—   391    —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Uernogore. Teržaški časnik je prinesel uni-dan sledečo važno novico: Turki bližnje Albanie so napadli Cernogorsko. Nasproti se jim je postavil z obilno armado černogorski knez sam, jih 20 talianskih milj od mej nazaj zapodil in se terdnjave S puške in Žabja ške polastil. Pri velicem tergu Podgorica se je vnela huda vojska med njimi. Kako se je končala, še ni dovolj znano; le toliko se ve za gotovo, da so Cernogorci kakih 100 turških glav v znamnje zmage domii poslali. V Kotor je prišel černogorski poslanec, 10.000 cekinov menjat, ki se bodo med junake razdelili. Radovedno) se pričakuje, vkaj se je dalje zgodilo.
Ker je Černogora, dežela hrabrega in svobodoljubnega slovanskega naroda, poslednji čas veliko ime-nitnost zadobila, od kar ji je Rusovski car samostojnost dogotovil v pristavimo k temu, kar smo lani precej obširno od Cernogore pisali, iz ,,Agr. Zeit." še toler 5) Černogora, sosedina od ene strani Turškega, od druga Austrianskega cesarstva , je kakih 65 štirjaških milj velika; blizo 120.000 ljudi stanuje v nji; razdeljena je v do lj n o in gornjo Cernogoro; d olj na stran, nekdaj „IUyricumtf, se imenuje dandanašnji Berda; gorna strau prav za prav Černogora. Cela deželica obstoji iz 8 na-hij ali okrajin , ki se imenujejo: Katunska. Rečka„ Černjčka, Lišanska, Belopavlička, Moraeka, Piperska in Kučka.    JVahia Katunska slov/ v zgo-
—     392    —
dovini Cernogorski pred vsimi dragimi nar bolj; uahia Belopavlička ima ime od Belega Pavla, od kte-rega nek celi rod Cernogorski izvira« Vsih 8 nahij z 116 selišči zamore vsaki čas, če je treba, 20.000 junakov v vojsko dati; Turki zamorejo iz Bosne k večim 10 do 12.000 vojakov nad Cernogorce poslati. Čeravno majhna deželica ima vendar nek 150 cerkva.
Iz Siska 1. decembra. B. Zadnje 14 dni je bila pri nas žitna kupčija prav živa; vse ladje so iz Banata srečno došle in tudi tiste krajnske, s kterimi sta An-žok in Plevnik, pervikrat iz Krajnskiga, v Banat po žito šla. Prav tako! Kurajža velja! — kdor ne vaga je brez blaga! Pri vsem tem pa, da je dosto žita tukaj, se derži cena večidel pri starim/kupu. Pšenice nar bolji sorte, ktere gre veliko na Krajnsko, je vagan po 3 fl. 40 kr. do 3 fl. 45 kr.; prodalo se je je že 8 do 10.000 vaganov, pa ravno se je spet 6000 vag. kupuje; Bečkerčke imamo velike zaloge, in je po 3 fl. 36 do 311. 38 kr. Pančovanska se prodaja po 3 fl. 24 kr.; pa tudi po 3 fl. 30 kr. kakor je blago. — Za koruzo ni veliko kupca, na debelo ji je cena po 2 fl. 50 kr., bolj na drobno po 3 fl. Soršica je po 3 fl.; ječmen po 2 fl. 20 kr., boljši sorte za olarje po 2 fl. 30 kr. Oves je drag; že delj časa se plačuje tukaj po 1 fl. 45 kr. do 1 fl. 50 kr. vagan , pa tudi v Ba-natu se cena derži.
Pred ko ne bo žitna cena, kakor sim Vam jo danes naznanil, ostala skoz celo zimo; še le proti spomladi se zna v nekterih rečeh podražiti.
Voda je za vožnjo ladij še zmiraj prav pripravna; parobrodi pa se že pripravljajo za počitek, ker vsako leto 1. ali 2. decembra svojo vožnjo ustavijo. Voznikam po suhim do Zidaniga mosta se vožnje ne manjka; plačuje se od vagana po 14 do 15 grošev.
