sklenil opustiti nerentabilno proizvodnjo galalita in ponovno delati kisli kazein. To leto je bila izvedena tudi obsežna rekonstrukcija dotrajale opreme in naprav.
1973 — TOZD Mlekarna
Leta 1973 se je obrat mlekarna po sklepu kolektiva organiziral v TOZD in koncem tega leta podpiše skupaj z drugimi TOZD Samoupravni sporazum o združitvi v OZD KK Ptuj. Trenutno odkupuje TOZD Mlekarna mleko na področju ptujske, ormoške in mariborske občine od naslednjih organizatorjev proizvodnje in odkupa mleka: Obrata za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« KK Ptuj, TOZD Kmetijstvo KK Ptuj, TOZD Kooperacija »Slovenija vino« Ormož in KZ Lovrenc na Dravskem polju. Lanski odkup je znašal okroglo 8,5 milijonov litrov. Celotna realizacija TOZD skupaj s kemično dejavnostjo pa je znašala okrog 3,3 stare milijarde din.
Mleko se zbira v 128 zbiralnicah in se dovaža z lastnimi avtomobili. Proizvodni program obsega konzumne mlečne proizvode,, kisli kazein in proizvode iz poli-esterskih smol, predvsem za potrebe galanterijske industrije.
Investicije za posodobitev opreme in naprav
Kolektiv s tako bogato tradicijo se zaveda, da mora ob stalni-rasti proizvodnje skrbeti tudi za-materialno osnovo dela, se pravi za jutrišnji kos kruha. Zato že za letošnje investicijsko leto predvideva vlaganja okrog 6 milijonov din v osnovna sredstva za posodobitev opreme in naprav. Tudi za prihodnja leta se predvidevajo obsežnejša Vlaganja zlasti v-spremembo proizvodnega programa in dograjevanje predelovalnih kapacitet Skladno z naraščanjem odkupljenih količin mleka.	JV.
Članice kolektiva mlekarne pri srednjem omizju na slovesnosti 28. 12. 1974 v grajski restavraciji med govori.
velik po proizvodnji — vsebinsko bogat po samoupravnih odnosih
Na pobudo republiškega sekretarja za kmetijstvo Milovana Zidarja si je manjša skupina predstavnikov Zadružne zveze Slovenije, Zavoda za pospeševanje kmetijstva pri Kmetijskem institutu Slovenije, Kmečkega glasu. Kmetijsko industrijskega kombinata Pomurka in Kmetijskega kombinata Ptuj ogledala organiziranost Po-Ijoprivrednega industrijskega kombinata Sirmium v Sremski Mitroviči. Iz ptujskega kombinata se je ekskurzije udeležil Miran Glušič, direktor TOZD Kooperacija, ki je za bralce Naše poti zapisal naslednje več kot nimive vtise.
Silosi TOZD Sremska Mitroviča v okviru PIK Sirmium. Ves kompleks silosov, mlekarne, tovarne močnih krmil, tovarne sladkorja in tovarne za predelavo koruze daje videz velikega industrijskega mesta.
Proizvodni gigant
Da je Poljoprivredno inudustrijski kombinat Sirmium velikan v proizvodnem smislu, priča dejstvo, da povezuje celoten agro-živilski kompleks družbene in zasebne kmetijske proizvodnje — od pridelovanja prek industrijske predelave do trgovine v celotnem Sremu kot enem naj bogatejših predelov Vojvodine.
Kombinat ima 34.500 ha lastnih obdelovalnih površin, sodeluje pa z več kot 17.000 kmeti kooperanti, ki posedujejo 35.000 ha obdelovalnih površin. Njihove proizvodne zmogljivosti so naslednje:
— 490.000 ton sladkorne pese, iz katere v lastni tovarni proizvedejo
48.000	ton sladkorja.
— Letno pridelajo poprečno 55.300 ton pšenice, 154.300 ton koruze in 13.600 ton sončnic.
— Vse pridelke predelajo v lastnih tovarnah razen sončnic, ki jih dajejo v predelavo zagrebški oljarni, s tem da jim ta vrača vse oljne tropine, ki jih uporabljajo kot komponento pri izdelavi močnih krmil.
— V lastni tovarni močnih krmil proizvedejo letno 67.700 ton živinske krme. Spričo takšne proizvodnje lastne krme — voluminozne in koncentrirane — imajo vse pogoje za razvoj živinoreje.
— V pitanju imajo 121.700 svinj in 20.400 govedi, mleka pa pridelajo
13.500.000	litrov. Sami ugotavljajo, da in:-rjo zlasti v govedoreji še veliko neizkoriščenih zmogljivosti, saj niso izrabili vseh virov kakovostne knne niti obstoječih hlevskih kapacitet.
Štiri glavne kulture
Rastlinska proizvodnja je zaradi ugodnih _ pedoloških in klimatskih razmer in ustrezno usmerjene tamkaj locirane predelovalne industrije specializirana na štiri glavne kulture: pšenico, koruzo, sladkorno peso in sončnice; vse te kulture zajemajo v obeh sektorjih lastništva 98 odstotkov vseh njivskih površin. Ne glede na sektor lastništva sejejo poljedelske kulture na za naše pojme izredno velike komplekse (velik odstotek zasebnih zemljišč je komasiranih ali arendiranih ter vključenih v kolobar). Kompleks njiv pri vasi Kuzmin meri npr. 17.000 ha (kar je več površine v enem kompleksu, kot je imajo vsi štajerski kombinati v lastni proizvodnji), in ta kompleks je skladno s kolobarjenjem posejan z osnovnimi kulturami, katerih obdelava in spravilo sta v celoti mehanizirana po najsodobnejših principih.
