ï't Ir- ■ro ïin ir«^ !o -f-ïr- On Našli smo »jekleno« družino P Zanimiva zmes nogometnega moštva v vročo pomlad l;fili]tIH: 90,6 95,1 95,9 100,3 DN INPEI IK FEK Št.18/Leto 67/Celje, 2. marec 2012/Cena 1,30 EUR Subvencije, priložnost za večje in bogatejše Začenja se letošnja subvencijska kampanja za kmetovalce. Se evropski denar namenja tudi za razvoj, ne le za ohranjanje obstoječega stanja na slovenskem podeželju? Meta Vrhunc je prepričana, da je prihodnost v biološko-dinamičnem kmetovanju. Tudi občine so se ogrele za štipendiranje Kdo bo v Razvojnem svetu Savinjske regije? Graščina Socka išče lastnika ZA DUŠO IN TELO U Kar seješ, to žanješ hotel Evropa since 1873 I Dne^.iMimtirisbe i loihirges klapo Leut 8. do 10. marec 2012 Rezervacije na 03 4269 000 ali na info@hotel-evropa.si Lansko poletje smo obiskovali ekološke kmetije. Na sliki utrinek s kmetije Kugovnik Četrtek, 8. marec 2012, ob 17. uri Dan žena zabava za ženske FUNKY, JAZZY, NAVIHANI, DINAMIČNI SAXOTOXIN S KAVALIRJEMA. 5Í Do polnega Mozička , _ teei mošnjičllra fsreoa o PRIHRANITE 1/3 VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA ř^Q s prihranki pri stroških bivanja ^eod IrPimS^ra 1-AOO VOINIŠKA CMAINA, ^ DDV) UŽITEK BIVANJA! s AKTUALNO NOVI TEDNIK UVODNiK TATJANA CVIRN Kmetijstvo -muka in gorje? Se spominjate časov belega in črnega kruha? Za vsak dan je bila črna štruca, bela le redko. Kakšne dodatne izbire ni bilo, otroci smo jedli kruh, namazan z margarino in marmelado ali pa posut s sladkorjem namesto le-te. Še najbolj okusen je bil kruh iz krušne peči pri stari mami. Tega si lahko jedel kar samega, ko je bil sveže pečen, tako slasten je bil. Danes imamo izbire toliko, da si ves zbegan, ko stojiš pred prodajalcem. Običajno kar s prstom pokažeš kruh, ki ti je všeč na videz, saj njegovega imena itak ne veš ali pa si ga vmes pozabil. Pomembno pa je tudi, da je cena znosna. To je pri bolj finih vrstah že problem. Kakšen hlebec iz ne čisto navadne moke stane toliko, kot bi ti zraven servirali vsaj še kos klobase! Peka kruha doma zato ni več le modna muha. Tak kruh je ne le cenejši, pač pa tudi bolj okusen in zdrav, če je narejen iz ekološke moke. Le čas si morate vzeti. Zato ne čudi, da te dni ponekod že otroke učijo, kako zamesiti žemljico. Če se bodo ob tem naučili spoštovati kruh in vse, kar je doma pridelano, potem bo projekt dosegel svoj namen. Poseben projekt je te dni tudi subvencijska kampanja. Kmetje se seznanjajo, kako naj izpolnijo milijon obrazcev, da bodo prišli do nekaj tisočakov evrov evropskega denarja. Nekaterim se niti ne ljubi več ukvarjati s tem. Menda se manjšim kmetom to niti ne izplača, medtem ko večji lahko dobijo kar lepe zneske. Kaj se zgodi z njimi? Če ena od svetovalk, ki pozna razmere na terenu, kmete poziva, naj vlagajo v razvoj, razmišljajo o novih možnostih pridelave, drugačni usmeritvi kmetije, povezovanju z drugimi zaradi večje možnosti kolo-barjenja, potem je jasno, da je slika slovenskega kmetijstva bolj klavrna. Težko se je odločiti za drugačno pridelavo, če subvencije pritekajo in če posebnih spodbud za drugačno usmeritev ni. Denar se lahko porabi za preživetje, za plačilo položnic, celo za nakup novega avtomobila. Za letos in prihodnje leto sicer nekoliko več namenjajo preusmerjanju v ekološko kmetijstvo, ampak posebnega zanimanja za to menda ni. Vse pa se začne in konča pri denarju. Tudi pri tem, koliko dobijo kmetje za žito, iz katerega nato spečejo kruh, ki ga trgovci prodajo po tako zasoljenih cenah. Medtem nekateri opozarjajo, da premalo pridelamo za lastno prehrano, toda s tem se nihče ne obremenjuje, dokler so police trgovin še polne. Pa čeprav so na njih izdelki od vsepovsod in čeprav ti namesto domače solate prodajajo nizozemsko in namesto domačega česna kitajskega ali italijanskega. Kot da pri nas nič od tega ne uspeva! Vzrok je verjetno v prepričanju, da se nič od tega ne splača pridelovati, ker so pridelki iz tujine cenejši, naš kmet pa bi za kakovostnejšo ponudbo spet dobil le drobiž. Toda nekaj se bo moralo spremeniti, saj tudi potrošniki nismo več pripravljeni kupiti in pojesti vsega, samo zato ker je poceni. Vse več ljudi želi zdravo hrano in če poslušaš izjave Mete Vrhunc, ki je v Slovenijo prinesla biodinamiko, se zdi vse zelo enostavno. Le v miselnosti je treba narediti preobrat ob spoznanju, da nam hrana s številnimi strupi ne prinaša prihodnosti. Tako kot je sama naredila salto mortale - in preživela, bolj zadovoljna kot kdajkoli, ob delu na kmetiji, predavanjih, pisanju priročnikov in učenju drugih, kako naj poskrbijo za svojo zdravo hrano. In verjame, da kmetijstvo ni le muka in trpljenje, pač pa možnost kakovostnega in prijaznega življenja, zasnovanega na drugačnih odnosih. Utopija? Morda. Skoraj tri tisoč Slovencev, ki pridelujejo hrano po biodinamiki, očitno že razmišlja podobno. PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK Û MI]» ID 9 KI www.novitednik.com Subvencije, priložr Začenja se letošnja subvencijska kampanja - Evropski denar za ohranitev ali razvoj »Ja, res je. Kar naprej poslušamo, da kmetje živimo od subvencij. Mogoče večji, manjši pa s tistimi tremi, štirimi tisočaki na leto zagotovo ne bi živeli. Je pa seveda dobrodošel tudi ta denar,« je omenila gospodinja z manjše kmetije v bližini Celja in potarnala, da si z njeno plačo, mož pa dela na kmetiji in tako prejema tudi nekaj subvencijskega denarja, ne morejo privoščiti lagodnega življenja. Osnovni namen subvencij je, da pomagajo premostiti razlike v stroških pridelave, seveda pa naj bi se zaradi njih odpravilo zaraščanje slovenskega podeželja. Oziroma - če povemo uradno - gre »za obliko podpore za opravljanje dejavnosti, ki naj bi pomagala pri preživetju slovenskega kmeta in boljši obdelanosti kmetijskih površin«. V ponedeljek se je začela letošnja kampanja oddaje zbirnih vlog, ki bo trajala do 6. maja. To je le eden od ukrepov kmetijske politike, nekaj povsem drugega pa so naložbe v kmetijstvu, ki omogočajo razvoj in širitev posameznih kmečkih gospodarstev. Seveda pa tudi to, da se nekateri kmetje vozijo s traktorji, boljšimi od avtomobilskih znamk, ali da gradijo nove stavbe za živino. Ki potem konča v Turčiji, bo kdo mimogrede pripomnil. Plačilo tudi za ekološko kmetovanje Izpolnjevanje je tudi letos obvezno elektronsko. Je prihodnost v ekološki pridelavi? Vlagatelji imajo možnost samostoj ne oddaje elektronsko podpisane zbirne vloge preko interneta, Lani je Agencija RS za kmetijske trge največ denarja, približno 139 milijonov, namenila za poplačilo zbirnih vlog za površine in živali; dodatnih 88,5 milijona evrov za kmetijsko okoljske ukrepe (OMD, območja z omejenimi dejavniki, in KOP, kmetijsko okoljska plačila). Za investicijske ukrepe razvoja podeželja so namenili več kot 53, za ukrepe ribištva skoraj 4, za ukrepe promocije slaba 2, za de minimis ukrepe pomoči nekaterim sektorjem pa milijon evrov. Vrednost ukrepa dobave hrane ogroženim je znašala 2,4 milijone, agencija pa je sofinancirala tudi zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje v višini 5,2 milijona evrov. vnos vlog pa je organiziran tudi na lokacijah kmetijsko svetovalne službe. Prejšnja leta so nosilci kmetijskih gospodarstev na dom prejeli navodila oziroma kratek opomnik za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike ter podatke o zemljiščih v uporabi. Letos agencija omenjenih podatkov in navodil nosilcem ni pošiljala na dom. Kratek opomnik za uve-ljavljenje ukrepov kmetijske politike za leto 2012 v tiskani obliki je nosilcem na voljo pri kmetijskih svetovalcih (na vseh izpostavah kmetijske Spoštovanje določil ima k jučen pomen Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je lani vodila več kot 200 tisoč upravnih postopkov in upravičencem za ukrepe skupne kmetijske politike izplačala več kot 295 milijonov evrov, od tega samo malo več kot 77 slovenskih in kar 218 milijonov evropskih sredstev. Skupna vsota izplačil je bila malo nižja kot leto prej. Največja razlika je pri ukrepih iz programa razvoja podeželja, kjer je bilo manj zahtevkov pri investicijah in več prošenj za podaljšanje izvedbe investicij, kar je posledica gospodarskih razmer. Kot zanimivost še omenimo, da so lani od vlagateljev sub-vencijskih zahtevkov izterjali in vrnili v evropski proračun 2,4 milijona evrov. Večina vrnjenega denarja se nanaša na sankcije, ki so posledica neizpolnjevanja petletnih obveznosti vseh, ki so se vključili v ukrepe kmetijsko okoljskega programa. »Sodelavci našega zavoda letno pripravijo več kot 10 tisoč subvencijskih vlog. Na tej osnovi dobijo letno okoli 39 milijonov sredstev iz ukrepov kmetijske politike,« je pojasnil Stanko Jamnik iz celjskega kmetijsko-goz-darskega zavoda, ki poleg Savinjske regije »pokriva« še območje upravnih enot Slovenj Gradec, Dravograd in Ravne na Koroškem. Jamnik je v imenu kmetijskih svetovalcev pozval kmete, naj vloge oddajo v predvidenem roku. »Da bi se izognili nepotrebnemu čakanju na oddajo vloge, naj se čim prej dogovorijo s svojim terenskim svetovalcem za termin, da jim bo lahko pripravil vlogo.« V okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013 je agencija v celotnem programskem obdobju skupno obravnavala 10.270 vlog. Lani je bilo izdanih 1.880 odločb z odobrenimi 117 milijoni evrov, izplačanih pa je bilo malo več kot 53 milijonov evrov. svetovalne službe, ki deluje v okviru KGZS). Vsa navodila, obrazci, informacije in podatki so na voljo na spletni strani agencije na portalu: »Zbirna vloga 2012 _ od A do Ž.« Brez lastneg »muzike« Med kontrolorji evropskega denarja je tudi Tone Plevčak iz Rogaške Slatine, ki je prepričan, da slovenski kmetje še vedno izkoristijo premalo evropskega denarja, sploh kar se tiče investicij. »Zagotovo kozjansko-celjski bazen ni v špici med porabniki, Savinjska dolina mogoče malo bolj. Temeljni razlog za to je pretežka pot, pri čemer mislim na neživljenjsko in zapleteno administracijo, ter dejstvo, da manjši kmetje nimajo potrebnega denarja.« NOVI TEDNIK IHaKTualno lost za večje in bogatejše slovenskega podeželja? Letošnja kampanja prinaša tudi nekaj vsebinskih novosti, med katerimi (prepričani smo, da vsak posamezni upravičenec točno ve, kaj in kako potrebuje za izpolnjevanje vloge) izpostavljamo, da bo pri kmetijsko okoljskih ukrepih možno pridobiti dve novi plačili, in sicer za ekološko kmetovanje - preusmeritev in za ne- V projekt Shema šolskega sadja se je v lanskem šolskem letu vključilo 277 osnovnih šol, ki jim je agencija skupno izplačala 563 tisoč evrov nadomestil, med več kot 100 tisoč učencev pa je bilo razdeljenega 460 ton sadja in zelenjave. ga denarja ni Tudi v tej evropski logiki namreč velja, da prejmejo denar šele po končani investiciji. Zato so prijave na razpis pogosto pogojene s predhodnim premoženjem. »Preprosto je najprej treba imeti svoj denar, ki pa ga slovenski kmet, sploh manjši, nima.« Tudi zato v novem programskem obdobju pripravljajo večje podpore za manjše kmete. »To bo dobra novost tudi za kozjanskega in obsoteljskega kmeta,« je Plevčak poudaril specifičnosti mnogih kmetij v obrobnih predelih Savinjske regije. Kot kažejo dokaj stroge kontrole, so slovenski kmetje pri naložbah seznanjeni, v kaj Igranje z evropskimi številkami Evropski proračun je lani znašal 142 milijard evrov, kar predstavlja le odstotek prihodka, ki ga letno ustvarijo države članice EU. Večina proračunskega denarja se porabi za ukrepe, ki izboljšujejo življenje državljanov EU. Tako se skoraj tretjina denarja porabi za subvencije kmetijstvu. Pomoč ni več vezana na intenzivno proizvodnjo, ampak je namenjena zanesljivi oskrbi z varno hrano po zmernih cenah ter zagotavlja pošten dohodek kmetom, tudi za njihov delež pri varovanju okolja. 11 odstotkov evropskega denarja je namenjenega razvoju podeželja. Mnogi opozarjajo, da se v teh milijardah skriva tudi precej možnosti za nepravilnosti in neupravičene zaslužke posameznikov in podjetij. Prav z namenom dviga preglednosti porabe sredstev iz skupne evropske politike so v britanskem in danskem podjetju začeli projekt Farmsubsidy.org. Vsako leto pridobijo natančne podatke o vseh izplačilih iz EU in o vseh prejemnikih. Tudi iz Slovenije, kjer obstajajo popolni podatki za leto 2009. Zaradi evropskih predpisov smejo javno objavljati »le še podatke o izplačilih za pravne osebe, za fizične osebe pa nič več, ker nam EU predpisi tega ne dovoljujejo,« je pojasnila Maja Rakič iz agencije, »izplačila za zahtevke zbirnih vlog 2011 pa še niso končana.« V letu 2009 je tako 63.501 slovenskih upravičencev do denarja iz evropske kmetijske politike prejelo skupno nekaj več kot 297 milijonov evrov. Največ v Podravski regiji s 85 milijoni, Savinjska regija pa je prejela 38 milijonov evrov. Med prvimi stotimi največjimi prejemniki sredstev iz evropskih kmetijskih skladov (v številke so zajeti neposredna plačila kmetom, intervencijski in drugi ukrepi kmetijski politike ter sredstva za razvoj podeželja) izstopa Tovarna sladkorja Ormož v likvidaciji, ki je prejela kar 23 milijonov evrov sredstev. Tudi drugače so bile med večjimi prejemniki kmetijske organizacije s Celjskega, kot so Zlati grič, Meja Šentjur in Mirosan Petrovče. Kot zanimivost omenimo, da se je na 36. mestu oziroma na tretjem med individualnimi prejemniki z dobrimi 291 tisoč evri znašel Jožef Čas iz Šmartna pri Slovenj Gradcu, ki je nesporno največji hmeljar. Iz naše regije na seznamu stotih najdemo še nekaj tri posameznike iz Spodnje Savinjske doline. Sicer so po omenjenem seznamu, še enkrat poudarjamo, da je za leto 2009, kmetijske subvencije posredno namenili tudi cerkvi, prejeli sta jih mariborska in ljubljanska univerza ter nekatere občine. Seznam stotih prejemnikov denarja iz evropske kmetijske politike se zaključi pri individualnem znesku 115.126 evrov. Seznam tisoč prejemnikov se zaključi pri dobrih 29 tisoč evrov. Tako lahko predpostavljamo, da ostalih 62 tisoč prejemnikov v Sloveniji niti ne »kasira« takšnih vsot, kot bi znali povedati ljudje. US Subvencije v razvoj kmetije! prezimne posevke. Novost je tudi modulacija v obliki znižanja slovenskega dela neposrednih plačil: upravičencem, katerih skupni znesek neposrednih plačil bo presegal pet tisoč evrov, se bo namreč del sredstev iz slovenskega proračuna znižal na petsto evrov. US Foto: GrupA »Kmetje se zavedajo, da so subvencije plačila, za katera je treba opraviti kup administrativnih opravil, da temu sledi ogromno kontrol, in tudi zaradi tega se marsikdo ne odloči za vložitev vloge.