URN_NBN_SI_doc-PFIWHDTO

250 1.25 Drugi sestavni deli Prejeto: 10. 11. 2015 Katarina Šmid* Reliquiae reliquiarum osnov humanistične izobrazbe v osnovni šoli Veliko besed je bilo v zadnjem desetletju izrečenih na račun kvalitete izobraže- vanja, ki se je moralo uklanjati pritiskom po zmanjševanju stroškov, četudi oziroma predvsem na račun kvalitete in bolje usposobljenega strokovnega kadra. Povsem uto- pično je bilo pričakovati in upati, da ti ukrepi utegnejo zaobiti nekaj na prvi pogled tako marginalnega in nepotrebnega, kot je pouk "tistega izumrlega jezika", latinščine v osnovnih šolah. 1 Četudi se na eni strani vztrajno poudarja pomembnost zgodnjega učenja jezikov in starši, ki želijo svojemu podmladku omogočiti čim boljšo izobrazbo in znanje, svoje otroke vedno bolj zgodaj vpisujejo v jezikovne tečaje, se paradoksno latinščino, iz katere so se razvili romanski jeziki in ki je "kriva" za nemalo število tujk, čedalje bolj izriva iz osnovnošolskih programov. 2 Pri tem se pozablja, da ne samo besede, temveč tudi stavčne konstrukcije, sledijo latinskim in ti temelji neprimerno olajšajo ter po- spešijo učenje tujih jezikov. Danes žal osnovnošolska latinščina velja za nekaj tako obrobnega, da niti zlato Sovretovo priznanje oziroma prvo (!) mesto na državnem certamen Latinum ne doprinese nobenih dodatnih točk pri vpisu v srednje šole. 3 Žal tradicija učenja in znanja latinskega jezika kot osnove vseh humanističnih ved očitno izginja velocius quam asparagi conquantur . 4 Spadam med tiste redke posameznike, ki s(m)o imeli to priložnost oziroma zdaj toliko bolj redko možnost, da smo se z latinščino srečali že navsezgodaj, natančneje v 5. razredu oziroma pri enajstih letih v osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani, šoli * doc. dr. Katarina Šmid, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Koper, e-pošta: katarina.smid@fhs.upr.si 1 O problematiki pouka latinščine v osnovni šoli gl. zlasti: Aleksandra Pirkmajer Slokan, Sto let latinščine za otroke med enajstim in petnajstim letom, Zbornik ob 100-letnici šolskega pouka v zgradbi sedanje Osnovne šole Prežihovega Voranca, Ljubljana (ur. Aleksandra Pirkmajer Slokan), Ljubljana 1999, str. 39–41; Aleksandra Pirkmajer Slokan, OŠ Prežihovega Voranca, Ljubljana: 50 let osemletke in 110 let latinščine pod isto streho, Keria, X, 2008, št. 2, str. 165–180. 2 Cf. Pirkmajer Slokan 2008, str. 176–178. 3 Pirkmajer Slokan 2008, str. 174, op. 37. 4 V habsburški monarhiji je bilo odlično znanje latinskega jezika na primer conditio sine qua non za vstop na univerzo, saj so predavanja vse do leta 1824 potekala pretežno ravno v latinskem jeziku (cf. Peter Stachel, Das österreischische Bildungssystem zwischen 1749 und 1918, Ge- schichte der österreichischen Humanwissenschaften 1 : Historischer Kontext, wissenschaftsso- ziologische Befunde und methodologische Voraussetzungen (ur. Karl Acham), Wien 1999, str. 117–119).