Dosegajo naslednje hektarske donose: pri pšenici 50 mq (letos občutno več), pri koruzi 67 mq, pri sladkorni pesi 620 mq in pri sončnicah 25 mq v poprečju. Kot so nam prikazali s podatki, je njihova rastlinska proizvodnja ustrezno produktivna in rentabilna ter predstavlja pomembne tržne viške v državnem merilu (letošnji primer koruze to potrjuje).
Dobro izvedena organizacija in samoupravni odnosi
Ob tako veliki In pomembni proizvodnji, hkrati pa ob velikem kmetijskem podjetju, ki tamkaj gospodari (PIK Sirmium se namreč po obsegu in dohodku uvršča med prve tri jugoslovanske kmetijske velikane), je razumljivo nujna potreba po dobro izvedeni organizaciji in ustrezno izvedenih samoupravnih odno-
sih. Spričo ugotovitve, da se je PIK Sirmium kot velika kmetijska organizacija uspel v proizvodnem in samoupravnem smislu organizirati skladno z načeli nove ustave, nas je to vprašanje tudi najbolj zanimalo.
PIK Sirmium je sestavljena organizacija združenega dela, ki združuje 31 temeljnih organizacij v sestavi štirih organizacij združenega dela: Agroruma, Mitrosrem, Don ji Srem in Mačva. V okviru teh organizacij je 19 TOZD v kmetijski proizvodnji (družbeni sektor), sedem na področju živilsko predelovalne industrije s tovarnami sladkorja in močnih krmil, pivovarno, mlekarno, predelavo koruze itd. ter pet v storitvenih dejavnostih, kot so interna banka, kmetijska postaja, skupne službe, gostinstvo idr.
Dve skupnosti TOZD
zasebnih posestnikov
V kooperaciji z zasebnimi posestniki kmeti so po teritorialnem principu formirali 30 temeljnih organizacij združenega dela — obratov za Kooperacijo, ki jih združujejo v dveh skupnostih TOZD: v eni pri OZD Agroruma ter v drugi pri OZD Mitrosrem. Vsaka večja vas ima svojo TOZD Kooperacija, ki vključuje združene kmete kooperante in pogodbene kmete kooperante. Vsaka TOZD Kooperacija ima svoje samoupravne organe, svojo tehnično operativno službo, strojno skupnost, skupne objekte za dobavo reprodukcijskega ^materiala in odkupno postajo vključno z zbiralnico mleka. Vsaka od teh skupnih dejavnosti, formiranih v okviru TOZD, je široka in dobro organizirana, kjer je glede na potrebe zaposlenih 15 do 45 delavcev.
Vsaka strojna skupnost ima npr. moderno mehanizacijo velikih kapacitet, ki jo vodi strojni tehnik; s stroji upravljajo kmetje v enakih odnosih kot delavci, ki imajo lastnost delavca v združenem delu. V svojem sestavu imajo priročno mehanično delavnico ter urejeno prodajo najnujnejših goriv in maziv tudi za široko potrošnjo. Za delo v strojni skupnosti so si postavili zelo strog režim, s čimer sta zagotovljeni tako kakovostna in pravočasna obdelava v kooperacijski proizvodnji kot tudi delovna disciplina.
Izredno strog režim glede kakovosti mleka
Podobno so organizirane druge dejavnosti v TOZD. Naj za primer navedem organizacijo zbiranja in odkupa mleka. Čeprav ima velika vas (Kuzmin), ki dnevno zbere 2300 do 2500 litrov mleka, < le eno zbiralnico, ki jo vodi kmetijski tehnik, le-ta sočasno tudi prevzema in oddaja mleko. Molzni kontrolor v priročnem laboratoriju sproti po hitri metodi ugotavlja kakovost mleka. Kolikor kateri od proizvajalcev okuži celoten bazen (1300 litrov) mleka z neustreznim mlekom, mora poravnati škodo za vse pokvarjeno mleko v bazenu, poleg tega pa mu prepovedo oddajati mleko za dobo šest tednov.
Zasebni kmetovalci hočejo delati v enakih pogojih kot kmetovalci v družbenem sektorju
Čeprav ni mogoče enačiti razmer kmetijske proizvodnje v Sremu z
razmerami na štajerskem, je pomembno poudariti do kakšnih spoznanj so prišli v Sremu. Kmetje, videč pomembne proizvodne uspehe v družbenem sektorju kakor tudi položaj in socialno varnost tamkaj zaposlenega delavca v organizaciji združenega dela, so se odločili in postavili zahtevo: »Hočemo delati v enakih razmerah in za enake pravice kot družbeni sektor!« — »Tega, kar se kombinatu ne izplača, ne ponujajte nam!« Dogovorili in organizirali so se v skupnosti, ki so sedaj temeljna organizacija združenega dela, v katero so trajno ali za daljše pogodbeno obdobje vložili vsa ali del proizvajalnih sredstev — vse s ciljem, da bi laže delali in dosegali večje proizvodne rezultate. Vsebina kooperacijskih odnosov med kmetom in skupnostjo oziroma organiza-zacijo združenega dela je tako nekaj povsem drugačnega, družbeno in proizvodno bogatejšega, kot je npr. v naših razmerah.