« Takšne so izkušnje Maje Klemen Cokan, terenske kmetijske svetovalke v žalski izpostavi Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje, ki je v minulih dneh okrog 300 kmetom v Spodnji Savinjski dolini predstavila letošnjo subvencijsko kampanjo, ki tudi za svetovalce pomeni veliko dela. Ob tem je kot ekološko osveščena svetovalka zbrane kmete pozvala, da namesto krme za živali pridelujejo predvsem hrano za ljudi, kar je temelj za našo oskrbo s hrano. Opozorila jih je, naj razmišljajo o tem, kako čim bolj razvojno uporabiti subvencije, da se bo lahko njihova kmetija razvijala. Skušala jih je spodbuditi k razmišljanju, kako bi gospodarili brez teh subvencij in se morda lotili kakšne alternativne dejavnosti, ne samo pridelave mleka, mesa ali hmelja, kar je značilno za Savinjsko dolino. In kako ocenjuje sistem subvencij? »Kmetov žal ne učimo, kako bi sami preživeli, sicer pa nimajo prave spodbude. Zadružništvo spi in ni novih odkupnih izdelkov, razen mleka in mesa, da bi kmetje tu videli svoje možnosti. Tudi za preusmeritev v ekološko pridelavo je žal bolj malo zanimanja,« ugotavlja Klemen Cokanova. TC Realnost slovenskega kmeta Dejstvo, ki ga priznava tudi večina sogovornikov, je, da se subvencijski denar preslabo vrača na kmetije oziroma v proizvodnjo. V EU se že pogovarjajo o prihodnosti neposrednih plačil in potrebni prožnosti pri izvajanju na ravni posameznih držav članic. Po mnenju Slovenije je ključno, da se pri reformi neposrednih plačil upoštevajo značilnosti posameznih držav in najdejo takšne rešitve, ki bodo omogočile trajnostni razvoj kmetijstva na celotnem območju EU. se spuščajo ter da so kršitve pri porabi evropskega denarja bolj redke oziroma da gre za osamljene primere. Kar se tiče »klasičnih subvencij«, tudi Plevčak sliši očitek v smislu, kdo pa delavcu da kakšno subvencijo? »Večje kmetije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka ali mesa, so tudi zaradi tega denarja kar precej na konju. Oziroma bi rekel, da ima kmet več kot dobro uradniško plačo, v katero pa fizično delo nikakor ni všteto. Vendar poudarjam, da je tu odločilna količina. Če te ni, vsega skupaj s subvencijami vred ni veliko.« Tone Plevčak, kontrolor evropskega denarja »Poznam primere, da ves denar gre za položnice ali celo za nakup novega avtomobila. Tudi zato v kmetijstvu ni tiste potrebne rasti. Vendar se je treba zavedati, da je ekonomska moč manjšega slovenskega kmeta zelo majhna in mnogi v resnici komaj čakajo na tisti subvencij-ski denar, ki jim pomaga pri preživetju. Vedeti je tudi treba, da imamo na tem področju malo odziva, vseeno pa bi si upal oceniti, da se dve tretjini tega denarja ne vrneta v kmetijstvo.« Tudi Jamnik opozarja, da bi morale biti subvencije bolj proizvodno vezane. »Država bi morala tudi dosledno poskrbeti, da bi podporo dobili tisti, ki zemljo obdelujejo, in ne lastniki. Sedaj je namreč dopuščeno, da se dogovorijo glede izplačila podpor.« Stanko Jamnik, direktor Kmetij-sko-gozdarskega zavoda Celje Upniki zahtevajo stečaj Rimskih term Šest upnikov, med njimi tudi celjski Nivo, je podalo ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave v Rimskih termah, ki so jo v družbi uvedli novembra lani. Upniki, ki jih zastopa odvetnica Ksenija Ocvirk, menijo, da ne obstaja možnost, da bi prisilna poravnava uspela. Kot navajajo, v Rimskih termah ni mogoče izvesti načrta finančnega prestrukturiranja (NFP). Nekatere predpostavke, kot na primer reprogram kreditov, pridobitev posojila in uvedba programa zdravstvo, so v ta načrt vnešene povsem nekritično. Upnike moti, ker v zvezi s predpostavkami ni omenjeno tveganje, kaj šele, da bi jih ocenili kot nerealne. Zato so prepričani, da načrt predstavlja zgolj želje in upanja vodstva Rimskih term. Kot opozarjajo, dolžnik v svojem načrtu zgolj na eni strani od 52 navaja, da mora biti reprogram z bankami sklenjen najkasneje do pravnomočne potrditve prisilne poravnave, da pa naj bi se pogajanja z bankami že začela. Vendar je bil NFP narejen novembra lani, kar pomeni, da so se pogajanja začela že pred tremi meseci, pa v zvezi s tem ni še nobenih zagotovil. »Niti pogodbe, iz katere bi izhajalo, da bodo banke zagotovile potrebne reprograme, obrestne mere, premostitveno posojilo navajajo v ugovoru in ocenjujejo, da ni ničesar, kar bi načrtu dalo vsaj malo kredibilnosti. Poleg tega je scenarij dolžnika izjemno občutljiv, pri čemer dolžnik ne poda nobenih zagotovil, da je realen. Podobno velja tudi za uvedbo programa zdravstva, hkrati pa upniki opozarjajo, da kapacitete v Rimskih termah niso dokončane niti niso izpeljani postopki za pridobitev koncesije. Zaradi navedenega upniki ocenjujejo, da vsako zavlačevanje postopka prisilne poravnave pomeni zgolj povečevanje izgube, s tem pa slabitev stečajne mase in oškodovanje upnikov. Zato predlagajo, da sodišče čim prej ustavi postopek prisilne poravnave ter izda sklep o uvedbi stečajnega postopka v družbi Rimske terme. US Slovenija še kar drsi Po prvih ocenah statističnega urada se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) lani realno zmanjšal za 0,2 odstotka. Ker se BDP zmanjšuje že nekaj zaporednih četrtletij, to pomeni, da je slovensko gospodarstvo ponovno v recesiji. V zadnjem lanskem četrtletju se je obseg gospodarske aktivnosti na letni ravni realno zmanjšal za 2,8 odstotka, potem ko je v tretjem četrtletju upadel za pol odstotka. Statistiki recesijo opredelijo kot dve zaporedni četrtletji zmanjševanja gospodarske aktivnosti. Odzivi kažejo, da so ekonomisti zdrs Slovenije v recesijo pričakovali, med razlogi pa navajajo nesprejem strukturnih reform. Izpostavljajo, da bo težko pognati cikel gospodarske rasti, da hitrih rešitev ni in da bodo imeli ukrepi vlade učinek šele na srednji in daljši rok. Drugače je z ministrom za finance Janezom Šušter-šičem, za katerega je zdrs Slovenije v recesijo nega- tivno presenečenje. Glede na ocene Umarja je bilo namreč pričakovati rast bruto domačega proizvoda. »Nas je pa to utrdilo v prepričanju, da je treba tem gospodarskim zmožnostim prilagoditi strukturo in višino javne porabe,« je v sredo po seji vlade dejal Šušteršič. Vlada je namreč na sredini seji sprejela izhodišča za pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki ga namerava v obravnavo v parlament poslati konec marca. Proračunski primanjkljaj bo lahko znašal tri odstotke bruto domačega proizvoda oziroma približno milijardo evrov, kar je precej manj kot v preteklih letih. US Več optimizma v Pivovarni Laško Uprava Pivovarne Laško se je v torek s predstavniki bank, ki so njene upnice, pogovarjala o reprogramu kreditov. Kar precejšen delež posojil bo pivovarni namreč zapadel v plačilo konec marca, zaradi neuspešne prodaje Merca-torja pa morajo zagotoviti nov reprogram. Kot poročajo v Laškem, so se bankirji pozitivno odzvali na njihov predlog dolgoročnega programa poplačila kreditov. Poleg tega je uprava banke seznanila z dobrim lanskim poslovanjem ter predstavila letošnji načrt. Nekaj pomislekov so zaradi ustanovitve pogodbenega koncerna izrazili le v NLB, ki je pozvala k prodaji pijačne dejavnosti, saj dosedanji poskusi za prodajo Mercatorja niso bili uspešni. Gospodarstveniki za univerzo Upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je podprl aktivnosti Savinjske regije za ustanovitev univerze, ki bo odražala potrebe gospodarstva v regiji in širše ter bo izvajala kakovostne in diferencirane študijske programe. Med predstavitvijo strategije razvoja visokega šolstva v statistični Savinjski regiji je velenjski podžupan Franc Žerdin ocenil, da visoka šola za varstvo okolja zelo dobro deluje, medtem ko je delovanje dislocirane enote fakultete za energetiko povezano s številnimi težavami. Precej ovir, zlasti finančne narave, je glede ustanovitve akademije za glasbo oziroma akademije za umetnosti. V velenjski občini se sicer zavzemajo ustanovitev politehnike, ki bi delovala po konceptu nemških tehniških visokih šol. Kot so na zadnji seji ocenili v upravnem odboru, je SŠGZ lani uspešno realizirala vse ključne programske naloge, podoben program dela s poudarkom na internacionalizaciji regijskega gospodarstva, zlasti v segmentu srednjih in malih podjetij, pa bo SŠGZ izvajala tudi letos. V novembru se sedanjim organom zbornice izteče petletni mandat. US Terjatve brez vrednosti Stečajna upraviteljica šentjurskega Alposa Darja Erceg je pripravila otvoritveno poročilo ter seznam preizkušenih terjatev, ki presegajo 293 milijonov evrov. Obveznosti do ločitvenih upnikov znašajo več kot 86 milijonov, dober milijon terjajo prednostni upniki, skoraj 200 milijonov evrov pa so prijavili navadni upniki. Bilančna vrednost Alposovih nepremičnin je 17 milijonov evrov, glavnina so proizvodni obrati in upravna zgradba. Kot ocenjuje Ercegova, gre za velike površine, ki jih bo težko prodati. Še težje bo prodati proizvodno in pisarniško opremo, ki je ocenjena na slabih 9 milijonov evrov. Alpos ima kot krovno podjetje velikega poslovnega sistema odprtih kar nekaj terjatev, ki so zaradi stečaja vseh hčerinskih podjetij praktično brez vrednosti. Radeška papirnica (še) v težavah Očitno se ponavlja stara zgodba: v družbi Radeče papir so spet ustavili stroje, delavci pa so na čakanju. Radeška papirnica je od 13. decembra lani v postopku prisilne poravnave, vmes pa smo večkrat slišali opozorila, da v družbi, ki je v hudih likvidnostnih težavah, nujno potrebujejo tri milijone evrov za obratna sredstva. Tega denarja, kljub drugačnim zagotovilom, vse do zdaj še niso prejeli, zato so morali znova ustaviti stroja štiri in pet. Na »štirici« tiskajo bel papir, na »petici« pa banknotni papir najboljše kakovosti, ki se uporablja tudi za tiskanje vrednostnih papirjev in bankovcev. Iz papirnice se znvoa sliši, da imajo dovolj anročil, vendar nimajo potrebnega materiala za delo. Zaposleni so februarja sicer še prejeli plače, vendar so zaradi ustavljenih strojev in čakanja na delo znova v veliki negotovosti. »Največji problem je, ker nimamo nobenih informacij,« je izpostavil predsednik podjetniškega sindikata Stane Klanšek. Največ dobrih razlogov. Z življenjskim zavarovanjem NLB Naložba Vita Multi vložite svoj denar v investicijski paket NLB Vita Azija rast ter si zagotovite naložbe v podjetja iz regije z nadpovprečno gospodarsko rastjo in ugodno demografsko sestavo. Paket zagotavlja življenjsko in nezgodno zavarovanje brez plačila dodatne premije ter 100-odstotno garancijo v paket vloženih sredstev na dan dospetja paketa. Najnižja premija je 1.000 EUR. Ob pozitivnem poslovanju sklada lahko pričakujete najmanj 20-odstotni donos na dan dospetja paketa. Enkratna vplačila so mogoča od 30. januarja do 16. marca 2012. Dodaten popust na neto vplačano premijo dobite ob vplačilih do 16. marca 2012. Če želite še več dobrih razlogov, se oglasite v najbližji NLB Poslovalnici ali pokličite telefonsko številko 080 87 98. NLbO Vita življenjska zavarovalnica www.nlbvita.si 080 87 98 Zavarovanje trži in sklepa zavarovalnica NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana. Zavarovanje tržijo poslovne enote NLB d.d. in Banke Celje d.d. Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačilo glavnice ne jamčita. NLB Naložba Vita Multi ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Multi je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Tveganje, da bi bil lahko znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje, prevzema zavarovalec. NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Bodo delodajalci sledili občinam? CELJE - Za letošnje šolsko oziroma študijsko leto so v Razvojni agenciji Savinjske regije prvič pozvali občine, naj se vključijo v projekt regijske štipendijske sheme. Odzvale so se štiri občine - Rogaška Slatina, Štore, Zreče in Vojnik - ki iz svojih proračunov polovično sofinancirajo obveznosti delodajalcem. Za jesen je svoje sodelovanje v shemi napovedalo že 16 občin, ki bi bile pripravljene sofinancirati kar 150 kadrovskih štipendij. Svojo željo, da bi v šti- regijska štipendijska shema pendiranju sodelovalo čim več občin, so v razvojni agenciji napovedali že ob sklepanju štipendijskih pogodb za letošnje leto, a tolikšnega odziva vseeno niso pričakovali. »Mestna občina Celje je napovedala, da je pripravljena sofinancirati kar sto štipendij - 50 za dijake in 50 za študente,« je zadovoljen direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec. A te številke so zaenkrat zgolj napovedi, saj je vprašanje, ali jim bodo v tolikšni meri sledili tudi delodajalci. Ti se namreč s sklenitvijo štipendijske pogodbe obvežejo, da bodo štipendista zaposlili najmanj za toliko čaka, kot bo prejemal štipendijo. »Prav je ena redkih učinkovitih oblik spodbujanja razvoja dobrih podjetij v Savinjski regiji in hkrati velika pomoč mladim na začetku njihove poklicne poti,« pravi Jazbec in dodaja, da jo bodo zato v razvojni agenciji še naprej skušali čim bolj krepiti. Kadrovske štipendije, podeljene po regijski štipendijski shemi, polovično financira Evropski socialni sklad. Drugo polovico izplačila zagotovi delodajalec, v primeru, da se vključijo v shemo tudi občine, pa te prevzamejo polovično obveznost delodajalca oziroma četrtino izplačila štipendije. V razvojni agenciji so skušali v shemo pridobiti več občin tudi zato, ker lahko te s V začetku lanskega decembra so v okviru Regijske štipendijske sheme Savinjske regije štipendijsko pogodbo podpisali dijak Tadej Kovačič, predstavnik delodajalca Klemen Žibret, slatinski župan Branko Kidrič in direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec. V Razvojni agenciji Savinjske regije so štipendijsko shemo prevzeli v šolskem oziroma študijskem letu 2010/11, ko jim je v projekt uspelo vključiti 26 delodajalcev in skleniti 52 štipendijskih razmerij. Lani so pritegnili še 34 delodajalcev in z njimi skleniti 84 štipendijskih pogodb - in prvič tudi štiri občine, ki delodajalcem s svojega območja polovično sofinancirajo izplačila štipendij. Skupaj tako prejema kadrovske štipendije po regijski shemi 136 mladih, od tega 45 dijakov in 91 študentov. Letošnja povprečna dijaška štipendija znaša 185, študentska pa 350 evrov, skupna vsota za sofinanciranje, pridobljena iz Evropskega socialnega sklada pa 1,37 milijona evrov. Razvojna agencija Savinjske regije bo 30. marca objavila poziv delodajalcem Savinjske regije za oddajo potreb po štipendistih za šolsko oziroma študijsko leto 2012/13. Poziv bo odprt do 20. julija, na osnovi zbranih potreb delodajalcev pa bodo septembra za dijake in študente objavili javni razpis štipendij. Mladi se bodo lahko prijavljali en mesec, komisija za štipendiranje bo njihove vloge pregledala in seznam vseh kandidatov, ki bodo izpolnjevali pogoje, posredovala delodajalcem. Zadnje sito v izboru bodo prav delodajalci, ki bodo po svojih kriterijih izbrali štipendiste. sofinanciranjem kadrovskih štipendij po svoje spodbujajo tako gospodarstvo kot tudi pomagajo mladim. In prvi odzivi občin so več kot razveseljujoči. Namero za sodelovanje je namreč izkazala več kot polovica občin v regiji - ob Rogaški Slatini, Zrečah in Vojniku, ki štipendije sofinancirajo že letos, so to storili še v občinah Dobrna, Laško, Šentjur, Slovenske Konjice, Kozje, Podčetrtek, Žalec, Polzela, Tabor, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Nazarje. Še posebej pa izstopa Mestna občina Celje, ki je napovedala sofinanciranje kar stotih kadrovskih štipendij - 50 za dijake in 50 za študente. Skupaj tako doslej 16 občin izkazuje pripravljenost sofinanciranja za kar 150 štipendij. Lahko pa se zgodi, da bo v regijsko štipendijsko shemo pristopila še katera od preostalih občin. Vsaka občina bo seveda lahko odločala o tem, katere usmeritve šolanja in študija bo s sofinanciranjem še posebej podpirala. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) V Obsotelju ustanavljajo inšpektorat ROGAŠKA SLATINA - Slatinska občina začenja s postopkom ustanovitve medobčinskega inšpektorata in redarstva, ki ga ustanavljajo v povezavi s sosedi v Rogatcu in Podčetrtku. V vseh treh občinah morajo tako najprej sprejeti odlok o ustanovitvi inšpektorata in redarstva, kar so Slatinčani v prvi obravnavi v sredo že storili, nato bodo predvidoma objavili razpis za zaposlitev inšpektorja, ki bo moral imeti univerzitetno izobrazbo. V inšpektoratu naj bi z rednim delom začeli v začetku julija. V občini Rogaška Slatina imajo s pîinoîTi in toploto občinskega redarja že sedem let, v Podčetrtku ga zaenkrat še nimajo. Slatinčani so se v skupni inšpektorat nameravali najprej povezati z Občino Šmarje pri Jelšah, kjer za tovrstno sodelovanje niso bili zainteresirani, podobno je bilo z bližnjima občinama Poljčane in Makole, ki sta se raje povezali s Slovensko Bistrico. Težave s povezovanjem so prav tako imeli v Podčetrtku, saj se trem občinam z juga Kozjanskega ni uspelo povezati. BJ m Smrekatjeval, Celje ENERGETIKA CELJE jamo poôjetje; ô.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: liTfa@energetika-ce.sl H >[LS■f^A tIBtl.XA LEUt Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 popr.) in 43/11-ZKZ-C) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta starega mestnega jedra Celje - kare 12 (območje 1) Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev: dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta starega mestnega jedra Celje - kare 12 (območje 1), ki ga je pod številko projekta 619/11 izdelalo podjetje Razvojni center PLANIRANJE, d. o. o., Celje. Območje podrobnega načrta obsega parcele oziroma dele parcel št.: 1220/1, 1220/2, 1220/3, 1220/4, 1220/5, 1220/6, 2502/20, 2502/21, 2502/22, 2543/1 (cesta), 2502/1 del, 2502/17, 1219 del (cesta), 2033/1 del, 2033/2 del, 2033/3, 2034/2, 2034/4, 2036/3 del, 2036/10, 2036/11 del, 2038/3 del, 2036/15 del, vse parcele k.o. Celje, 6.716 m2. II. 1. Gradivo bo javno razgrnjeno od 9.3.2012 do vključno 9.4. 2012: - v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje, - na sedežu Mestne četrti Center, Gledališka ulica 2, Celje. III. Javna obravnava bo potekala 4.4.2012 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje s začetkom ob 16.15. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 9.4.2012 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celie.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN SMJ-kare 12«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/moc_plani-ranje_stalisca in posredovala v sprejem. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Celje, 29. 2. 2012 Številki: 3505-04/2011 Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot Bo občina kmalu pod izvršbo? LAŠKO - Nemško podjetje WTE, ki je zgradilo čistilno napravo, je ta teden začelo postopek izvršbe zoper občino. Ta namreč od začetka obratovanja čistilne naprave leta 2007 WTE ni plačala nič, aprila lani pa je Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije odločila še, da mora občina WTE vrniti skupaj z obrestmi 1,4 milijona evrov. Danes je dolg že znatno višji. Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki največ časa namenili prav reševanju situacije, v kateri se je znašla občina. Po nekaterih izračunih naj bi namreč dolg skupaj z obrestmi danes znašal že 2,9 milijona evrov. Predmet izvršbe bo (zaenkrat) le višina dolga, kot ga je priznala arbitraža, je pojasnil predstavnik WTE v Sloveniji Robert Bizjak. Dodal je, da pa je dolg znatno višji, saj gre v primeru lanske arbitražne odločbe le za neplačane račune do leta 2009, zato so sprožili že novo arbitražo za račune do leta 2011. Poleg tega zahtevajo plačilo kapitalskih vložkov, gre za posojilo, ki ga je WTE najel, da so lahko zgradili čistilno napravo. V tem primeru lahko dolg občine naraste na celo sedem milijonov evrov! Na občini imajo povsem drugačno razlago. V zadnjih devetih mesecih, od kar imajo z WTE pogajanja, so dobili na mizo le en sporazum. Občina je na sporazum dala nekatere pripombe, ki pa jih WTE pod nobenim pogojem noče sprejeti. V občini pa ne morejo pristati na, po njihovem napačno, razlago zaračunavanja čiščenja odpadnih voda, ki prinaša grozljivo visoke račune. Ti bistveno presegajo porabo vode v laških gospodinjstvih, ki po vrhu vsega na čistilno napravo več let sploh niso bila priklopljena, ker WTE ni zgradil kanalizacijskega omrežja. Občina je na sodišču vložila tudi tožbo za razveljavitev arbitražne odločbe. Sicer se tožbe z ene in druge strani kar vrstijo. Podrobneje bomo o tem pisali v torkovi številki. ŠK Kerosu so prisluhnili CELJE, ROGAŠKA SLATINA - Celjsko okrožno sodišče je prejšnji mesec potrdilo prisilno poravnavo za trgovsko družbo Keros iz Rogaške Slatine. S tem velja, da bodo upniki v štirih letih prejeli polovično poplačilo dolgov ter da se terjatve upnikov ne bodo obrestovale. Vsota ponderiranih zneskov terjatev upnikov, ki so glasovali za prisilno poravnavo, znaša 1,3 milijona evrov. Poznavalci razmer pravijo, da naj bi se Keros v prisilni poravnavi znašel zaradi previsokih stroškov poslovanja glede na ustvarjene prihodke. Keros naj bi prav tako prizadele prisilne poravnave in stečaji drugih družb, ki so mu bile dolžne, prav tako naj bi imel visoke finančne obveznosti. Gospodarska družba Keros deluje že več kot dve desetletji ter je v lasti Eriha Krašovca (brata nekdanjega škofijskega ekonoma mariborske škofije Mirka Kra- Veliki simfonični orkester, dirigent P. Greblo erolka CEKI,^ 24. marec 2012 Ob materinskem dnevu podarite vstopnico za veličasten koncert. Dvorana Golovec ob 20. uri šovca). Za pomoč je družba prosila tudi domačo občino, ki ji je v sredo ugodila s polovično oprostitvijo plačila nadomestila za stavbno zemljišče za Kerosove poslovne prostore v Tržišču, kar znaša 2.700 evrov. O tem je odločil občinski svet, ki je odločitev sprejel soglasno, saj je v Kerosu več kot sedemdeset delovnih mest. Občina je pred sedmimi leti podobno pomagala že družbi Steklarna Rogaška. BJ Rak je ozdravljiv! V ponedeljek se začne teden boja proti raku. Bolezen ne pomeni konca življenja, le spoprijeti se je treba z njo. V Sloveniji je lani za rakom na novo zbolelo že okrog 13.300 ljudi, več kot polovica od njih za enim od petih najpogostejših rakov: debelega črevesa in danke, pljuč, dojke, prostate ali za kožnim rakom. Vse te bolezni so bolj ali manj povezane z nezdravim življenjskim slogom, zato bo opozarjanje na zdrav način življenja v prihodnjem tednu še posebej pomembno. Ali imate izkušnjo s to boleznijo, ste jo uspešno premagali in ste nam pripravljeni zaupati svojo zgodbo? Pišite nam na elektronski naslov tednik@ nt-rc ali nas pokličite na številko 4225-145. Reševal iz ledene Drave ZREČE - Hrabro in človekoljubno dejanje študenta iz Zreč, ki je iz ledene Drave rešil utapljajoče se dekle, odmeva. Pogumnega Janeza Črešnarja iz Radane vasi je najprej sprejel mariborski župan, v prihodnjih dneh ga namerava povabiti še vodstvo Občine Zreče. »V dneh, ko so temperature zraka in tudi reke izjemno nizke, je njegovo požrtvovalno dejanje rešilo življenje,« se je na sprejemu v imenu Mariborčanov zahvalil župan Franc Kangler ter Zrečanu podelil posebno priznanje (na fotografiji). Človekoljubni dvajsetletnik, ki v štajerski metropoli študira strojništvo, se zaradi skromnosti medijski pozornosti izmika ter omenja, da je vesel, da je nesrečnemu dekletu lahko pomagal. V dneh, ko je bila Drava celo delno zamrznjena, je namreč opazil v veliki reki dekle, ki se je utapljalo, jo rešil ter pokril s svojim oblačilom, vse dokler ni prispelo reševalno vozilo. Kot pravijo, naj bi dekle dogodek preživelo brez hujših posledic in naj bi se s svojim rešiteljem že srečalo. BJ Borza znanja Žalec v Izoli Borza znanja Žalec -eno leto je za Na zadnji januarski dan smo na UPI - ljudski univerzi Žalec praznovali prvo obletnico Borze znanja (BZ) Žalec. Ustanovili smo jo v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja (CVŽU) Savinjska z namenom, da bi prebivalcem Spodnje Savinjske doline ponudili dodatne, neformalne oblike pridobivanja znanja, veščin in spretnosti. In kaj vse smo počeli v letu 2011? Na uradnem odprtju BZ Žalec smo za vse obiskovalce pripravili predstavitev znanj in spretnosti po učnih kotičkih - poznavanje zelišč in njihovih zdravilnih učinkov, igranje citer, izdelava ogrlic iz gline, snemanje s kamero in tehnična obdelava posnetega materiala, klekljanje in izdelovanje lesenih mask. Sodelovali smo tudi na nacionalnem odprtju Tedna vseživljenjskega učenja 12. maja 2011, ko smo v hmeljarskem muzeju izvedli manjše učne delavnice, v katerih so si lahko mimoidoči ogledali predstavitev izdelovanja cvetja iz papirja, vezenje (rišelje), izdelavo internega glasila s pomočjo računalniškega programa Microsoft Publisher, izdelavo lesenih skulptur, izdelavo unikatnih torbic ^ 11. junija 2011 smo se udeležili Sejma znanja v Izoli, ki ga organizira osrednja BZ iz Ljublja- ne, z namenom, da bi se srečali s predstavniki vseh enajstih borz znanja v Sloveniji in da bi z njimi izmenjali izkušnje, primere dobrih praks ali morebiti dobimo nove ideje za naše borze znanja. Na Sejmu znanja smo sodelovali s svojo stojnico, kjer smo predstavili poklic potapljača. V BZ Žalec smo oktobra 2011 organizirali tudi brezplačni tečaj krojenja (20 ur), ki ga je obiskovalo devet udeleženk. Te so bile nad tečajem zelo navdušene, zato smo se odločili, da ga bomo ponovili februarja letos. Po prvem letu delovanja lahko rečemo, da smo veseli, da se je borza znanja v Žalcu začela, da se nam je v tem letu uradno pridružilo 34 članov in da imamo vsaj še enkrat toliko zunanjih sodelavcev. V prvi polovici leta 2012 načrtujemo izvedbo delavnic na temo obrezovanja dreves in trte, ličenja, klekljanja, izdelave in oblikovanja spletnih strani, šivanja in krojenja ^ Če želite pridobiti nova znanja z omenjenih področij, si lahko več o BZ Žalec preberete na www.upi.si ali na www.cvzu-sa-vinjska.si. Postanite član Borze znanja Žalec ^ in ZAMENJAJTE ZNANJE, NE SANJE. STANISLAV ŽLOF, BISERKA NEUHOLT HLASTEC d e s e b o k NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Brez direktorja, brez dogovora _ Svet zavoda, ki ne zmore odločitve - Bo zaplete uspelo preseči mestni občini kot ustanoviteljici? CELJE - Na torkovi seji Sveta zavoda Ljudske univerze Celje bi morali člani dokončno potrditi novo direktorico, a kljub temu, da se je svet sestal - odločitve ni zmogel. Bo za danes, v petek, predviden sestanek na mestni občini kot ustanoviteljici ljudske univerze vendarle prinesel odločitev? Kot smo poročali že pred 14 dnevi, se je v Ljudski univerzi Celje močno zapletlo pri imenovanju novega direktorja. Očitno že stare zamere v kolektivu in posledično tudi v svetu zavoda, so pripeljale do točke, ko se rešitev vse bolj odmika - čeprav bi jo bilo za nadaljnje poslovanje in obstoj zavoda treba najti čim prej. Postopek imenovanja novega direktorja se vleče že vse od lanskega 1. julija, na torkovi seji - ko se je po vmesnih zapletih in inšpekcijskem nadzoru, o katerem smo že poročali, iztekel tudi enomesečni rok za pridobitev mnenja resornega ministra - pa se je svet zavoda razšel brez odločitve. Predsednica sveta, sicer poslovna sekretarka Ljudske univerze Celje Erika Krajnc se je zavila v molk, ne oglaša se na telefon in pojasnil ne želi dajati. Očitno je edini, ki v ljudski univerzi še dviga telefonsko slušalko, vršilec dolžnosti direktorja Aleš Štepihar, ki nam je pojasnil, da je za obravnavo na svetu zavoda pripravljeno tudi finančno poročilo o poslovanju v preteklem letu. »To ni rožnato, a je za ljudsko univer- V ljudski univerzi so zaposleni še vedno brez decembrskih plač, januarske so dobili izplačane 17. februarja. »Marca bo izplačilo februarskih plač, decembrske pa bomo najverjetneje izplačali aprila,« napoveduje v.d. direktorja Aleš Štepihar in dodaja, da še vedno čakajo na nekaj poplačil za dela, ki so jih opravili. Ob tem opozarja, da si mora ljudska univerza denar za plače prislužiti na trgu, saj imajo iz javnega denarja krite le nekatere programe, ki jih izvajajo. »Zato je vsako podaljševanje negotovih razmer v našem zavodu še kako slabo. Škoda je vsakega posla, ki ga zaradi tega izgubljamo.« zo še vedno obvladljivo,« je dejal in dodal, da je bila lani izguba približno tolikšna kot v poslovnem letu 2010. Pet »članov« namesto štirih O torkovem dogajanju sta bili tako pripravljeni spregovoriti le Matejka Brečko in Darja Turk, članici sveta, ki predstavljata mestno občino kot ustanoviteljico. »Seja sveta je bila - in ni bila, saj se nismo ničesar dogovorili,« je povedala Darja Turk in dodala, da bo očitno najprej treba doreči, kdo so štirje člani sveta. »Zaposleni so v začetku februarja kot svojega predstavnika razrešili Francija Pusarja in kot novo članico izvolili Mišo Hude-lja Gobec. Njo je predsednica Krajnčeva tudi povabila na sejo,« pravi in dodaja, da je Pusarja o seji obvestila namestnica predsednice Matejka Brečko. »Volitve nove članice sveta zavoda niso bile izvedene skladno z Odlokom o ustanovitvi Ljudske univerze Celje in pravilnikom o njenem delovanju. Da je temu res tako, je razvidno iz mnenja pravne službe, ki sem ga pokazala na seji. A o tem se nismo mogli niti pogovoriti, kaj šele dogovoriti.