Letošniga 20gradniga sli vovca se je te dni blizo 200 veder po 20 in 21 fl. prodalo. Cešplje (slive) Bosniške so v skozni kupčii cent po 6 fl. 30 kr. do 6 fl. 40 kr.
Iz Zreč na Stajarskim 28, listopada. K. Kakšna živa potreba je ob ognju gasivnica, se je očitno vidilo spet pri nas , ko je 21. p. m. zvečer pri g. G. Wukašeku gorelo; ljudje so scer na vso moč gasili in vbranili, da je še stena ostala; ko bi bil pa veter bil, bi bila nevarnost velika za farof, cerkev in šolo, ki so čisto blizo. K sreči ima posestnik svoje pohištva zavarovane , da je tako prevelike škode obvarovan. — Od letine pri nas Vam ob kratkim povem, da se je srednje obnesla; pšenice, reži, ajde je malo; ječmena, prosa, ovsa, tudi koruze dosto; fižol in krompir sta se dobro obnesla, pa krompir nam v kletih hoče čisto pognjiti; sena se je veliko nakosilo. otave pa malo; sadjoreja, žalibog ! pri nas še spi. — Šola se pri nas dobro obnaša; pretesna že skoraj bode, ker zmiraj več otrok dohaja. Ker ravno od šole govorim, vprašam prijazno: kako je z napravo šole v Straniški far i sv. Lorenca? Al bo kaj ? Tukaj , kjer velika cesta iz Konjic v Celje pelje in bi se lahko šola napravila , bi bilo želeti, da bi častiti gosp. župnik ali gosp. župan to reč sprožila in farmane iskreno spodbodila, da bi, spoznaje prid šol-skiga poduka za mladino , se resno lotili te naprave, ktera bo soseščanam vsim v korist in slavo.
Iz Postojne 5. dec. M. Mislili bote, da pri nas že huda zima razsaja, ako Vam povem , da so pretekli teden blizo Logatca v Hotederšču na lesičjo past precej veli ci ga volka za gobec vjeli, kteriga je potem nek kmet vstrelil in v Postojno pribasal ; je pa ta volk tistiga veliciga  čverstiga plemena, kterih so v naši oko-
lici lani 11 postrelili. In pri vsim tem, da od volka govorim, vam pošljem šopek dišečih vijolic iz Postojne #), ki sim jih pod milim nebam včeraj tukaj natergal, v dokaz, da ne le Dunajčanje se zamorejo ž njimi letos ponositi, ampak tudi mi v tisti deželi, kjer je silna borja doma. Hvala Bogu , da imamo tako prijazno zimo ravno letos, ker nam je nek „miIoserčin človeček" namenil grozno drago peči kuriti. Pomislite! se-ženj derv pri nas po 7 fl. 40 kr, brez vožnje in sekanja , v vsim skupej blizo po 9 fl.! Al ni to od sile ? v Postojni, kjer je les pred nošam! Nikar ne mislite, da delavci na železnici morebiti to dragino delajo, ker ti ne polena derv od tukaj ne dobivajo in se tudi železničarske dela še niso začele.
Kaj bi bile manj premožne družine o taki dragini počele, ako bi pri taki 55volčji" ceni derv bila zima huda! Vse je tedaj veselo, da imamo tako lepo vreme; tudi vožnja po Teržaški cesti je od zore do pozne noči tako živa, da komaj take pomnimo; voz se voza derži. Bog daj, da bi nam nebo do noviga leta tako milo bilo!
Iz Ljubljane. Kaj se pravi pridin biti, nam slavno kažejo gosp. fajmošter Za loka r, ki so poslali te dni kmetijski družbi že 4. del svojiga rokopisa o kmetijstvu, ki gojzdstvo razlaga. Še 5. del od ??gospo-darstva sploh", in celo lepo delo bo za natis izgotovljeno*
*)    Hvala lepa za spomladanski spominek !                      Vred.