Združeni kmet kooperant in pogodbeni kmet kooperant
Načelni pogoji, da se kmet lahko vključi v združeno delo in dobi status združenega kmeta kooperanta z enakimi pravicami delavcev, vklju-
Predsedstvo skupščine Zveze sindikatov SRH ie sprejelo na seji 23. 12. 1974 stališče, da pomeni nastajanje interesnih skupnosti, izvajanje ustavnih določil, reševanje velikih problemov in prehod na omeje-
čenih v združeno delo so: da je starejši od 18 let, da je dober gospodar, da ne dolguje kombinatu ali katerikoli drugi organizaciji v državi, da pogodbeno veže proizvodnjo in lastna proizvodna sredstva vsaj za dobo pet let ter da soglaša s sporazumom o združitvi v organizacijo združenega dela in ga podpiše — za razliko od pogodbenega kmeta kooperanta, ki neko proizvodnjo v kooperaciji opravlja le za določeno obdobje in v določenem obsegu. Takšen kooperant nima in ne more imeti enakih pravic kot prejšnji, saj v organizacijo združenega dela ne vstopa z rizikom, niti svojih sredstev z nikomer ne združuje, temveč z njimi in s pomočjo organizacije proizvaja v skladu z vsakokratno pogodbo. Temu primerno je^ udeležen v upravljanju — po deležu svojega lastnega dela.
Nam, udeležencem tega obiska, pri njih takšen sistem sprva ni bil razumljiv, ker smo menili, da so pogodbeni kmetje kooperant j e prikrajšani v samoupravnih pravicah. V neposrednih pogovorih s predstavniki organizacije kakor tudi z več kmeti kooperanti pa smo spoznali, da je takšna pot organiziranja, združevanja in samoupravljanja, kot so jo ubrali v Sremu, ustrezna za dosego večje, sodobnejše in cenejše kmetijske proizvodnje v socialističnih odnosih združenega dela.
Miran Glušič, inž.
vanje skupne potrošnje, nove možnosti za odklonitev sindikatov, da bi odobravali kaikrš-nekoli prispevke in samoprispevke v breme osebnih dohodkov.
Več. list, 24. 12. 1974
INTEGRACIJE V ČAKOVCU
@ »Trgocenter«, trgovsko podjetje na veliko in malo Čakovec je obvestil svoje poslovne partnerje in med njimi tudi Kmetijski kombinat Ptuj, da sta se integrirali podjetji Čakovečki magazin Čakovec in Velepromet Čakovec in da posljujejo od 1. 1. 1975 kot podjetje pod imenom »Trgocentar« Čakovec. Sedež direktorja in drugih vodstvenih organov je v poslopju čakovečkega magazina v ulici Marka Presko-viča bb.
V BODOČE BREZ PRITISKA NA OSEBNE DOHODKE
JANUAR 1*75
NAŠA POT ■ STRAN 13
Problematika živinoreje v naših OZD
Po zastoju pospešitev
V svojem sestavku v št. 6/74 »Naše poti« pod gornjim naslovom je želela seznaniti avtorica cenjene bralce med drugim tudi s stališči X. kongresa ZKJ in z ukrepi Skupščine in Izvršnega sveta SRS ter Sekretariata SRS za kmetijstvo in gozdarstvo. Zaradi omejenega prostora v prejšnji številki niso bili objavljeni ukrepi. Te objavljamo sedaj in se opravičujemo s tem avtorici dipl. inž. Mariji Dreu in cenjenim bralcem. Uredništvo.
Ukrepi Skupščine in Izvršnega sveta SRS ter Sekretariata SRS za kmetijstvo in gozdarstvo
V tej zvezi mislim na naslednje ukrepe in priporočila Skupščine in Izvršnega sveta SRS ter Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo:
Dodatne razvojne premije
1. V Sloveniji je' sprejet zakon o dodatni razvojni premiji (k zvezni razvojni premiji v višini 0,25 dinarja za liter mleka) v višini 0,3 dinarja za liter. Ti premiji se ne stekata v dohodek kmeti skih organizacij, ampak na posebni račun in se lahko uporabita samo kot lastna udeležba do višine 60 % investicijskih sredstev za sanacijo oziroma za razvoj proizvodnje mleka.
Razvojna premija je namenjena tako za družbene koit tudi za skupne farme zasebnih rejcev. Razvojne premije so izrednega pomena za kompleksno sanacijo obstoječe proizvodnje in v daljšem obdobju tudi za njeno razširjeno reprodukcijo.