« Ker je za mizo obsedelo pet namesto le štirih članov sveta zavoda, za potrditev nove direktorice Dubravke Milovanović pa bi bili potrebni trije od štirih glasov, so sejo prekinili in se dogovorili le to, da rešitev skušajo najti skupaj z mestno občino kot ustanoviteljico zavoda. Ta sestanek je predviden za današnji petek. IVANA STAMEJČIČ Tisoč evrov pomoči za posamezno čistilno napravo ŠOŠTANJ - Svetniki so potrdili pravilnik o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za gradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte v občini do leta 2017. Po tem pravilniku bodo občani lahko pri gradnji male čistilne naprave pridobili tisoč evrov nepovratnih sredstev. Čistilna naprava stane okoli štiri tisoč evrov. Občine morajo do konca leta 2015 na vodovarstvenih območjih in do konca leta 2017 tudi na vseh ostalih območjih zagotoviti urejeno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Na tistih območjih, kjer gradnja javnega kanalizacijskega omrežja ni predvidena, morajo lastniki sami poskrbeti za urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, to je z malimi čistilnimi napravami. Le izjemoma so ob določenih pogojih dovoljene tudi nepretočne greznice. Ker tudi ti občani, ki nikoli ne bodo priključeni na javno kanalizacijo, plačujejo takso za obremenjevanje okolja, so se v Šoštanju odločili, da jim pomagajo pri gradnji malih čistilnih naprav. Nov spor na upravnem sodišču? V Šoštanju je 724 objektov, ki ne bodo priključeni na javni vodovod. Zanimanje za pomoč pri gradnji malih čistilnih naprav je že zdaj veliko, tako da župan Darko Menih predvideva, da denarja, ki so ga v proračunu namenili za to, ne bo ostalo. Letos imajo v proračunu za to namenjenih 70 tisoč evrov, za vsak objekt pa bo na voljo tisoč evrov. Razpis bodo objavili v drugi polovici marca, nanj pa se bodo lahko prijavili tudi tisti, ki so čistilno napravo zgradili že lani. Denar bodo dobili tisti, katerih čistilna naprava bo izdelana v skladu z enim od predpisanih standardov (veljavni standardi so objavljeni v pravilniku), ki bo imela izjavo o skladnosti in za katero bo izdelana ocena obratovanja. Tisti, ki se bodo na razpis prej prijavili, bodo imeli prednost pri dodelitvi sredstev. Vsi, ki v letošnjem letu ne bodo dobili denarja, bodo imeli prednost pri razdeljevanju pomoči prihodnje leto. Pomoč za gradnjo malih čistilnih naprav bodo razdeljevali vključno do leta 2017. ŠK DOBJE - »Izredna seja je bila nepotrebna in nezakonita,« je v sredo zvečer dejal župan Franc Leskov-šek. Svetniki občine Dobje so kljub temu vztrajali pri svoji pravici, izpeljali sejo, ki so jo sami sklicali in ponovno razrešili predstavnico občine v svetu zavoda tamkajšnje osnovne šole Jožefo Salobir. Čeprav se župan še ni dokončno izjasnil, je verjeten tudi spor pred upravnim sodiščem. Že na seji je namreč dejal, da bo sklep podpisal samo, če ga v to prisili sodišče. Pri tem se je skliceval na pravno mnenje, ki je razlagalo, da na isti seji ni mogoče hkrati razrešiti stare članice sveta in imenovati novo. Do konca seje se tako niso mogli zediniti, kdo naj bi podpisal akt, ki ga je občinski svet sprejel in naj bi stopil v veljavo že z naslednjim dnem. Pojavilo se je tudi vprašanje, če je tak sklep kot nekončan pravni akt sploh možno presojati na upravnem sodišču. Ob vsem tem prav zdaj izbirajo ravnatelja v osnovni šoli Dobje. Kot je znano, sta kandidata dva - Vincenc Frece in Suzana Plemenitaš. Županu se ne zdi sporno, če postopek nemoteno teče dalje in o izbiri odloča zgolj 10 od 11 članov sveta zavoda. Občinski svet na drugi strani seveda trdi drugače. Kot je dejal Matej Gračner, po njihovem razumevanju postopek na sodišču njihovega sklepa ne zadrži. Na tokratni seji pa se svetniki kljub vsemu še niso izrekli glede kandidatov za ravnatelja. Počakali bodo namreč uradni poziv sveta zavoda. StO Obvestilo bralcem in poslušalcem ra^ocelje Novi tednik in Radio Celje obveščata občane Občine Šentjur, da ukinjata izpostavo v Šentjurju. Od danes, 2. marca, lahko male oglase, uokvirjene male oglase, osmrtnice in zahvale za Novi tednik ter čestitke, obvestila, osmrtnice in zahvale za Radio Celje naročajo na Javni blagajni Občine Šentjur v času uradnih ur, in sicer ob sredah od 12.30 do 16.30 ter ob petkih od 8.30 do 12.30. Položnice je možno poravnati na javni blagajni brez plačila provizije. DRIO DRION HEAT Sistemi za optimizirano zgorevanje Ta nemški patent je univerzalno uporaben za vsa vozila (bencin, dizel, plin) in ogrevalne sisteme {kurilno olje, plin) onrarni Avtf^, oi . -vcťfí Í^lrori.íř -man/ cmiii'} ' ^ -wř prcvořcííjVlci/tífť -mímc;ff tek mofíjríi' \ ' -več toplote dri us. s i Kdaj bo vitanjski vesoljski center dejansko videti tako, kot so si ga zamislili arhitekti? Zapletov pri gradnji in urejanju izjemne stavbe v teh kriznih časih ne manjka. Vesoljski center brez interesenta VITANJE - V zvezi z gradnjo imenitnega vesoljskega centra se je predvčerajšnjim pojavilo novo presenečenje. Po objavi javnega naročila za njegovo dokončanje so namreč ugotovili, da se ni pojavil niti en sam interesent. lesnina mom^ ■■■ B^W In takoj je Videli boljal^^ ^ Najuspešnejši trgovec s pohištvom želi svoj nov pohištveni salon Momax na lokaciji Center Trebuša Velenje dopolniti z novimi dinamičnimi in ambicioznimi sodelavci. Medse vabimo: VODJE ODDELKOV POHIŠTVA IN NEPOHIŠTVENIH PROGRAMOV Od kandidatov, ki jim nudimo zanimivo, kreativno in samostojno delo, pričakujemo: - izkušnje pri svetovanju in prodaji pohištva in vodenju manjših skupin, VI. ali V. stopnjo izobrazbe trgovske, ekonomsko komercialne ali druge ustrezne smeri, samoiniciativnost, smisel za delo z ljudmi in pozitiven odnos do dela. Zaželeno znanje nemškega jezika. PRODAJALCE (pohištvo in oddelki tekstila, butika Od kandidatov pričakujemo: - IV. ali V. stopnjo izobrazbe trgovske, ekonomsko komercialne ali druge ustrezne smeri, samoiniciativnost in pozitiven odnos do dela. Izkušnje so zaželene. BLAGAJNIČARKE / ADMINISTRATORKE Od kandidatov - kandidatk: - IV. ali V. stopnjo izobrazbe trgovske, ekonomsko komercialne, upravne ali druge ustrezne smeri, samoiniciativnost in pozitiven odnos do dela. Izkušnje z opravljanjem blagajniških in komercialnih del so zaželene. VODJO SKLADIŠČA Od kandidata pričakujemo: - sposobnost organizacije dela v skladišču in vodenja malih skupin, poznavanje dela z računalnikom, dobro znanje nemškega jezika, najmanj srednjo izobrazbe trgovske, ekonomsko komercialne ali druge ustrezne smeri SKLADIŠČNIKE Od kandidatov pričakujemo IV. ali V. stopnjo izobrazbe trgovske, ekonomsko komercialne ali tehnične smeri; odgovornost za pravilen prevzem, skladiščenje in izdajo blaga in pozitiven odnos do dela. Zaželene izkušnje na podobnih delih. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja. Svoje ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov Lesnina, d. o. o, Levec 18, 3301 Petrovče, s pripisom Za salon Velenje. INFORMACIJE PO TELEFONU 01/241-21-02 »Občina bo tako postopala po 29. členu Zakona o javnih naročilih, kar pomeni, da se bomo z morebitnimi interesenti takoj lotili neposrednih pogajanj za dokončanje izgradnje,« je po presenetljivem dogodku povedal direktor občinske uprave v Vitanju Srečko Fi-javž. Občina naj bi bila tako še v ugodnejšem položaju, z njegovim reševanjem pa naj bi bili na občini začeli že včeraj. Prijavila se ni niti družba CMC Celje, dosedanji graditelj centra, s katerim je prišlo do odpovedi pogodbe. »Občina se je za nov postopek javnega naročila odločila zaradi tega, da na trgu preveri, kaj le-ta nudi ter da pride do dejanske tržne vrednosti za dokončanje objekta,« je objavo zadnjega javnega naročila pojasnil direktor Fijavž. Iz različnih krogov je slišati, da naj bi se bili za delo zanimali ter si gradbišče posebej ogledali predstavniki Kon-grada, Odra in CMC, vendar se ni nato nihče prijavil. Za vesoljski center, ki se uradno imenuje Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, so gradbena dela, ki jih je opravila družba CMC Celje, zaključena. Na vrsti je večina obrtniških del, med njimi zaključna obrtniška dela, treba je poskrbeti tudi za tlake in fasado. Za vesoljski center je občina pridobila 1,8 milijona evrov evropskih sredstev, ki, kot zatrjujejo na občini, niso v nevarnosti. Vesoljski center, kjer bodo med drugim razstave vesoljskih programov, mora biti dokončan do 15. junija. BRANE JERANKO Savinjska regija dobiva razvojni svet V preteklih mesecih so vsi občinski sveti v regiji sprejeli Odlok o ustanovitvi Razvojnega sveta Savinjske regije. Gre za krovni organ razvojne agencije, v katerem bodo predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva in nevladnih organizacij usklajevali in potrjevali prednostne razvojne naloge regije. Zdaj občinske svetnike 31 občin (razen Radeč in Bistrice ob Sotli, ki sta vključeni v drugi regiji, op.p.) čakajo v naslednjih tednih volitve tega 30-članskega organa. Razvojni svet Savinjske regije bo sestavljalo 30 članov - šest predstavnikov nevladnih organizacij in po 12 predstavnikov občin in gospodarstva. Nevladne organizacije so svojo šesterico izvolile na posebnih volitvah, ki so se zaključile sredi februarja. Med 18 kandidati so bili izvoljeni: Kevin Rihtar (z območja UE Celje), Stanko Blatnik (UE Velenje), Srečko Prislan (UE Mozirje), Marko Krajnc (UE Žalec), Janko Cer-kvenik (UE Šentjur) in Igor Cesar (UE Šmarje pri Jelšah). Občine bo zastopalo 12 županov - po dva iz vsake od petih subregij Savinjske regije ter oba župana mestnih občin. Ob Bojanu Šrotu (MO Celje) in Bojanu Kontiču (MO Velenje) bodo to iz Območnega razvojnega partnerstva Osrednje Celjsko Franc Zdolšek (Laško) in Beno Podergajs (Vojnik), ORP Spodnje Savinjsko Janko Kos (Žalec) in Franc Sušnik (Vransko), ORP Dravinjsko Miran Gorinšek (Slovenske Konjice) in Boris Podvršnik (Zreče), ORP Obsotelje-Kozjansko Marko Diaci (Šentjur) in Branko Kidrič (Rogaška Slatina), v imenu Saša regije pa Franjo Naraločnik (Ljubno ob Savinji) in Darko Menih (Šoštanj). Gospodarstvo, ki bo prav tako v razvojnem svetu imelo 12 članov, bodo predstavljali po štirje predstavniki gospodarskih zbornic - z območja Saša regije Marjan Penšek, Vladimir Malenković, Bogomir Strašek in Cvetka Tinauer ter iz celjske Zdravko Počivalšek, Izidor Krivec, Hugo Bosio in Drago Polak; po eden pa iz vsake od dveh obrtno-podjetniških zbornic Branko Meh (Saša) in Miran Gracer (Celje) ter kmetijsko-gozdarskih Janko Mazej (Saša) in Stanko Jamnik (Celje). »Vsa imena so zdaj znana,« pravi direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec in pojasnjuje, da bodo glasovnice z zaprto listo 30 kandidatov v naslednjih tednih potrjevali na sejah občinskih svetov v vseh 31 občinah Savinjske regije. Za izvolitev Razvojnega sveta Savinjske regije zadošča večina občin z večinskim številom prebivalcev. Ta glasovanja naj bi bila opravljena predvidoma do konca aprila, potem pa seveda sledi konstitutivna seja razvojnega sveta. In kot opozarja Jazbec, še imenovanje odborov razvojnega sveta, ki bodo še kako pomembni pri njegovem uspešnem delovanju. »Predstavnikom lokalnih skupnosti in gospodarstva namreč zakon kot tretjega razvojnega partnerja določa le še predstavnike nevladnih organizacij. Povsem izpuščeno je področje družbenih dejavnosti, čeprav sta šolstvo in zdravstvo, na primer, še kako pomembna za razvoj posameznega območja.« IVANA STAMEJČIČ Razvojni svet Savinjske regije bo deloval kot krovni organ Razvojne agencije Savinjske regije in bo prevzel vrsto nalog, ki jih zdaj opravljajo župani 31 občin, vključeni v Svet regije. Po besedah predsednika Sveta regije, sicer župana Občine Rogaška Slatina Branka Kidriča, bodo tako po konstituiranju razvojnega sveta najprej temeljito pregledali, kje se naloge in pristojnosti prekrivajo, in nato določili vlogo Sveta regije. Zanimivo zaradi zaledja zdravilišč CELJE - Med svojim prvim obiskom v knežjem mestu je veleposlanik Republike Makedonije v Sloveniji Igor Popov v pogovoru z vodstvom mestne občine izpostavil željo po tesnejšem sodelovanju med Celjem in makedonskimi mesti. Poudaril je, da si v Makedoniji želijo tesnejšega sodelovanja predvsem na področju turizma in gospodarstva. Celjska regija je za Makedonce zanimiva zaradi mnogih zdravilišč, zato je veleposlanik Popov predlagal vzpostavitev tesnejšega sodelovanja z makedon- St.18-2. skim mestom Kočani, kjer se razvija termalni turizem. Sicer je Celje že od leta 1979 pobrateno z makedonskim Velesom, a je sodelovanje med mestoma po razpadu Jugoslavije zamrlo, redni stiki pa so oteženi tudi zaradi velike razdalje. Kot je poudaril župan Bojan Šrot, se obe mesti zdaj znova trudita za vzpostavitev tesnejših gospodarskih stikov. Nekdanji župan Velesa je v Celju že bil, s sedanjim pa sta se srečala med nedavnim obiskom v srbskem Sombor-ju, s katerim sta obe mesti pobrateni. »Vsekakor pa marec 2012 - Veleposlaniku Republike Makedonije v Sloveniji Igorju Popovu je monografijo Celja izročil župan Bojan Šrot. smo v Celju pripravljeni sodelovati tudi z drugimi mesti, če bodo iz Makedonije prišle konkretne pobude,« je poudaril Šrot. IS, foto: arhiv MOC NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 9 Graščina Socka išče lastnika Ministrstvo za kulturo znižalo ceno na 255 tisoč evrov - V vojniški občini imajo dobre izkušnje z zasebnimi »gra-ščaki« VOJNIK - Danes je zadnji dan, ko na ministrstvu za kulturo sprejemajo ponudbe za nakup graščine v Socki. Graščinski kompleks je bil na prodaj že konec lanskega leta, ko so na ministrstvu zanj postavili ceno 300 tisoč evrov, zdaj bo morebitnega kupca stal 45 tisočakov manj. V Občini Vojnik so bili med tistimi, ki so konec leta 2010 podprli odločitev države, da graščino proda. Morda je bilo to zato, ker močju občine še dva grajska ima občina z zasebnimi »gra-ščaki« doslej dobre izkušnje, saj sta poleg graščine Socka, ki je zdaj na prodaj, na ob- oziroma graščinska objekta - grad Lemberg in graščina Tabor - že v zasebni lasti. Graščina Socka je kulturni Kupec graščine bo moral zagotoviti tudi javno dostopnost spomenika. Obiskovalcem bo moral dopustiti oziroma sploh omogočiti najmanj ogled zunanjosti stanovanjskega jedra z izstopajočim stolpom pred pročeljem in z obzidanim dvoriščem s pomožnimi poslopji. Prav tako pa tudi dostop do kapele z notranjega dvorišča ter uporabo poti za ogled parka. In še eno zavezujoče določilo - s podpisom pogodbe se bo morebitni kupec obvezal, da bo v treh letih začel prenavljati graščino, sicer je predvidena pogodbena kazen 50 evrov za vsak dan zamude, vendar ne več kot desetina kupnine. Rok za oddajo ponudb za graščino Socka se izteče danes, javno odpiranje ponudb pa bo v torek. spomenik državnega pomena, za katerega bo moral kupec zagotoviti obnovo in tako njegovo ohranitev. Za obnovo bo potreben konservatorski načrt, s katerim se bodo morali strinjati na kulturnem ministrstvu, saj bo ta del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za obnovo in oživitev spomenika. Prav tako pa tudi načrt upravljanja v obdobju naslednjih desetih let, ki bo prav tako zagotavljal varstvo in ohranitev kulturne dediščine. Na ministrstvu graščino prodajajo po sistemu videno-kupljeno, večina prostorov v njej je praznih, še vedno pa sta v graščini stanovanji, v katerih živita 4- in 5-članska družina. Kot pravi direktorica občinske uprave Občine Vojnik Mojca Skale, sta občina z manjšim in država z večjim deležem v preteklosti zagota- vljali denar za postopno prenavljanje strehe graščinskih objektov. »Zato, da bi preprečili nadaljnje propadanje, sicer pa je graščino potrebno temeljito prenoviti.