Premija za mleko
Poleg tega je v Sloveniji od 1. julija letos naprej zagotovljena še dodatna premija v višini 0,20 dinarja za liter mleka, 'ki se steka v dohodek za vse proizvajalce mleka. Spri-
čo velike inflacije stroškov in nerazvite proizvodnje je lastna cena mleka bistveno višja od prodajne cene vključno z vsemi kompenzacijami, bi se stekajo v dohodek proizvajalcem mleka. O tej problematiki pravkar zbira Sekretariat SRS za kmetijstvo in gozdarstvo informacije kmetijskih organizacij. Poudariti je treba, da se v principu priznavajo poprečni stroški'kot podlaga za višino kompenzacij, zaradi česar so prizadeti tisti proizvajalci, ki uporabljajo slabo voluminozno krmo ter zato velike količine koncentratov in z nizko mlečnostjo (izpod 4500 litrov), kar je zopet v vzročni zvezi tudi s slabo kakovostjo krme.
Zvišanje premije rodovniških telic
2.	V SR Sloveniji so v letu 1974 bistveno zvečane tudi premije za vzrejo rodovniških plemenskih telic. Lede znašajo v odvisnosti od poprečne mlečnosti mater od 600 'dinarjev (za mlečnost matere izpod 3000 litrov), prek 800 (do 4000 'litrov) in 1200 (nad 4000 litrov) do 1800 dinarjev (nad 5000 litrov). Do premije so u-pravičeni vsi proizvajalci po navedenih kriterijih in z organizirano rodovniško službo.
3.	Kmetijske organizacije so dobile za proizvodnjo mleka v trajno uporabo in po zelo ugodnih pogojih dodatna obratna sredstva v višini 18.000 dinarjev na kravo in brejo telico. Občinskim skupščinam
velja priporočilo Skupščine in Izvršnega sveta SRS, da se pri razgradnji državnega kapitala upoštevajo tudi razvojne potrebe družbenih farm, ki i-majo v našem kmetijstvu specifično vlogo, še zlasti pomembno tehnološko usmerjevalno v proizvodnji mleka za ■področje kooperacije z zasebnimi rejci ter vlogo vzrejno-se-lekcijskih središč. Tako imajo družbene farme v naši socialistični skupnosti pomembno infrastrukturno funkcijo, za kar pa jih moramo še usposobiti.
Priporočilo TOZD
4.	Temeljnim organizacijam združenega dela in organizacijam združenega dela veli a priporočilo, da razvijalo v okviru TOZD in med TOZD solidarnostne odnose s proizvajalci v mlečnih farmah v sanacijskem obdobju, in sicer tako:
—	s svojo soudeležbo pri investicijskih naložbah naj o-mogočijo čimprejšnjo in kompleksno sanacijo mlečnih farm;
—■ da prevzamejo del odplačila anuitet;
—	da proizvodnjo mleka solidarnostno razbremenijo večjega dela režijskih stroškov.
Maksimalni poudarek _ v vseh dokumentih Skupščine SRS in stroikovnih organih ter institucijah — vključno z eksperti FÄO — (Food and Agri-culture Organization = Organizacija Združenih narodov za prehrano in -kmetijstvo) pa je usmerjen v sanacijo pridelovalnih pogojev krmnih rastlin in še zlasti v zvečanje udarne moči mehanizacije za spravilo ter kooserviranje voluminozne krme. Kajti predvsem na tem področju je ključ za večjo in cenejšo proizvodnjo mleka.
O posebni problematiki živinoreje na področju Agrokombinata Maribor pa kdaj drugič.
Marija Dreu, dipl. inž.
LENART
Stavbna zemljišča v ožjih gradbenih okoliših
Odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Lenart — Priprava in opremljanje zemljišča — Stavbno zemljišče z in brez javnega natečaja.
Z novim odlokom o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Lenart se obeta tozadevni red v občini Lenart, saj je z njim določeno, da se smejo 'graditi stanovanjski, gospodarski in drugi objekti le na stavbnem zemljišču, urejenem v smislu določil tega odtoka v skladu z urbanističnim programom.
Že v začetku odtoka ie določeno, da se štejejo za stavbno zemljišče zemljišča, ki so v ožjih gradbenih okoliših mestnega naselja Lenart, krajevnih centrov Benedikt, Cerkvenjak, Gradišče, Jurov-ski dol, Voličina, Zg. Ščavnica in v zazidalnih okoliših Močna in Selce, kot tudi zemljišča zunaj ožjih gradbenih okolišev, ki so namenjena po urbanističnem programu občine Lenart za gradnjo ali za katere je izdal pristojen urbanistični organ dovoljenje, da se smejo uporabljati za gradnjo.
S tem odtokom je do podrobnosti določeno vse v zvezi s pripravo in opremljanjem stavbnega zemljišča, z ureditvijo, s prispevki investitorja,, o javnem natečaju za oddajanje zemljišč v uporabo in brez njega in drugo.
Izvršni svet kot predlagatelj predloga odtoka skupščini je-storil vse, da ga je skupščina občine Lenart potrdila in daje po objavi v veljavi.
J. V-
Piščanci ross-1
so vrhunski produkt selekcije v mednarodnem merilu na vodilnem mestu, dosežen je vrh kvalitete pri:
—	hitri rasti, enakomerni v vsaki starostni dobi,
—	najmanjši porabi krmil za kg prirastka,
—	veliki vitalnosti in odpornosti,
—	visokega izplena ob zakolu,
—	odlične konformacije
Enodnevne piščance ROSS-1 proizvaja Agrokombinat — TOZD KMETIJSKA ZADRUGA MARIBOR v VALILNICI Pesnica št. 20, p. 62211 PESNICA.
Želimo vam dobre vzrejne uspehe in na koncu dober tek.
KMETIJSKA ZADRUGA MARIBOR Sedež PESNICA 20
AGROKOMBINAT MARIBOR
Na delo in domov
Idealna možnost, zagotoviti delavcu stanovanje čim bliže delovnega mesta, v praksi če sto ni mogoča. Kljub temu, da stanuje velika večina naših članov kolektiva blizu delovnega mesta in praktično ni primorana uporabljati prevoznih sredstev za prihod na delo, je še vedno okrog 80 članov kolektiva, ki se vozijo na delo z javnimi prevoznimi sredstvi iz okoliških krajev.
Delavci posameznih TOZD v okviru Agrokombinata Maribor so
si uredili po svoje odškodnino za prevoze na delo. Tako dobijo v TOZD Kmetijstvo povračilo stroškov nad 60 din, v TOZD KZ Maribor in Gozdarstvo pa nad 20 din stroškov javnega prevoznega sredstva. Kot se vsklajujejo osebni dohodki in druge bonitete, ki pripadajo ljudem -iz dela, bo v bodoče nujno poenotiti tudi na tem področju kriterije, vsaj v okviru istega podjetja, če že ne v širši asociaciji.
Marjan Simon
TOZD TEHNOSERVIS PTUJ
LETOVANJA NAŠIH ZAPOSLENIH
V št. 6/74 v decembru »Naše POTI« sta bili namenjeni 16. in 17. stran opisu možnosti letovanja delavcev v organizacijah združenega dela v SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju.
Pristojna delavca za informacije iz »Košakov« TMI Maribor Pavla Žižek in Anton Belec sta se morala zadovoljiti z malim prostorom za tekst in fotografijo s tolažbo cenjenim bralcem, da bo več prihodnjič.
Njuna celotna informacija glasi:
KOŠAKI TMI MARIBOR: DEPANDANCA IN HIŠICE V BIOGRADU
»Naša delovna organizacija ima svoje počitniške kapacitete v taboru oddiha mariborskih komunalcev v Biogradu na morju. Tabor je v lepem borovem gozdu, oddaljen od plaže 800 m in od mestnega središča 500 m.
Naš tabor sestavljajo naslednje mariborske organizacije združenega dela: Elektro, Nigrad, Plinarna, Skupščina občine, Komuna projekt, Av-toobnova in tovarna mesnih izdelkov Košaki. Tabor ima vsako leto na razpolago de-pandanco z 20 sobami s po štirimi ležišči in 15 vikendskih hišic; od tega ima naše podjetje dve sobi v depandanci in dve vikendski hišici s tremi ležišči. Glede na to, da imamo na voljo zelo malo ležišč, moramo vsako leto najeti še dve privatni sobi.
Pred kratkim je bila zgrajena tudi nova restavracija z zmogljivostjo 190 obrokov, kjer so zaposlene predvsem delavke iz Maribora, zato je kuhinja čisto domača.
Kot smo že prej omenili, je plaža zelo blizu tabora, in to zelo lepa, saj je biogradska riviera ena najlepših na srednjem Jadranu.
Obiski otokov
Turistični biro Biograd dnevno organizira izlete na otoke; izletov se seveda lahko udeležijo tudi naši člani. Kdor pride na dopust s svojim avtomobilom, si lahko spotoma ogleda slapove Krke, ki so najlepši v bližnji in daljni okolici. Med potjo pa se lahko ustavi v Šibeniku ter si ogleda kulturne in zgodovinske znamenitosti.
V letošnjem letu je letovalo v našem počitniškem domu 35 delavcev s svojimi družinami.
S tem smo v vsej sezoni, razen v času predsezone, izrabili vse razpoložljive kapacitete.
Dnevni penzion v našem taboru je takle: v depandanci 70 dinarjev, v hišici 60 dinarjev in v zasebni sobi 78 dinarjev.
Vsi zaposleni delavci so prejeli regres v višini 900 dinarjev. Na voljo pa imamo tudi tri šotore, ki so si jih člani kolektiva med letom sposo-jevali.
Še 80 ležišč v Biogradu
Imamo že izdelan gradbeni načrt za gradnjo še ene de-pandance — prav tako v Biogradu na moru, ki bi imela 80 ležišč. Ker pa nimamo soinvestitorja, ne moremo pričeti gradnje. Glede na to, da so že obstoječe restavracijske kapacitete dovolj velike — tudi še za vključitev dodatne depandance, bi bila torej gradnja nove depandance cenejša. Zato predlagamo, da bi se v okviru SOZD pogovorili o možnostih skupne investicije.
Končno pripominjamo, da bi v prihodnje bilo dobro, če bi se dogovarjali o zamenjavi počitniških kapacitet med organizacijami združenega dela znotraj SOZD.
Anton Belec,
Pavla Žižek
Nova proizvodnja
Z nastankom nove proizvodne dvorane in s sporazumom o pro-izvodno-tehničnem sodelovanju med Kmetijskim kombinatom Ptuj TOZD Tehnoservisom ter s tovarno TGO »GORENJE« Velenje o proizvodnji elektronskih sklopov za črno-bele in barvne televizorje je nastalo z novimi delovnimi, predvsem mladimi ženskami, ki se prvič zaposlujejo jasno, da so brez proizvodnih delovnih navad, s svojo nepopolno pred stavo o proizvodnem procesu, ki še dovolj ne poznajo samoupravnih dolžnosti in pravic itd.