« V voj-niški občini si želijo, da bi imela država čimbolj srečno roko pri izbiri kupca. »Občina sicer ima predkupno pravico, a je najverjetneje ne bo uveljavljala. Si pa želimo takšnega kupca, ki bi bil dober gospodar graščini in jo znal hkrati odpreti ljudem. Da bi torej v njej izvajal dejavnost, ki bi povečala turistično, kulturno in izobraževalno ponudbo kraja in širše okolice ter povezala dejavnosti domačinov.« Ti so bili v preteklosti z graščinskim kompleksom še kako povezani, saj je bila do leta 1996 v teh prostorih tudi Podružnična osnovna šola Socka. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Zamrznitev traja že (pre)dolgo CELJE, ŽALEC - Slovenska vlada je minuli četrtek sprejela novo Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev. V številnih občinah, ki že leta čakajo na odmrznitev cen komunalnih storitev, so pričakovali, da bodo tokrat javna podjetja le lahko dvignila cene. A uredba je vsebinsko podobna doslej veljavni in z njo dosedanje cene ostajajo nespremenjene še za pol leta. Pri oblikovanju cen do- storitev, v primeru torej, da pušča uredba le dve izjemi. Cena storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja se lahko poviša zgolj ob povišanju stroškov okoljskih dajatev, plačila za vodno pravico ali vodnih povračil, in sicer le v višini teh stroškov. Druga izjema je oblikovanje cene za novo izvajalec začne opravljati novo storitev, ki se doslej na oskrbovalnem območju še ni izvajala in zaračunavala. Kot so nam pojasnili v Javnem podjetju Simbio, so na območju mestne občine Celje tako cene za zbiranje in odvoz odpadkov enake vse od junija 2005, za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave in odstranjevanje komunalnih odpadkov pa so se nazadnje povišale oktobra 2009. Podobni oziroma z vidika rednega poslovanja in zagotavljanja vzdrževal-no-investicijskih del na obstoječem omrežju še bolj zaskrbljujoči pa so podatki za Javno podjetje Vodovod-kanalizacija. Cene pitne vode in odvajanja odpadnih voda veljajo od decembra 2009, za čiščenje odpadnih voda pa so nespremenjene že skoraj osem let, od maja 2004. In to ne glede na to, da so bili sicer zahtevni postopki potrjevanja višjih cen (predlog najprej potrdijo občinski sveti in zatem z njim soglaša še resorno ministrstvo, op. p.) za področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda končani že s septembrom 2009, za nove cene pitne vode pa julija lani. Za obe podjetji zamrznitev cen pomeni, da ne moreta v ceno storitev, ki jo zaračunajo uporabnikom, vključiti vseh upravičenih stroškov. Tako z izvajanjem gospodarske javne službe nastaja »minus«, ki ga bo nekoč treba pokriti. Savinjčani se bojijo likvidnostnih težav Eno tistih, ki je v teh dneh želelo povišati cene, je tudi Javno komunalno podjetje Žalec. V občinah Spodnje Savinjske doline je namreč nujno treba zvišati cene vodarine in vpeljati omre-žnino, saj obstoječe cene ne pokrivajo niti stroškov delovanja komunale. Ponovna zamrznitev cen lahko žalski komunali prinese celo likvidnostne težave. »Zdaj bomo morali še bolj zategovati pas. Bojim se, da bo to slej kot prej pripeljalo do pešanja standarda oskrbe,« razloži posledice za Javno komunalno podjetje Žalec direktor Matjaž Zakonjšek. Padec standarda oskrbe bi pomenil daljši čas za odpravo morebitnih težav, saj bi podjetje material in popravilo lahko zagotavljalo le z dodatnim zadolževanjem. Stroški obratovanja se mesečno dvigujejo zaradi naraščanja stroškov nafte in električne energije. Tudi vso opremo, ki jo potrebujejo na žalski komunali, kupujejo v tujini, saj v Sloveniji ni proizvajalcev, ki bi izdelovali črpalke. »Če kupimo nemško črpalko, je ta cena popolnoma enaka kot za nemško komunalo, vendar moramo mi plačati še transport. Ceno storitev pa imajo Nemci popolnoma drugačno,« še doda razloge za podražitev direktor. Kljub zamrznitvi cen se bo Javno komunalno podjetje Žalec potrudilo, da občinski svetniki vseh šestih občin sprejmejo predlagano podražitev. Doslej so to že storili v občinah Vransko, Žalec in Tabor, včeraj zvečer (v četrtek, op.p.) pa so o predlogu razpravljali tudi v Preboldu. Komunalno podjetje bo novo ceno uveljavilo takoj, ko bodo obstajale zakonske možnosti. Štiričlanski družini se bo takrat mesečni račun dvignil v povprečju za približno dva evra. Dvig cene po občinah bo različen, saj se bo istočasno spremenila tudi omrežnina. IS, ŠO T U R N S E K Št. 18 - 2. marec 2012 10 INTIEItVJIIU NOVI TEDNIK Materialno bogastvo zamenjala za duhovno Meta Vrhunc o nujnih spremembah v življenju človeka, svoji preobrazbi in pomenu bi-odinamike Njena zgodba je filmska: poslovno uspešna in premožna ženska s kariero v Nemčiji se vsemu temu odpove v zameno za življenje in delo na kmetiji. Prepričana, da lahko nekaj dobrega naredi za ta svet, kupi kmetijo v Vrzdencu pri Horjulu in se loti biodina-mičnega kmetovanja ter učenja Slovencev o tej metodi. Od takrat je minilo že več kot 25 let in delo Mete Vrhunc je obrodilo bogate sadove. So-ustanovila je prvo društvo za biodinamično kmetovanje Ajda - danes jih je že 14 v Sloveniji. Po načelih biodinamike dela pri nas že med dva do tri tisoč ljudi. Imamo blagovno znamko Demeter za izdelke najvišje kakovosti, pridelane po biodinamični metodi. Svoje znanje Meta Vrhunc nenehno deli s tistimi, ki čutijo, da je treba nekaj spremeniti in si želijo drugačnega življenja. Zanje pripravlja delavnice na svoji kmetiji in predava po Sloveniji. In to kljub temu, da je medtem kupila še eno kmetijo _ Zadnje čase je pogosto gostja tudi na Celjskem, saj prihaja na Ekofejst v Galicijo, ki ga organizira civilna iniciativa Ekoci. Rada pride, saj meni, da se mora nova kultura rojevati iz potreb srca in civilne iniciative združujejo ljudi s takšnimi potrebami. Pogovarjali sva se po enem od njenih predavanj, ki jih vedno začne in konča s slovensko ljudsko pesmijo. V duhu svojega prepričanja, da bi morali mi svetu posredovati svoje izročilo, ne pa nekritično sprejemati vse, kar je tuje. Ko govorite o spremembah, ki so nujne, menite, da imamo prav Slovenci po vašem posebno poslanstvo. Slovenci se ne zavedamo svojih darov in se ne znamo dobro umestiti med drugimi narodi. Imamo pa sposobnost doumeti stvari in na drugi strani sposobnost čutenja in udejanjanja. Vse troje je potrebno za spremembe. Če je človek dolgo živel zelo udobno in je preveč oddaljen od narave, tega ni več sposoben in tudi nam ne ostaja veliko časa. Pričakujem novo kvaliteto v odnosih, ki bodo mnogo bolj prežeti s tistim, kar lahko življenju da moralna instanca srca. Vesela sem, da živim v tem času, to je rojstna ura pravega človeka. Krize pa so nujno potrebne, da se bo rodila nova kvaliteta človeka. Če je narod, kot je naš, obdarovan, da te stvari prej zazna, si krize lahko prihrani. Utemeljitelj biodinamike Rudolf Steiner je pisal o tem, nenazadnje je bil rojen na območju nekdanje Jugoslavije in prepričana sem, da je temu območju namenil posebno vlogo. Govoril je, da velike krize bodo, da bo vojna vseh proti vsem, kar se nam na nek način že dogaja. Ni treba iskati velikih nalog, pač pa mora vsak pri sebi doma, v družini, vaseh, občinah dajati sposobnosti, ki jih ima, na razpolago. Brez tega ne moremo iz krize. Da presežemo ozkost in materialnost, ki nas delajo nesrečne. Človek ne more biti srečen, če dela samo zase. Kupiš avto, vikend in nazadnje se zaveš, da so velike stvari v življenju zastonj in da te materializem ne osrečuje. Za prijatelje, ljubezen in zdravje pa si moraš vzeti čas in v sebi razviti neko senzibilnost. Danes živimo zelo mimo, v svojo nesrečo in nesrečo narave. Je bil to razlog za spremembo vašega življenja? 27 let sem živela v Nemčiji. Tja sem šla leta 1966, takoj po študiju ekonomije. Najprej sem delala v neki tovarni kot delavka, nato v knjigovodstvu, čez eno leto v zastopništvu zagrebške Astre, nato Iskre in kasneje sem v Stuttgartu prevzela vodenje informativnega biroja Ljubljanske banke. Tam sem sodelovala z našimi diplomatskimi predstavništvi, imela sem priložnost prevajati in tolmačiti in zato sem zaključila še šolanje prevajalke. Imela sem stike z ljudmi z veliko denarja in moči in spoznala, kaj je odlika človeka. Moč in denar gotovo ne. Bolezen otrok me je pripeljala do antropozofskega zdravljenja, kar je bilo zame nekaj nedoumljivega. Medicina, ki uporablja orodja makrokozmosa, glasbo, kovine, človeka res pozdravi, ne samo odpravi simptome. To me je pretreslo in na nek način postavilo pred skrivnosti, ki si jih samo z materialističnim gle- Meta Vrhunc je prepričana, da živimo v času, ki bo prinesel velike spremembe. Biološko-dinamično vrtnarjenje ali kmetovanje je neposredno vezano na naravne vplive, ki se časovno spreminjajo (Lunin oz. Setveni priročnik). Osnova biodinami-ke so ekološko in biodinamično pridelana semena in sadike, kompost za gnojenje, kolobarjenje ter ustrezni čaji in pripravki za zaščito rastlin. Ne uporabljajo gensko spremenjenih organizmov, razkuženih semen, umetnih gnojil, pesticidov in drugih kemičnih sredstev. Za biološko-dinamične pripravke uporabljajo sestavine iz mineralnega, rastlinskega in živalskega sveta. danjem na življenje nisem znala pojasniti. To me je odprlo za vse tisto, kar nam prejšnje kulture posredujejo kot bistvena sporočila, skupaj s krščanstvom. Odkrila sem, da lahko šele tako razumeš polnost življenja. Rudolf Steiner je oče te antropozofske medicine in waldorske pedagogike, ki sem jo spoznala prek otrok. Tudi za človeka, ki je živel življenje ateistično vzgojenega materialista, je njegova zapuščina takšna, da začneš o tem razmišljati in to lahko sprejmeš. Meni je to spremenilo življenje. Bila sem na najboljši poti, da svoje življenje žrtvujem nekim brezzveznim materializmom. Imeli smo več stanovanj in avtov. 24 ur na dan sem bila v službi in na takratnih fotografijah sem videti utrujena in izmozgana. Ko sem srečala biodinamiko, sem si rekla, da je čas, da naredim še nekaj dobrega, da kot človek pomagam ta svet sooblikovati. Je družina delila z vami to navdušenje? Mož tega ni delil z mano, ko sem kupila kmetijo, je vložil zahtevo za ločitev. Po prvem pretresu sem spoznala, da je to najlepše darilo, ki mi ga je življenje lahko dalo. Čutila sem notranjo srečo, ker sem odkrila zase smisel življenja. Prej sem prodajala svoje življenje za denar. Ste sploh znali kmetovati? Seveda ne! Ampak to ni bilo pomembno. Glavno, da se je začelo delati. Kmetijo sem kupila z namenom, da bi imela biodinamika tu svojo domovino, da bi lahko delali preparate in pripravljali srečanja. Trdo je bilo, ne samo zaradi mojega neznanja, pač pa tudi zato, ker smo se na 15 ha lotili dela brez strojev _ Zdaj imam že drugo kmetijo, na eni živim, na drugim pa prakticiramo skupno delo vseh članov društva. Lani po zaključku tečaja smo pripravili ročno žetev žit. Mnogi danes čutijo, da se je treba vrniti k naravi, drugače skrbeti za zdravje in za pravo hrano. S to, ki jo imamo, razvoj človeka ni mogoč. Nimajo pa praktičnih izkušenj. Najprej so se tako naučili teorije, nato še praktičnega dela: žetev, mlačev, čiščenje žit _ Kraj je obdarjen z neverjetnimi razmerami svetlobe, kmetija je primerna za poglabljanje znanja in razvijanje novih kvalitet, ki jih je človek v življenju dolžan upoštevati, kot so spoštovanje, ljubezen, hvaležnost, prijateljevanje. Na tem področju nam še veliko manjka, so pa tu skrite neslutene možnosti. Od prvih začetkov do danes se je marsikaj spremenilo in verjetno vas ne gledajo več, kot da ste čudaki. Ko sem prišla v Horjul, so mi kmetje dejali, da mi ne bilo treba iti po znanje o ekološkem kmetijstvu v Nemčijo, saj oni sami vedo, da se tako ne da preživeti. To je našim kmetom namreč vcepljala tudi stroka. Danes se mi to ne dogaja več. Vsak, ki se malo poglobi v temelje biodinamike, spozna, da je to dobra stvar. Delamo z ritmi v naravi, ki vplivajo ne samo na življenje človeka, pač pa tudi na rastline. Če se naučimo spoznati te ritme, razumemo, kako jih lahko uporabljamo. To ni težko, saj se to navezuje na staro znanje kmetov, recimo o ritmih Lune in s tem povezanimi opravili. Kako se življenje drugače razcveta, če delamo po Steinerjevih navodilih, nam kažejo plodovi našega dela, ki potrjujejo pravilnost metode. V Egiptu so na primer v puščavskem pesku zrasle oaze po biodinamični metodi, danes je tam sedem podjetij in 2 tisoč zaposlenih, imajo svoje šole _ Mi pa rečemo, da se kmetijstvo ne splača! Polni ste navdušenja in pozitivne energije, medtem ko za kmetijstvo pri nas še vedno velja, da je to ena sama muka in trpljenje ^ To je zelo zgrešena predstava, saj je kmet čuvar naše zemlje in vsaka čast tistemu, ki je doslej vztrajal. Kmet je garant preživetja in zdravnik naroda in zasluži podporo ter drugačno veljavo in ugled. Zavedeni kmet je postal uničevalec rastlin in živali in samega sebe, zato mu moramo pomagati, da bo zmogel potrebno preobrazbo in dobil veljavo, ki jo mora imeti. Kmetijstvo je temelj vsake kulture in v svetu vidimo, da se dogajata propad kulture in kmetijstva sočasno. O kulturi naroda ne moramo govoriti na primeru Cankarjevega doma ali opere, to je tisto, kar nosimo v svojih srcih in se odraža v tem, kako urejamo svoje okolje. Ko se vozimo po Sloveniji, vidimo, da je to prej nekultura. Ne samo biodinamiko, potrebujemo razširjeno pojmovanje življenja. Kako te dni izgleda življenje na vaši kmetiji? Skrbim za ovce in koze ter pripravljam predavanja. O semenih pa bi rada izdala knjižico v založbi Ajda. S semeni delati namreč ni preprosto. Kako vi poskrbite za semena? Žita imam svoja, sicer pa upoštevam mere za regeneracijo. Nekaj kupim, veliko semen in sadik si izmenjamo. Tudi preparate delamo skupaj. Začetnikom, ki nimajo znanja, določimo mentorja, povabimo jih na tečaj. Vse to počnete brez kemije ^ Naši predniki so skozi tisočletja ohranili rastline zdrave, saj so glavni vir življenja, zdravja in repoduktivnih sposobnosti človeka. Mi pa smo v dvesto letih vse uničili. Obremenitev okolja je za rastline velik problem. Zemlja po intenzivnem zastrupljanju rabi svoj čas. Vsako škropljenje s preparatom po Marii Thun, Steinerjevi učenki, ki je veliko naredila tudi za Slovenijo, pomaga zemlji, da si bo lažje opomogla. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Kaj je biodinamična metoda? Biološko-dinamična metoda je najstarejša sonaravna metoda kmetovanja. Utemeljena je v sklopu osmih predavanj, tako imenovanem Kmetijskem tečaju, ki jih je imel filozof in znanstvenik dr. Rudolf Steiner v Koberwitzu davnega leta 1924. Prva uporaba umetnih gnojil je dala že slutiti, da utegne razvoj pridelovanja hrane z umetnimi gnojili povzročiti degeneracijo rastlin in človeka, da utegne vso živo naravo privesti v odmiranje, kot je Rudolf Steiner nedvoumno opozoril. Je sicer tudi oče waldorf-ske pedagogike, v okviru svoje zapuščine, ki jo je imenoval antropozofija, modrost o človeku, pa je utemeljil tudi antropozofsko razumevanje bolezni in an-tropozofsko medicino, koncept zdrave družbene ureditve, med tako imenovanimi lepimi umetnostmi pa tudi nov, zdravilen način gibanja, imenovan evritmija. Antropozofija je duhovna znanost, ki pri svojem, vedno celostnem obravnavanju, zajema vedno tudi tisti del celote, ki ga ne moremo tehtati, meriti, šteti, tisto, kar je nemerljivo vendar prisotno in delujoče. Pri človeku, denimo, je to življenje kot tako v njem, njegovo veselje, žalost, bolečina, ljubezen, sovraštvo, sočutnost, vztrajnost, prodornost, torej individualne danosti, za katere vsi vemo, da so še kako odločilne za kvaliteto našega življenja. Moderna znanost teh razsežnosti ne more zajeti in je zato vse nemerljivo zavrnila kot nepomembno. Biološko-dinamična metoda uči, da se življenje na Zemlji napaja iz kozmosa. Ozvezdja živalskega kroga, znotraj katerega je naše osončje, so vir štirih kvalitet energij življenja, ki jih imenuje Steiner etri. Ti nenehno pritekajo iz ozvezdij v naše osončje in napajajo življenje na Zemlji s pomočjo elementov toplote, svetlobe, vode in zemlje. Rastline so tiste, ki zmorejo v povezovanju mrtvih mineralnih snovi zemlje s kozmičnimi energijami življenja oblikovati z življenjem prepojene organske snovi, ki služijo kot živa hrana življenju živali in človeka. Maria Thun, Steinerje-va učenka, je posvetila temu 60 let svojega znanstvenega dela in na osnovi tega je nastal tudi Setveni priročnik. (S spletne strani društva Ajda Vrzdenec) NOVI TEDNIK RIE:I>0RTAL;ZA 11 Čez kamne do lastne žemlje Tanja Gobec otrokom v vrtcu predstavlja pot od zrna kruha Čeprav je doma večinoma dišalo po domačem kruhu, se svoje čisto prve peke spominja šele iz gostinske šole. Pravo sporočilnost in kulturno tradicijo kruha pa je začela odkrivati šele z etnološkim preučevanjem ljudske dediščine. Danes Tanja Gobec na delavnicah pot od zrna do kruha predstavlja otrokom v vrtcih, šolarjem in nenazadnje tudi učiteljicam in staršem. Kruh je nekaj, kar je običajno vedno na voljo, ko si lačen. Nekaj, čemur dobro pristojita tako marmelada kot salama. Je nekaj tako samoumevnega, da o njem sploh ne razmišljamo več. Predvsem to slednje je bilo spodbuda za nastanek po- sebnih delavnic, s katerimi je Šentjurčanka Tanja Gobec prekrižarila že celo Slovenijo. V vrtcih drobne ročice družno zamesijo testo in v kuhinji spečejo vsaj svoj hlebček. Ampak to je pri kruhu že pika na i. Tanja jim poskuša približati vso pot od začetka. »Z otroki se pogovarjamo o tem, kako se pripravi njiva, kako se požanje žito in kako se ga pripelje v mlin. Vsem je jasno, da je treba žito zmleti v moko. Kako je to videti v resnici, pa nimajo pojma.« Tako ima s seboj kot obvezno opremo dva kamna. In potem otroci med kamni drobijo zrnca žita za žemljico. Ko vsi skupaj uspejo zmleti le kakšen kubični centimeter moke, se v lastnem potu zavedo, da je do hlebčka res še daleč. Večji otroci v osnovni šoli spoznavajo različna žita, zmeljejo polnozrnato moko in seveda zamesijo vsak svoj kruhek. Tudi ko se ob moki in kvasu zbirajo mentorice, vzgojiteljice, učiteljice in mamice, vedno znova odkrivajo kaj novega. Pa naj bo modrost, ki se ji reče kruh, še tako stara in preizkušena. Trd, črn, a tako dober _ Kruh je v naši kulturni tradiciji veliko več kot hrana. Je svetinja in simbol. Vse to se v ljudski dediščini izraža tudi na račun pomanjkanja in celo lakote. »Tega sem se v celoti zave- Tanja skupaj z malčki »melje« zrna med dvema kamnoma. Kruh naenkrat ni več tako samoumeven, kot se ob vsakem zajtrku zdi. dla šele s preučevanjem dediščine. Peka kruha je bila nekoč velika reč - umesiti in v krušni peči speči je bilo treba toliko hlebcev, da se je običajno številna družina preživela cel teden.« Potem je prišel socializem, ki je kruh uniformirano postavil na trgovske police in ga zagotavljal vsakomur. V znova prebujeni želji po domačem so se rodile razne dopolnilne kmetijske dejavnosti, ki so znova obudile okus po domačem. »Bilo je dišeče in domače, a vseeno iz bele moke in z veliko sladkorja, če govorimo še o pecivu,« skeptično razlaga Tanja. »Zadnja leta pa se spet vračamo nazaj h koreninam. K prvobitnemu okusu sveže zmlete polnozrnate moke. Poleg pšenice so vedno bolj priljubljena tudi stara žita, kot so rž, pira in kamut. Pri svojem delu vse pogosteje opažam, da tudi najmlajši otroci z veliko večjim užitkom pospravijo kos malo tršega, precej bolj temnega, a domačega kruha,« zaključi Gobčeva. StO Foto: osebni arhiv Delavnice o peki kruha so nastale tudi ob spoznanju, na kakšno kvaliteto hrane so obsojeni socialno prikrajšani ljudje. Kruh je danes drag. Če ga spečete doma, pa lahko za isto ceno dobite neprimerno boljšo kvaliteto živil. Recept je silno enostaven - moka, sol, kvas in voda. Pa žlička sladkorja za kvasec. Tudi na pomanjkanje časa se ni treba izgovarjati. »Testo zamesite in potem lahko prvo vzhajanje v dovolj veliki skledi pustite tudi par ur. Potem spet premesite, drugo vzhajanje je precej krajše, in potem za uro v pečico.« Z današnjo tehnologijo je stvar »enostavna kot bi rekel keks«. Na primerno temperaturo segreti kmečko peč, je pa že precej bolj zahteven izziv ^ Malčki v vrtcu spečejo svoj prvi kruhek. Ameriški recept za »leni« kruh Naslednji recept so prvič objavili v New York Timesu novembra 2006. Od takrat je požel slavo kruhojedcev po vsem svetu. Tudi na slovenskih kulinaričnih forumih slovi, kot »najboljši kruh, kar so ga kdaj jedli«. Poskusite še vi. Sestavine: 3 skodelice moke 1,5 skodelice vode 1 in četrt žličke suhega kvasa (ali 2 g svežega) 1 zvrhana žlička soli Sestavine brez gnetenja s kuhalnico zmešate v posodi, toliko da se testo sprime. Vse skupaj pustimo stati 12, še bolje 18 ur na sobni temperaturi. Potem ga zvrnemo na pomokano površino (namesto moke lahko uporabimo semena ali otrobe), ga nekoliko razvlečemo, potem pa nasprotne robove zložimo skupaj kot robec. V žogo zgneteno testo z lepšo stranjo navzgor položimo na pomokan prtič, pokrijemo in vzhajamo še dve uri oz. do dvojnega volumna. Potem zvrnemo v razgret glinen, steklen, litoželezen ali kakršen koli pač pekač s pokrovom. Na 245 stopinj pečemo pokrito dobre pol ure, potem odkrito še 15 minut. Zdržite vsaj kako uro, preden se ga lotite. 12 KULTURA NOVI TEDNIK ZGODBE IZ KAMRE A^amra '^.Z www.kamra.si Ena od javnih gasilskih vaj v mestu na prelomu stoletja Gasilstvo v Celju do leta 1918 Vse od požara leta 1885, v katerem so odpovedale brizgalne, so bili v brambi spori. Leta 1893 je bramba sklenila, da se vse osebe, ki vnašajo v njeno delo razdor, takoj izključi. Dve leti kasneje so spremenili pravila, ki so imela za posledico prostovoljen razpust brambe, kar se je zgodilo na občnem zboru 12. januarja 1895. Člani so izjavili, da so pripravljeni gasilsko službo opravljati še šest tednov po razpustu. 15. maja 1895 je bil ustanovni občni zbor novoustanovljene požarne brambe, h kateri so pristopili tudi vsi stari člani, za poveljnika je bil znova izvoljen Anton Eichberger. Pri požarni brambi so zaradi poplave oktobra leta 1895, ko je skoraj odneslo »kolera špital« na Bregu, čutili potrebo, da bi imeli moštvo posebej izurjeno za potrebe reševanja ob poplavah. V skupino se je javilo devet gasilcev, ki so opravili posebno urjenje za reševanje iz vode. Občina je dala izdelati dva dolga rečna čolna in ju dala na razpolago požarni bram- bi. Leta 1897 je sledila notranja organizacija društva, pri čemer so vpeljali prvo knjigo zapisnikov. Občni zbor je bil 16. januarja 1897. Društvo je štelo 3 častne, 51 delovnih, 181 podpornih članov in 16 čuvajev. 9. maja so prevzeli novo parno brizgalno, ki je stala 3.200 goldinarjev. 24. septembra 1899 je bil v Celju deželni gasilski dan. Pri javni gasilski vaji je parna gasilska brizgalna povsem odpovedala. Strojnika so razrešili, več članov je izstopilo iz društva ali pa so bili izključeni. 18. avgusta 1904 je Anton Eichberger zaradi bolezni odstopil z mesta poveljnika. Njegovo mesto je prevzel njegov namestnik Karl Ferjen. Iz poročila občnega zbora brambe, ki je bil 24. januarja 1914, je razvidno, da je bilo v bram-bo vključenih 40 delovnih, 215 podpornih članov in 9 stražarjev. Že v začetku leta 1914 se je požarna bramba vključila v Rdeči križ kot sanitetni in reševalni oddelek in se zavezala, da bo v primeru vojne Rdečemu križu na razpolago z brambovci in opremo. V letih 1915 do 1917 je društveno življenje požarne brambe zamrlo. Iz poveljniške knjige je razvidno le, da so izvajali vaje, seje odbora in opravljali gledališke straže. Po končani prvi svetovni vojni se je celjsko gasilstvo ukvarjalo tudi s problemom narodne pripadnosti. Že pred prvo svetovno vojno je bilo kot protiutež nemškemu gasilskemu društvu 24. marca 1912 v Gaberju ustanovljeno slovensko gasilsko društvo. Vodstvo in člani tega društva so bili sami zavedni Slovenci, za načelnika je bil izvoljen Franc Pušnik, za tajnika pa Ivan Prekoršek. Na prvi požar je četa odhitela 20. januarja 1913 v Trnovlje. Trenja med Slovenci in Nemci, ki so delovali v celjskem mestnem gasilskem društvu ali v gaberskem društvu, so bila vedno hujša. Nemalokrat so gasilci pozabili na medsebojno pomoč in solidarnost. Prihodnjič sledi zgodba o delu celjskih gasilcev med obema vojnama. ANDREJA VIDEC, Osrednja knjižnica Celje Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. Požarna bramba Gaberje v delovnih uniformah Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Vir: 140 let gasilstva v Celju, Gasilska zveza Celje in Osrednja knjižnica Celje, Celje 2011, Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Upravnica SLG Celje Tina Kosi (levo) in selektorica Dnevov komedije Tatjana Doma. Le še vikend revija Država Dnevom komedije odrekla sofinanciranje - Za začetek tri predstave V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bodo nocoj (petek) s slavnostnim odprtjem in predstavo Molièrovega Namišljenega bolnika začeli letošnji Dnevi komedije. Ti po mnenju pristojne komisije pri nekdanjem ministrstvu za kulturo niso več festival, ampak zgolj »vikend revija«. S to odločitvijo je država tudi zaprla finančno pipico za vsaj pri občinstvu najbolj priljubljeno slovensko gledališko prireditev. To organizatorje seveda postavlja pred nove težave, a kljub temu zagotavljajo, da se bo vsaj še letošnji festival odvil po utečenih programskih smernicah, torej ob naslednjih štirih koncih tedna, ko bo občinstvo po odločitvi letošnje selektorice Tatjane Doma videlo osem tekmovalnih in štiri predstave v spremljevalnem delu festivala. Tekmovalni program bo odprla komedija Namišljeni bolnik, sledile pa bodo predstave 39 stopnic, Moje bivše, moji bivši, Proti severnemu vetru, Ne stavi na Angleže, Sljehrnik, November in Nežka se moži. Spremljevalni program festivala Dnevi komedije 2012 Najboljšo oceno občinstva v vsej 21-letni zgodovini Dnevov komedije ima še vedno komedija Duoh-tar pod mus, koprodukcija koprskega in novogoriške-ga gledališča z Iztokom Mlakarjem v glavni vlogi. Leta 2008 je dobila oceno 4,9496, ki jo bo bržkone težko preseči. sestavljajo revolucionarna komedija z blagoslovom Poslednji termina (l) tor, slovenska klasika v novi preobleki Butalci, burkaška moraliteta Sljehrnik in slo-vensko-hrvaška komedija Maks seks šop ali Ni meja za pimpepka. Tatjana Doma pravi, da so dnevi komedije kljub sporni odločitvi komisije eden pomembnejših kulturnih dogodkov v mestu, ki je presegel regionalne meje. »Kljub naporom, da bi se komedija znebila oznake poceni in manjvrednega žanra, se po kriterijih te komisije festival ne uvršča med uveljavljene gledališke festivale in si zato ne zasluži državne finančne podpore. Strinjamo se sicer, da ta festival je revija, saj je pregled pretekle produkcije v slovenskih gledališčih, kar ni nič slabega. Še zlasti zato, ker ostajamo zvesti dvema kriterijema, kakovosti in raznolikosti. Na oder prihajajo komedije, ki so jih ustvarili vrhunski slovenski režiserji in najboljši igralci, kar jih Slovenija premore, tako da so očitki o nekako-vosti brez osnove, je pa res, da komedija še vedno ždi v senci resnejših žanrov.« »To so stvari, ki nas ne smejo ovirati ampak dati novih moči in želje, da ne popuščamo pri izvedbi in organizaciji. Upam, da se bodo časi nekoč spremenili. Hvaležni smo sponzorjem, ne vem pa, kaj bo v prihodnje, če bo šlo še na slabše,« je povedala upravnica gledališča Tina Kosi. »Število sponzorjev se je prepolovilo, dnevi komedije so kot del programa zapisani Žirijo Dnevov komedije letos sestavljajo pisatelj in dramatik Tone Partljič, filmski režiser Janez Lapajne in direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje mag. Tanja Roženbergar Šega. Odločali bodo o nagradah za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta. Gledalci bodo tudi letos vsak večer izbrali komedijantko ali komedijanta večera in glasovali za najboljšo komedijo festivala. v našem ustanovitvenem aktu, zgolj iz vstopnine pa jih ne moremo financirati. Radikalna podražitev vstopnic bi pomenila le, da večina ljudi ne bi več mogla v teater. Pomagamo si z izmenjavami predstav, a to ne izključuje stroškov. Najbolj boli negotovost glede prihodnosti. Ni namreč jasno, koliko državnih sredstev lahko pričakujemo za program, smo pa že pred razpisom abonmajev za novo sezono. Gledališčem grozi odvzem kar 70 odstotkov sredstev. Planiramo namreč za dve leti vnaprej, saj moramo izbrati režiserje, odkupiti tekste, plačati prevode, avtorske pravice _ Ko enkrat razpišeš abonma, pa je dolžnost, da to tudi izpelješ. Koliko varčujemo, pove že podatek, da so lani dnevi komedije stali okoli 70 tisoč evrov, letos jih bo na razpolago le okoli 50 tisoč,« je povedala Tina Kosi. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA NOVI TEDNIK KULTURA 13 Brez žlahtnega peresa Na natečaj za žlahtno komedijsko pero je do lanskega septembra prispelo 12 besedil. Strokovna žirija v (Tina Kosi, Tatjana Doma in Boris Kobal) je dve besedili zaradi nespoštovanja formalnih pogojev natečaja izločila, izmed preostalih 10 pa soglasno odločila, da nagrade ne podeli. »Želimo si vsaki dve leti dobiti nov kakovosten slovenski komedijski tekst. Za večji del tokratnih tekstov velja, da ne dosegajo zadovoljive ravni, nobeden pa ni nekaj posebnega, takšnega, da bi si zaslužil nagrado. Natečaj je namenjen prav temu in če takšnega teksta ni, je bolje, da se nagrada ne podeli. Upamo, da bo čez dve leti bolje. Objavljen je namreč že nov natečaj, ki je odprt do konca septembra 2013,« je odločitev o nepodelitvi 4.500 evrov vredne nagrade Mestne občine Celje komentirala Tina Kosi in zanikala, da je ta odločitev v povezavi z varčevanjem pri izvedbi letošnjega festivala. 