Tehnični vodja Anton Galun je dal nekaj pojasnil in odgovorov na vprašanje o sedanjih uspehih po premaganih začetnih težavah:
»Najprej smo sprejeli nove moči, dekleta in žene že v lanski jeseni na priučevanje. Pri tem ni šlo samo za to, kako se bodo strokovno usposobile za svoja delovna mesta, temveč za mnogo več, za postopno spoznavanje veličine njihove navzočnosti v proizvodnji in obenem pomembnosti njihove soudeleženosti v procesu družbene samouprave v kolekti vu.
Bistvene spremembe po zaposlitvi
Vsekakor so morale pri tem občutiti, da se je v njihovem življenju nekaj bistveno spremeni-
lo.	Iz prejšnjega ožjega okolja so prišle v nad 200 članski kolektiv, ki ga združujejo isti cilji, dolžnosti in pravice. Ob njih pomeni vsakdo na svojem delovnem mestu osebnost, ki je z vsem svojim zadržanjem in delom v sredini sodelavcev z občutkom odgovornosti za svoje delo in uspehe, ki jih pričakuje od njih kolektiv in vsa družbena skupnost vštevši tovarno Gorenje Velenje, ki jim je tudi omogočilo zaposlitev.
Vse te spremembe so začele postopoma vplivati na njihov odnos do prejšnjega okolja in njegovega vpliva. Tudi v njem se je spremenilo mnenje o njihovi sposobnosti in bodočnosti. To kolje pričakuje sedaj od novih delavk mnogo več kot od drugih, ki so še doma, ker se zavedajo, da močno vpliva organizirano delo in življenje v kolektivu na mlada življenja, na mlade ljudi, ki se začnejo postopoma oblikovati v vseh ozirih, da ne bi zaostajali za svojimi vrstniki.
Večina se hitro vživi v kolektiv
Že čas priučevartja je pokazal, da se nekatere nove delavke zelo hitro vživljajo v velike spremembe po zaposlitvi, pa tudi novi delavci. Tako so tudi potrdile, da so prišle v kolektiv z resnim namenom, da bi si svojim vestnim delom zagotovile toliko strokovnih spretnosti in znanja, da bodo njihovi uspehi res koristni

NAŠO POT, glasilo delovnih skupnosti sestavljene organizacije združenega dela Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju, izdaja delavski svet SOZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Ivan Bauman, Miro Bauman in Franc Kovačič (Agrokombinat Lenart), Anton Pučko, Rezika Sajevec in Marjan Simon (Agrokombinat Maribor), Silva Gorjup, Ciril Kolarič ih Franc Tetičkovič (Kmetijski kombinat Ptuj) ter Maks Budja, Danica Humar in Jože Murko (Tovarna mesnih izdelkov Košaki Maribor). Predsednik uredniškega odbora ter glavni in odgovorni urednik Franc Tetičkovič. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 4500 izvodov ter ga prejemajo vsi prejemniki brezplačno. Prispevke pošiljajte na naslov: Kmetijsko prehrambeni kombinat, uredništvo Naše poti, 62250 Ptuj, Muzejski trg 2, telefon 77-351, interna 30. Rokopisov in slik ne vračamo. Tiska Ptujska tiskarna, Ptuj, Jadranska 17.
- začetni uspehi
delovni skupnosti, njim samim ter njihovi bodočnosti. Nekaj novincev se navadno ne more prilagoditi tempu dela in življenju v kolektivu, zato zapustijo delovna mesta sporazumno s podjetjem.
Proizvodnja normalno teče
Z redno proizvodnjo elektronskih sklopov za televizorje je začel »Tehnoservis« 29, 8. 1974. Sedaj proizvodnja normalno teče ob stalni zahtevi po količini in kvaliteti izdelkov. Vsi napori za to, da bi zadovoljili partnerja in mu zagotovili zadostne količine ses tavnih delov, niso bili zaman. Poslovni partner »Gorenje« Velenje se je prepričal, da so se strokovni kadri in novo zaposlene moči pri »Tehnoservisu« resno lotile dela in da si pridobiva nova proizvodnja zasluženi ugled.
Družbeno-politične organizacije in novi delavci
Družbenopolitične organizacije v »Tehnoservisu« se dobro zavedajo novih delovnih moči v svoji sredini in tudi pričakujejo njihovo ne samo opredelitev za vdano in zavestno članstvo, temveč tudi aktivnost v vseh akcijah po programih dela. Sovživetje v politično življenje v kolektivu se bo tudi sčasoma enako odražalo kot se že sedaj vidno odraža njihovo strokovno delo. Brez pretiravanja je lahko reči, da se tudi na tem področju aktivnosti že čuti napredek.
Prizadevanja za uspehi v vseh oddelkih, zlasti pa v novem pro izvodno tehničnem sodelovanju in odgovorno delo zahteva od vseh dejavnikov zgledni vzgojni vpliv zlasti na nove moči. Te bodo tudi vplivni barometer na nove delavce, ki bodo še prihajali na nova delovna mesta.
Doseženi uspehi in nadaljnji razvoj
Vsi člani kolektiva so lahko skupno z novimi sodelavci veseli in ponosni na dosežene uspehe, na njihovo razmeroma hitro vživetje v kolektiv. Njihov nadaljnji razvoj pa se ne bo smel ustaviti pri prvih proizvodnih in drugih us pehih, temveč bodo morali doseči čim višji nivo strokovnosti in samoupravne zavesti ter aktivnosti na vseh področjih udejstvovanja, kjer bodo razvrščeni kot člani in funkcionarji za izvrševanje odgovornih nalog.« J.V.
CENJENI BRALCI!
Pošiljajte nam svoje sestavke in dopise za objavo v naslednji številki »Naše poti« najpozneje do 15. v mesecu!
Uredništvo
OBISK NA DELOVNEM MESTU V TOZD GOZDARSTVO AGROKOMBINATA MARIBOR
Mladi samostojni delavci v gozdovih
V MIRU DALEČ OD MESTA. MALA SKUPINA MED VELIKANI.
NAJLEPŠE V SONČNIH DNEH. ODGOVORNO IN NEVARNO DELO.
SKRB ZA NJIHOVO VARNOST IN ZDRAVJE. MOTORKA — VELIKA POMOČ. VESTNI PRI DELU IN BLIZU SAMOUPRAVNIH SKRBI.
Delovno mesto gozdnih delavcev — 3-čIanske skupine Rudolfa Purga v gozdnem revirju Stanka Marina za obisk in razgovor za »Našo pot« ni tako blizu, da bi ga dosegel do konca njihovega delovnega časa. Vse težave sta odpravila revirski Stanko Marin s svojim fičem in komercialni Boris Bezek. Hitro smo bili mimo Treh ribnikov, čez Selo in Vinari-jo in še malo v gozd, potem pa peš do skupine v gozdu na strmini. Kmalu je obdajalo dele od-kazanega podrtega hrasta pet znancev iz TOZD Gozdarstvo AK Maribor Rudolf Purg, Janez Zvare, Jakob Stampfer ter trojica iz ficka, Stanko, Boris in Jože.
MLADI KADRI V GOZDARSTVU
Glavna pozornost je bila namenjena Rudolfu Purgu (34) in njegovima mladima sodelavcema Janezu (23) in Jakobu (20).
Prvi je odgovoril na nekaj vprašanj »Naše POTI« vodja skupine Rudolf Purg:
»Že 10 let delam v gozdarstvu. 20 let star sem delal 4 leta v At-mosu kot priučeni ključavničar, nakar sem se na lastno željo zaposlil v gozdarstvu. Sprejel me je direktor Juvan. Prvo moje delovišče je bilo v Krčevini, orodje pa sekira, cepin in žaga ter lupilec. Sčasoma je prišla na pomoč motorna žaga raznih tip (7). V praksi se je najbolj izkazala za delo švedska »Husvama«, ki je lahka za delo, ne trese, ker ima amortizer iz gume. Postal sem motorist motorne žage, kar sem še danes. Glavo mi varuje rumena gozdarska čelada, telo delovna obleka, noge posebni zimski škornji in roke posebne zaščitne rokavice. Kot drugod v revirju Stanka Marina, ki sega od Kamnice do G ruš ko ve pri Hrastovcu, sedaj tudi v Krčevini podiramo odkazana drevesa. V bolnišnici sem tudi že bil. Pri podiranju se je sprožil hlod, ki mu nisem mogel pobegniti. Pri. gozdnem delu velja pravilo — nenehna budnost pred nevarnostjo. V TOZD Gozdarstvo nas je 43 zaposlenih. V Marinovi skupini nas dela 7. Delamo od 7. do 14. ure. Za prehrano dobimo bone. Za toplo hrano zdoma imamo švedske tople posode, za hladno malico pa si prinesem kruh, klobaso, slanino, konzervo in še kaj, kar mi pripravi žena Tončka. Iz Bresternice, kjer sem doma, prispem z mopedom colibrijem na delovno mesto — 9 km daleč. V lepem vremenu še gre, sicer pa je slabše. Z ženo in sinom (8) ter hčerkama (11, 3) bivamo v lastni hiši, ki sem jo kupil od podjetja na kredit. Otroka se dobro učita. Vsi skupaj me vedno pričakujejo, da se vrnem zdrav. Po kratkem po-
čitku je vedno kaj dela na 17 arih zemlje. Zvečer se malo pomudimo pri televizorju, prelistamo časopis, tudi »Našo POT«. Zgodaj zjutraj moram zdoma, zato dolgo ne bedim. Dnevi mi hitro minevajo. V kolektivu in na delovnem mestu se dobro počutim. Zaslužim po pridnosti in po normati-
Iz kmetijstva v skupščinski odbor
Na 6. seji Zbora združenega dela Skupščine občine Maribor, ki je bila 24. decembra 1974, so bila imenovanja v odbore in svete te skupščine.
V odbor za družbeno ekonomske odnose sta bila imenovana skupno s 13 drugimi člani odbora tudi:
Stanko Kos, delovodja Agrokombinata Maribor — kmetijstvo, doma iz Hrastja in Mirko Lipovnik, kmet, član KZ Pesnica, Trčova 55.
VINA ZA IZVOZ V EGS
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani je pozval Kmetijski kombinat Ptuj, ki je član Fonda za vino Beograd, naj pripravi in pošlje do 28. 2. tl. seznam vin z geografskim poreklom, namenjenih za izvoz na območje Evropske gospodarske skupnosti.
Drugi člani Fonda za vino Beograd so tudi Slovin Ljubljana, Vinag-Slovin Maribor, Agraria Koper, Emona Ljubljana in Merkator Ljubljana.
vib za delo in mislim, da so z mojim delom zadovoljni!«
Nekaj dopolnitev je ostalo še za druge okrog Rudolfa Purga. Tudi njegova mlajša brata Alojz in Ciril sta gozdna delavca.
TUDI JANEZ IN JAKOB ZADOVOLJNA
Janez Zvare (23) iz Morskega jarka, dela v gozdarstvu v Purgo-vi skupini že 3 leta, se šola za
Jugoslovanski kmetijsko-go-zdarski center v Beogradu je pripravni načrt spomladanske setve za vso državo računajoč s tem, da je na razpolago dovolj kvalitetnega semena in umetnih gnojil in da bo pomanjkanje strojev rešeno s pravilno razporeditvijo strojev, ki so na razpolago in s popolno izkoristit vij o ugodnega vremena za oranje in setev.
Letos naj bi zasejali v Jugoslaviji v spomladanskih mesecih 4,5 milijona hektarov zemlje, vpoštevši površine, ki niso bile posejane v jesen zaradi slabih vremenskih razmer. Okrog 350 tisoč ha površin bo potrebno nadoknaditi s spomladansko setvijo.
Največ setve bi odpadlo spomladi na koruzo, to je 2,5 milijona ha, kar je 250 tisoč
kvalificiranega gozdarskega delavca, kar mu je omogočilo podjetje. Ima še dva izpita. Je delegat v šolskem zboru, še ni poročen in gradi dom. Vse drugo ga še čaka.
Mlajši Jakob Štampfar (20) s Kozjaka dela v Purgovi skupini 2 meseca. Delo v gozdu ga veseli in je rad v skupini pri Purgu. Oba s sestro živita doma na kmetiji. Oče je pomagal Gozdarstvu pri spravilu lesa in Jakob mu je pri tem pomagal. Tako je prišel tudi v službo.
Med pogovorom sta bila oba zelo resna, ko pa je nanesla beseda na kaj šaljivega pa sta tudi. dodala še kaj za smeh.
K SREČI JE BILO LEPO VREME
Končno sta dodala k vsemu povedanemu nekaj še revirski Stanko Marin in komercialni Boris Bezek. Oba sta že dolgoletna sodelavca v Gozdarstvu. Tudi v samoupravi in političnih organizacijah sta aktivna. Pojasnila sta še vse o delu, skrbi za delavce, o plačevanju in drugem. Nekaj pa še pove fotografija s tega delovnega mesta.
Skupina je pospravila orodje in pobrala svoje stvari ter se odpravila domov po sončni in malo zasneženi pokrajini, naš fičo pa je tudi zabrnel, nas odpeljal nazaj v Maribor po isti poti in pred razhodom je obveljal dogovor: »Hvala in na svidenje!«
ha več kot lani. Na jugoslovanskem centru smatrajo, da je pogoj za letošnji pridelek koruze:	temeljita priprava
zemlje za setev. Pri tem bi se naj odražala tudi aktivnost občinskih štabov.
Vse površine, v družbenem in zasebnem sektorju, bo potrebno izkoristiti za letošnji pridelek koruze, za večje hektarske donose, kot so bili doslej na zasebnih kmetijah, ob sejanju novih sort koruze in ob primernem gnojenju.
Poleg koruze pa bo letos več prostora kot prejšnja leta potrebnega tudi za sončnice — okoli 220 tisoč ha, 120 tisoč ha za sladkorno peso in okoli 60 tisoč ha za tobak. Dovolj površin še ostane za jara žita, vrtnine in druge kulture.
Po »Delu« 27. 1. 1975
NA PUSTNO NEDELJO V PTUJU
Folklorno in Turistično društvo v Ptuju vas vabita na kurentovanje in karneval, ki bo 9. februarja 1975 v Ptuju.
Delovne organizacije vabita, naj sodelujejo s svojo duhovito karnevalsko skupino v karnevalskem sprevodu,
prebivalce pa, naj se udeležijo dopoldne ob 10. uri kurentovanja na Titovem trgu in ob 14. uri karnevalskega sprevoda po ptujskih ulicah in trgih.
Vstopnina za otroke 5 din, za odrasle 10 din.
Pridite na 15. zapovrstno pustno prireditev v Ptuju.
Pripravljalni odbor
Strojnik Rudolf Purg, sodelavca Jakob Štamfer in Janez Žvarc ter Boris Bezek in Stanko Marin na delovišču v gozdu na Krčevinah._Na vrhu hriba je bil odkazan hrast, ki so ga podrli trije mladi gozdni delavci ob vsej previdnosti, da jim ne bi zdrčal kateri izmed hlodov po strmini v grabo.
Preti začetkom spomladanske setve