39 stopnic Namišljeni bolnik Prva tekmovalna predstava letošnjih Dnevov komedije je Molièrov Namišljeni bolnik, v režiji Mileta Koruna, v izvedbi ansambla Mestnega gledališča Ljubljanskega z Borisom Ostanom v glavni vlogi. (petek, 2. 3. ob 19.30). Bogati meščan Argan živi v prepričanju, da je na smrt bolan. V paničnem strahu vse svoje imetje porablja za zdravnike in lekarnarje. Namišljeni bolezni podreja vse okoli sebe, zato je vedno bolj tiranski in vedno bolj sam. Molière spretno odstre tančico z dveh obsesij, ki vodijo naslovnega junaka v njegovem prizadevanju po varnosti - bolestno kopiči denar in bolestno skrbi za svoje zdravje. To pa sta tudi počeli, okoli katerih se vrti naš sodobni svet _ Druga tekmovalna predstava letošnjih Dnevov komedije je prva slovenska uprizoritev komedije Patrica Barlowa in Johna Buchana 39 stopnic v režiji Jaše Jamnika in v izvedbi Špas teatra. Igrajo Primož Ekart, Nataša Tič Ralijan, Gojmir Lešnjak - Gojc in Uroš Smodej. (sobota, 3. 3., ob 19.30) Gre za komično priredbo legendarnega Hitchcockovega klasičnega vohunskega trilerja. Komedija združuje najboljše od filma, romana in gledališča ter mojstrsko prepleta žanre z odličnimi igralci, ki prinašajo na oder zelo duhovito gledališko verzijo klasike, stare skoraj 100 let. Glavni junak se znajde v situaciji, ko nedolžen beži pred policijo, ki je prepričana, da je morilec, ter pred tujimi agenti, ki jih želi razkrinkati in rešiti državo pred skrivnostno organizacijo _ Poslednji termina(l)tor Prva predstava v spremljevalnem programu Dnevov komedije je lanska najboljša komedija po izboru gledalcev Poslednji termina(l)tor, avtorjev Tamare Matevc in Borisa Kobala, v režiji Sama M. Strelca in v produkciji Gledališča Koper. Igrata Boris Kobal in Gojmir Lešnjak - Gojc. (nedelja, 4. 3., 17.00) Poslednji termina(l)tor predstavlja zadnjo avanturo zamejskega tržaškega rojaka, večnega idealista in upornika, sicer pa lastnika tržaškega lokalnega Radia Juriš. Po čudnem naključju se na sedežu njegove radijske postaje znajde papež, ki prihaja v Trst blagoslavljat novi žaveljski terminal, pri tem pa mu uspe, naveličanemu vatikanskih spletk, za hip pobegniti zlaganosti vsakdana. Tako se povežeta usodi bivšega partizana, neomajnega borca za pravice zamejskih Slovencev, in papeža, ki v Vatikanu ne more udejanjati svoje vizije pravega krščanstva. Živite cenejei I Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti. Ici jili lahico izlbrezzvezna< tema. Do konca je še enajst tekem, zato gremo korak za korakom. Prvi je pred nami PANORAMA KOŠARKA 1. SL, 18. krog: Mercator -Zlatorog 51:75; Korošec, Mah-kovic; Strnad 22, L. Lapornik, Omič 16, Nikolič Smrdelj, M. Lapornik 6, Atanackovič 5, Škifić, Ž. Dimec 2. ROKOMET 1. SL, 19. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 27:34 (15:17); Žvižej 6, Toskić 5, Marguč, Žuran, Poklar 4, Me-tličić 2, Zelenović, Mačkovšek 1; Manojlović, Dolenec 7, Bezjak 6, Melić 5, Pucelj 3, Bajram, Medved 2, Gaber, Cehte 1. Vrstni red: Gorenje 37-1, Celje 32-6, Cimos 27-11, Trimo 2018, Maribor, Krško 17-21, Izola 14-24, Ormož 13-25, Ribnica, Krka, Šmartno 11-27. ODBOJKA 1. DL, končnica, 10. krog: Aliansa - Calcit 1:3. (MiK) SPORTNI KOLEDAR Petek, 2. 3. KOŠARKA 1. SL (ž), 18. krog: Athlete Celje - Ježica (18.30). 1. SL (ž), 20. krog: Velenje - Piran (19.30). Sobota, 3. 3. NOGOMET 1. SL, 22. krog, Hit Gorica - Celje (16), Velenje: Rudar - Mura (17). 2. SL, 15. krog: Roltek Dob - Šmartno 1928, Ljubljana: »Slabi obeti s smrkavim nosom« Marina Tomič kljub prehladu v življenjski formi, tudi na stezi Odlična levičarja, Jure Dolenec in Fahrudin Melić (zgoraj), sta se prešerno veselila v Zlatorogu. Ormož in nanj se bomo osredotočili. Je pa zmaga nad Celjem lepa popotnica pred to tekmo, ki jo bomo odigrali šele naslednji teden, kar pomeni, da se moramo zdaj dobro pripraviti.« Zanimiv je bil tudi boj na tribunah, kjer sta si nasproti stali navijaški skupini Florijani in Šaleški graščaki. Slednji so ob koncu vzklikali »nič vas ne slišmo«. Po štirinajstih zaporednih zmagah »pivovarjev« so Velenjčani sredi Celja utišali številčno občinstvo, ki je pričakovalo vse prej kot tako prepričljivo zmago Gorenja. Celjani, ki so v drugem polčasu na igrišču delovali kot razbita vojska, se bodo jutri v Podčetrtku na zaključnem turnirju pokalnega tekmovanja v pol-finalu pomerili z Mariborom. Drugi par je Cimos - Ormož. Finale bo v nedeljo. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Le 15 minut za odličnim metom Martine Ratej v Domžalah je bil v soboto v Celju finalni tek na 60 metrov ovire na dvoranskem državnem prvenstvu. Marina Tomič je zmagala, s časom 8,16 sek pa je le za tri stotinke zaostala za osebnim rekordom, ki ga je teden dni prej postavila v Franciji. Dokazala je, da je zadržala odlično formo. V kvalifikacijah je progo zmogla v času 8,22 sek, potem ko je namerno popustila v zadnjih metrih. V finalnem nastopu je zatorej pričakovano postavila boljši čas. Na stezi in ob njej izgledate odlično. Se tako tudi počutite? Forma je resnično neverjetno dobra. Sploh če upoštevamo dejstvo, da sem bolna že teden dni. Pred tem sem na kratko ozdravela, potem ko se mi je prehlad vlekel tri tedne. Potovanja na mitinge v tujini so terjala svoj dolg, toda zato imam nekaj zelo dobrih tekem v nogah. Moram priznati, da časa 8,16 nisem pričakovala. To je super, kajti pravih tekmic nisem imela. Do svetovnega dvoranskega prvenstva, ki bo med 9. in 11. marcem, boste najbrž mirovali. Drži, cilj je trenutno le popolna ozdravitev. Torej, da pripotujem v Turčijo brez tega nadležnega prehlada. Rezerv imam še precej, toda s smrkavim nosom jih ne bom zmogla aktivirati. Koliko bo treba teči za vidnejšo uvrstitev na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Istanbulu? Za polfinale bo tam potreben izid okoli 8,10 sek, kar je bolje od mojega osebnega rekorda. Letošnji dosežki v moji disciplini so v svetu zelo izenačeni, tako da prijavljeni rezultati ne bodo pomenili vsega. Postavile se bomo v štartne bloke in potem bomo videli, kaj se bo zgodilo. Mislim, da je možno marsikaj. Imam občutek, da sem sposobna izboljšati osebni rekord. Takoj po teku ste odhiteli k trenerju Mateju Juhartu, ki vam je predvajal posnetek teka. Kakšna je bila analiza? Moram priznati, da me je pošteno oštel za prehode preko uvodnih treh ovir. Bili so preveč pasivni. Vse, kar sem dovolj agresivno opravila, je bilo preko zadnjih dveh ovir. To potrjuje, da sem sposobna še precej več, čeprav je bil rezultat zelo dober. DEAN ŠUSTER Foto: TimE Postavna, mična in spet uspešna 28-letna atletinja Kladivarja. Interblock - Dravinja, Celje: Šampion - Krško (15). MALI NOGOMET Pokal NZS, zaključni turnir, polfinale, Kobarid: Pun-tar - Dobovec (20.30). ROKOMET Pokal RZS, zaključni turnir, polfinale, Podčetrtek: Celje Pivovarna Laško - Maribor (19). 1. SL (ž), 20. krog: Celje Celjske mesnine - Ajdovščina (19). KOŠARKA Jadranska liga, 22. krog, Laško: Zlatorog - Helios (18). 1. SL, 18. krog, Polzela: Hopsi - Geoplin Slovan, Rogaška - Šentjur (19), Šoštanj: Elektra - Maribor (20). 1. SL (ž), 18. krog: Rogaška - Rašica (16.30). Je vaš hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje KUPON Ime in priimek: nô^qm^' ra^ocelje Naslov: Telefon: Ste naročnik Novega tel^nlk Številka TUŠ KLUBA: LastnoroËni podpis: Kupon pošljite na naslov: Inik in Radio CeljttrPrešernova 19, 3000 Celje. 16 AKCIJA NOVI TEDNIK 1 ANA HRASTNI V februarskem glasovanju ste bralci Novega tednika lahko glasovali za naj maturanta in naj maturantko od 1. do vključno 29. februarja letos. Zagotovo vas zanima, kdo se je uvrstil v finalni krog glasovanja, ki bo v prvih dneh maja. Naj vam tokrat le izdamo, da je bilo med prvim in drugo uvrščenim maturantom za več kot 500 glasov razlike, medtem ko je bila zmaga pri maturantki bolj tesna. Šteli so resnično posamezni glasovi. Z današnjim dnem se začenja glasovanje za udeležence maturantskih plesov v februarju, ki so se pridružili naši akciji. Glasovanje poteka ves mesec, torej do vključno 31. marca letos! Zmagovalci v finalnem krogu tekmovanja bodo prejeli: naj maturant vrednostni bon trgovine Pepe Jeans, naj maturantka komplet zlatega nakita Zlatarne Celje,obamaturantska razreda kosilo v Hotelu Štorman Celje. Fotogrannja Nataša Muller bo naj maturantu in naj maturantki podarila tudi fotogranranje v studiu oziroma komplet profesionalnih fotografij. Februarski krog glasovanja za uvrstitev v finalni krog se je končal. V torkovi številki Novega tednika, ki izide 6. marca, bomo objavili zmagovalca in zmagovalko prvega kroga glasovanja za naj maturantko in naj maturanta! Pravila glasovanja iiiso(i(3lo\aainja m ćilvciji: P^aooilai g5l,^s(3v/£inj^a in s;o(ielovanjai vc avlcciji: nai er^^m originalnem kupic^nu (ne kkofpiji!) laahkcoo glasujee1:e za enega naj maturanta^ ali an(( naj maturantko. Za: udeleženceafetvruar-skih maturantskih plesoi^,k:l sodelujeejo v akciji NT(eRC Naj maturantka, naij maturanie, boo gelasovanija j)otek.alo ve:;; mesec marec. V torkovih in petkovih í:tl^villcah Novega tednika bio obijavljt^n spéiek vse:l:i »civilnih« f((togralïj. ](ostoi:ino bome v^^ neesece objavljali ti^di »>no^turantske«< fc:t(^grl^fije kandidatoo, kai se potegsujejo ^^ vstope vo ffnele. V o^tek, 6. apioilii, tta]:no objavili n,fj mnkturenta in naj inatur£sr:1;lec:, ki bo^ta vï l(cčen^n^ t;naključje< svoj namen in svoje sporočilo. Samo prisluhniti mu je treba.« Če imate tudi sami podobno izkušnjo, bomo zelo veseli, če jo boste delili z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si. To zgodbo smo zapisali, ker je pričevanje o tem, kaj pomeni prepuščanje in sprejemanje v resničnem življenju. Čas v katerem živimo je poln skrbi in negotovosti. Pa vendar je bilo v neki zelo stari knjigi že davno zapisano, da je dovolj dnevu njegova lastna teža. »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.« (1 Pt 5,7) Iz globalne luknje Spoznanje razsvetljenega 40-letnika Male stvari so nepozabne, zato bodite pozorni nanje. Tako preproste so kot na primer opazovanje vašega otroka med spanjem. Skupno pripravljanje kosila in smejanje s starim prijateljem. Vse to so dragoceni biseri življenja. Na stara leta jih boste vedno bolj cenili. Koledarček za dušo in telo Zvočne kopeli z gongom in s tibetanskimi posodami: Tjaša Cepuš, Top-Fit, sobota, 31. marec, ob 18. uri. Špela Cvetko Penič, Mladinski center Šentjur, sreda, 7. marec, ob 19. uri. Magičnost gibanja - vadba energijskih veščin Poslovno-komercialna šola Celje, Kosovelova 4, vsak ponedeljek ob 18.30 za začetnike, vsako sredo ob 17.00 Priporočamo Kako spodbuditi ustvarjalnost? Ustvarjalnost je značilna za svobodnega, zdravega posameznika. Nekoga, ki ima razvito intuicijo, inspiracijo, zna videti vizijo in sprejeti navdih. Gre za preseganje že ustvarjenega in samouresničevanje na najvišji ravni. Pri tem pa nas lahko ovira strah in druge okoliščine. Spodbujanje ustvarjalnega mišljenja je izjemnega pomena tako pri učencih kot učiteljih in starših. Psihologinja in terapevtka Ana Miletić bo na temo ustvarjalnega mišljenja v dvorani knjižnice Prebold 19. marca ob 17.00 pripravila okroglo mizo. Zastrupitev s tabletami Maček naj bi skušal storiti samomor Sredino sojenje Branku Mačku zaradi prometne tragedije s tremi mrtvimi na avtocesti pri Arji vasi leta 2009 se ni nadaljevalo. Mačka so namreč minuli konec tedna sprejeli na psihiatrijo v Vojniku, zatem ko naj bi mu komaj rešili življenje v celjski bolnišnici. Po zanesljivih podatkih naj bi si Maček poskušal vzeti življenje s prevelikim odmerkom zdravil. Njegovi znanci omenjajo, da ne gre za taktiko ali izmikanje sodišču, ampak da je Mačku dejanje resnično »prišlo na površje in da je stvar zelo resna«. Onemoglega Mačka naj bi našla starša, sprva naj bi ga oživljala dežurna zdravnica Zdravstvenega doma Žalec, ki je na pomoč poklicala še ekipo nujne medicinske pomoči iz Celja. Mačka so nato oskrbeli v celjski bolnišnici, od koder so ga menda v izredno slabem zdravstvenem stanju prepeljali na zaprti oddelek psihiatrične bolnišnice v Vojniku. Sam naj bi izrazil željo, da »mora na torkovo sojenje«, zato so temu priredili tudi terapijo zdravljenja. Torkova obravnava se je začela ob pol devetih, nato so svojci in odvetniki slabo uro čakali podatke, ko je sodnica preverjala, kaj se z Mačkom dogaja. Kje je bil v tem času, ni znano, res pa je, da so ga s psihiatrije odpustili na njegovo lastno željo v torek dopoldne, vendar ga na sodišče ni bilo. Da naj bi Maček posegel po prevelikem odmerku tablet, so v odvetniški pisarni Maček, Branka Mačka tokrat na sodišče ni bilo. ki ga brani, izvedeli večer pred obravnavo. Sodišče je nadaljevanje sojenja preložilo na 21. marca in 3. aprila. Zaslišali bodo tudi psihiatričnega izvedenca, ki bo presodil o dveh ključnih stvareh, ki bosta vplivali tudi na končno odločitev pri Mačkovi kazni: v kakšnem psihičnem stanju je Maček zdaj in v kakšnem psihičnem stanju je bil v času nesreče, torej, ali je bil sposoben razumeti svoje dejanje. Prebrali bodo tudi dopolnjeno mnenje sodne izvedenke Simone Šramek - Zatler. Zatem se bo sojenje zelo približalo koncu, zato bo spomladi verjetno že znano, kakšna kazen bo doletela Mačka. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Sodnik se mu je opravičil Vendarle se je izkazalo, da ni kriv za smrtno prometno nesrečo Pred nekaj tedni smo pisali o izreku osemmesečne pogojne zaporne kazni - nato pa o razveljaviti - Janku Vizjaku, ki naj bi pred leti v Šmarju pri Jelšah povzročil tragedijo, v kateri je umrl 30-letni motorist. V sredo je sledilo presenečenje v eni od dvoran celjskega sodišča. Sodnik je Vizjaka oprostil in se mu celo opravičil. Nesreča se je zgodila, ko je Vizjak z osebnim avtomobilom v središču Šmarja zavijal levo in je takrat trčil vanj 30-letni motorist. Ta je pripeljal prehitro, Vizjaka pa je želel prehiteti kljub polni črti. Toda ob izreku osemmesečne pogojne zaporne kazni, ki velja za tako nesrečo za dokaj visoko kazen, je sodnik Marko Brišnik dejal, da je za nesrečo odgovoren, ker se ni dovolj prepričal, ali je varno zavijati. Višje sodišče je kazen potrdilo, vrhovno pa jo gladko razveljavilo in primer vrnilo v ponovno sojenje. Nato je v sredo sledil kar nekako pričakovan preobrat. Brišnik je namreč sojenje kmalu končal in Vizjaka oprostil. V razlagi svoje tokrat popolnoma drugačne sodbe se je Vizjaku celo opravičil. Dejal je, da se zdaj popolnoma strinja s stališčem vrhovnega sodišča. To je namreč presodilo, da Vizjak kot voznik avtomobila ni bil dolžan računati na tako hude kršitve motorista, ki so bile »grobe z vidika razumnosti« in s katerimi je povzročil nevarno situacijo. Z novo odločitvijo sodišča je Vizjakov odvetnik Primož Feguš izjemno zadovoljen, saj se je pokazalo, da sta imela prav, ko sta ves čas zatrjevala, da Vizjak za nesrečo ni kriv in da je bila kazen pretirana. Poleg tega Feguš predvsem sodnikovo opravičilo dojema kot »izjemno korektno ravnanje«. SŠol 20 KRONIKA NOVI TEDNIK Odvetnica in mediatorka Alenka Grad Pečnik Lepa beseda lepo mesto najde Mediacija je zmaga brez poražencev V zadnjem letu se v Sloveniji veliko govori o me-diaciji, vendar je ta ljudem še vedno premalo znana. Sodišča so že popolnoma »zabasana« s postopki in pravdanje je že skoraj nacionalna lastnost. Media-cija pomeni alternativno oziroma mirno reševanje sporov, ko sprte strani najdejo rešitev s pomočjo nevtralne osebe (mediatorja) in ne na sojenjih. Če bi se ljudje več odločali za me-diacijo in manj za tožbe na sodiščih, bi imeli manj stroškov, sodniki pa bi bili razbremenjeni in bi imeli več možnosti, da bi se posvečali nujnim primerom. »Poglejte, kaj se dogaja, ljudje so nezadovoljni. Ne le, da so izgubili zaupanje v sodišča, ampak so izgubili upanje vanje! Morali bi se posluževati mediacije, preden gredo na sodišče. Zakaj? Ker je to dober način rešitve sporov in ker imajo s tem manj stroškov,« potrjuje mediatorka Alenka Grad Pečnik. V mediacijo sprte strani lahko napoti sodišče, v kolikor sodnik presodi, da je zadeva zanjo primerna. Sodišča imajo tudi seznam mediatorjev, ki jih stranke izberejo tudi same. Vendar - če na mediacijo napoti sodišče, imajo stranke s postopkom že stroške, vsaj s sodnimi taksami ali z odvetniki, ki tožbe spišejo. Vsak, ki je s kom v sporu, se namreč z mediacijo temu lahko izogne, če mediatorja izbere sam na trgu. Najboljši vir za to je splet, saj le nekaj klikov vodi do njihovih telefonskih številk. Največkrat so to odvetniki, a tudi sodniki, ki morajo pred izvajanjem mediacije opraviti vsa izobraževanja in usposabljanja. Z mediacijo se lahko rešujejo zakonski spori, spori o vzgoji, varstvu, preživljanju otrok, spori o stikih otrok s starši in z drugimi osebami ali spori v pravdnih in gospodarskih zadevah. Sodišče v Celju izvaja mediacijo od leta 2001 v pravdnih in družinskih, od leta 2009 še v gospodarskih zadevah. Predlani so na tak način rešili 198 primerov, lani 111. tudi dolgo trajali, a ljudje so bili na koncu postopkov bolj zadovoljni z razsodbami in spoštovali so sodišča. Potem so zavoljo hitrosti sojenja začeli predpise spreminjati tako, da je zdaj na prvem mestu načelo formalnosti, kjer je pomembno le, kdo bo pre- V Ljubljani so sprejeli odlok, s katerim so določili, da se mora izvesti mediacijski postopek, preden nekdo toži občino. »Veste, koliko stroškov in hude krvi bo s tem manj?« navaja mediatorka Grad Pečnikova. Javno razmišlja tudi, da bi enak odlok sprejeli v Celju. »Uradniki in jezni občani bi sklenili dogovor s pogovorom in ne z dolgotrajnimi in dragimi sodnimi postopki.« Iskati ozadja! »Spominjam se, da je v začetku moje kariere pri pravdah veljalo načelo materialne resnice. To pomeni, da je sodnik moral iskati ozadje nekega spora. Sodniki so se trudili iskati resnico, priti stvari do dna, postopki so Neuradni pogovori s pravniki kažejo, da ni ravno moralno, da se med mediatorji znajdejo še osebe, ki opravljajo sodniško službo, saj se v mediaciji ne sodi. Mediator igra nevtralno in sila pomembno vlogo v mirni rešitvi spora. Znano je, da je predsednik celjskega okrožnega sodišča Miran Jazbinšek proti temu, da bi celjski sodniki opravljali tudi nalogo mediatorja. Med odvetniki je tudi pri tem mnenje deljeno, medtem ko nekateri mediatorstvu sodnikov nasprotujejo, drugi v tem ne vidijo nič spornega. dložil boljše dokaze in da so sojenja hitra. Pa naj mi nekdo razloži, kaj s hitrostjo lahko narediš uspešno!« To razlaga zato, ker je bistvo mediacije prav v iskanju ozadja nekega spora. Mediacija je življenjska, človeška in temelji na pogovoru. Medtem ko se sodišče opira na suhoparne dokaze in se duši v birokraciji, lahko pričakujemo, da ga bo po levi in desni začela prehitevati mediacija. Večinoma se - v redkih primerih mediacija ne uspe - pokaže stara vrlina: lepa beseda lepo mesto najde. Če malo karikiramo, ima mediator delno tudi vlogo psihoterapevta. Presoditi mora, kdaj sprtima osebama Nadzor nad mediatorji izvaja sodišče oziroma vodja programa mediacije na pristojnem krajevnem sodišču. Mediatorjem morajo sodišča izplačati tudi nagrade in jim povrniti potne stroške. Cene mediatorjev za čas mediacije (ki lahko traja eno uro ali več ur), ki svoje storitve ponujajo na trgu, so različne, a so ti stroški minimalni v primerjavi s stroški, ki jih imajo sprte strani z odvetniki in rednimi sodnimi postopki. V nekaterih primerih, predvsem v družinskih zadevah, je mediacija tudi brezplačna. ali toženemu ali reči, da so bili neki dokazi predloženi prepozno ali ne. Pomembna sta pogovor in življenjskost,« dodaja Grad Pečni-kova. Desna roka mediatorja je odvetnik, ki ga lahko neka stranka pripelje s seboj ali tudi ne. Je pa zanimivo, da vsi odvetniki mediacije vendarle ne podpirajo, saj menijo, da če niso dosegli dogovora med sprtima stranema odvetniki, ga tudi mediator ne bo. Vendar je to mišljenje nagovorom in že takrat, pravi, se čuti, kako se jeza med sprtimi začne sproščati. Ves čas je vsebina postopka tajna. »To je eno glavnih načel. Mediatorji se ne smemo pogovarjati niti med seboj niti s sodniki, kako je potekala mediacija. Tudi stranke na začetku podpišejo izjavo o zaupnosti. Vsebina se ne sme uporabiti v nadaljnjem postopku, v kolikor media-cija ne bi uspela,« poudarja sogovornica. Na koncu po- Mediacija kdaj preprosto pokaže, da bistvo spora sploh ni tisto, za kar se kdo prepira. Pri ločitvah včasih sploh ne gre za ljubico, jahto ali le denar. Bistvo spora je skrito v tem, da nekdo preprosto ne prenese, da bo šla ljubica s partnerjem uživat na jahto. In tu je ključna vloga mediatorja, ki lahko sprtima partnerjema osvetli dejstvo, da so bile v njuni zvezi tudi dobre stvari. napačno. »Kako se bo nekdo na vrhuncu jeze zaradi spora pogodil z odvetnikom svojega nasprotnika? Z nevtralno osebo se morda bo,« pojasni mediatorka. Med vrsticami je zavračanje me-diacije nekaterih odvetnikov verjetno bolj treba povezovati s tem, da jim takšne vrste reševanja sporov seveda tudi zmanjšujejo zaslužek. Grad Pečnikova poudarja, da je treba vsem najprej dobro razložiti, kaj sploh je mediacija. Prav zato se vsak postopek začne z uvodnim stopka se doseže soglasje o poravnavi med strankami, ki ga dokončno s svojim podpisom potrdi sodnik. Mirna rešitev nekega spora z mediacijo ima enako pravno vrednost kot sodba na sodišču. Če pa stranke v mediaciji ne dosežejo soglasja o sporazumu, s katerim bi se sodni spor rešil, se zadeva vrne v redni sodni postopek, kjer se čaka na sodno obravnavo. In potem smo - spet na začetku. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA pustiti, da druga na drugo zlijeta ves svoj žolč in jezo in kdaj ju ustaviti in umiriti. Pravniki namreč ne morejo zanikati, da ne vedo, koliko olja na ogenj na sodiščih prilijeta le jeza in sovraštvo in da je soditi takrat najtežje, izpadi jeze pa so v sodni dvorani seveda nedopustni. Toda v mediaciji se pokaže, da jeza po pogovoru med sprtima stranema vendarle uplahni in takrat je lažje najti rešitve. Gre za čustva, omenja Pečnikova: »Si predstavljate, kako je, ko se na sodišču po letu dni srečata dva, ki sta v sporu _ Koliko negativnih čustev je takrat? Sodnik pa mora razsoditi. Na fakulteti so nas učili, da morajo kazenski postopki delovati počasi, ker je problem najtežje reševati takrat, ko se pojavi, saj so sovražna čustva na vrhuncu. Takrat je težko doseči dogovor, ker vsak zagovarja svoj prav. Šele ko se stvari umirijo, lahko pravično in pošteno ter zbrano odločiš, ne pa pod pritiskom hitrosti.« Odvetniki brez zaslužka _ »Mediator ni vezan na procesne postopke, torej kot mediatorka nisem dolžna najprej dati besede tožniku Kdo ju je odpeljal? Na območju Slovenskih Konjic sta se v zadnjih treh dneh zgodili dve večji tatvini. V Vešeniku so neznanci ukradli motorno kolo, vredno dva tisoč evrov. Dan prej je s Starega trga v Slovenskih Konjicah izginil BMW, vreden kar 20 tisoč evrov. Obstaja verjetnost, da je na delu tudi organizirana kriminalna združba, zato policija svetuje previdnost. Spet ogenj v Rakuschevem mlinu V torek pozno zvečer je spet zagorelo v zapuščenem objektu Rakuschev mlin na Mariborski cesti v Celju. Požar je zajel dva prostora v pritličju in se skozi okna po zunanji strani širil v prvo nadstropje, so sporočili celjski poklicni gasilci. Ogenj je povzročil škodo na 100 kvadratnih metrih notranjih površin. Vzrok požara je po mnenju gasilcev kurjenje v improviziranih kuriščih, saj se v objektu zadržujejo brezdomci. Isti dan je gorelo tudi v Podkraju pri Velenju, kjer je ogenj zajel gospodarsko poslopje. Objekt je zgorel v celoti, zato bo tudi škoda višja. Požar je uničil tudi več kmetijskih strojev in orodja, poginilo je tudi 200 piščancev. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO REJELI SMO Javno pismo predsednici KS Škofja vas Spoštovana predsednica KS Metka Hojnik Verdev! Malo pozno, vendar iz srca se vam zahvaljujem v svojem imenu in imenu sosedov za novoletno čestitko, ki smo jo krajani KS Škofja vas dobili v nabiralnike za novo leto. To je pa tudi vse, kar je vidno, da se je v zadnjem času naredilo v Škofji vasi. Na problem avtobusnega postajališča pri gostišču Medved v smeri Celja opozarjam v svojih pisanjih že skoraj štiri leta, pisal sem že tudi županu MO Celje Bojanu Šrotu, prometni inšpekciji Celje in imel polemiko o tem problemu z vašim predhodnikom gospodom Jamnikarjem. Postajališče pri Medvedu je edino postajališče od Slovenskih Konjic do Celja, kjer mora avtobus počakati na voznem pasu pri vstopu in izstopu potnikov, pri čemer so izpostavljeni nevarnosti mi-movozečih vozil. Poleg tega parkirani avtomobili pred go- stiščem obračajo vzvratno na regionalno cesto, kar je proti vsem predpisom in nevarno. Lastnik gostišča je pripravil vso dokumentacijo in tudi odstopil zemljišče za avtobusno postajališče. Izgovarjate se, da ste naredili vse, kar je v moči KS, ostalo pa morata storiti občina in država. To se mi zdijo brezpredmetni izgovori, kajti kot predsednica KS bi morali biti vztrajni in posredovati pri pristojnih organih osebno, pa bi se ta zadeva lahko rešila. Treba je samo narisati odstavni pas z rumeno barvo in na tla napisati BUS, postajne utice pa niti ni treba graditi, saj lahko potniki počakajo kar v pokritem delu vrta gostišča. Opozarjam tudi na nikdar očiščen prehod za pešce na mostu čez Hudinjo, tako da morajo pešci po že tako ozkem cestišču mosta, da pridejo do pošte in nazaj. Sprašujem vas, ali boste nosili tudi del osebne odgovornosti, ko se bo zaradi avtobusnega postajališča in omenjenega prehoda zgodila huda prometna nesreča. Pred leti je bila obnovljena samo cesta nasproti konjeniškega kluba od številk 52a do 52g in to predvsem z vztrajnostjo nas, ki živimo v tem predelu, ostalim je pa KS vrnila soudeležbo in so še danes ceste bolj podobne makadamu kot asfaltu. Naslednji problem je označitev cest s smerokazi do posameznih hišnih številk, ki jih že imajo skoraj v vseh predelih celjske občine, samo v Škofji vasi tega še ne poznamo. Za našo »ulico« je eden od naših sosedov postavil tablo, da nas obiskovalci lažje najdejo. Ustavila se je tudi gradnja obljubljenega pločnika Škofja vas-Zado-brova, da o pločniku Šmar-jeta-Škofja vas niti ne govorim. Pločnik pa imajo krajani vasi Prekorje od Mariborske ceste čez celo naselje ob manj pomembni cesti, kot je Mariborska cesta. Upam, da bo moje pismo naletelo na takojšnjo realizacijo zgoraj omenjenih problemov, za kar se morate potruditi vi, gospa predsednica, s svojim svetom KS, ker končno zato ste bili izvoljeni, da boste delali v dobro kraja in njegovih prebivalcev. JOŽE JURC, Škofja vas S porodniške Bralko zanima, kako je s štiriurnim delavnikom za delavke-mamice, ki se vračajo s porodniškega dopusta, pa tudi, kako je z njihovimi pravicami do dopusta, malice, prevoza na delo ter z nadurami ob koncih tedna. Maja Konjar, pravna svetovalka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, odgovarja: »V skladu s predpisi o starševskem varstvu ima pravico do dela s krajšim delovnim časom eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti. Če neguje in varuje dva otroka, se mu ta pravica lahko podaljša do dopolnjenega šestega leta starosti mlajšega otroka, krajši delovni čas pa mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (ker se vprašanje nanaša na delavko-mater, je v nadaljevanju odgovora uporabljena ženska oblika). Delodajalec mora delavki omogočiti, da navedeno pravico uveljavi. Ker se v tem primeru spremeni delovni čas iz polnega v krajšega, morata delavka in delodajalec skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi, v katerem uredita vprašanje delovnega časa. Delodajalec delavki zagotavlja plačilo za delo po dejanski delovni obveznosti, država pa ji zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost, in sicer od sorazmernega dela minimalne plače. Druge pravice ima delavka enake, kot če bi delala polni delovni čas, razen pravice do odmora za malico, ki se odmeri sorazmerno dolžini delovnega časa (če delavka dela štiri ure dnevno, LEFON ji pripada odmor za malico v trajanju 15 minut). Tako ima delavka pravico do celotnega letnega dopusta, do celotnega regresa za letni dopust ter do povrnitve stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz na delo in z dela). Delavki se ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa in tudi ne neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.« Umazane jeklenke Bralec iz Laškega, ki se oskrbuje s plinskimi jeklenkami na Petrolovem bencinskem servisu, opaža, da je na jeklenkah občasno stara umazanija. To ga moti. Iz službe za strateško-kor-porativno komuniciranje v družbi Petrol, d. d., Ljubljana odgovarjajo: »Petrolove bencinske servise oskrbujejo različni distributerji s plinskimi jeklenkami, pri čemer je Petrol le posrednik pri prodaji jeklenk in direktno ne more vplivati na kakovost oziroma čistočo dostavljenih jeklenk. Na področju trgovanja s plinskimi jeklenkami trenutno prihaja do sprememb, lastništvo jeklenk se namreč s strank prenaša v lastništvo distributerjev, v tem obdobju preoblikovanja pa prihaja do omenjenih neljubih situacij. V izogib temu smo v Petro-lu začeli prodajati nove rdeče jeklenke, ki jih na trg že uspešno umeščamo. Stanje plinskih jeklenk na bencinskem servisu v Laškem smo preverili, že obvestili distributerja in ga opozorili, da morajo biti jeklenke čiste in brezhibne.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Frizura pa taka Tole pomladno vreme človeku da kar precej več volje do življenja. In ga vabi, da v duhu prenove narave tudi sam kaj spremeni pri sebi. Le kje bi ženske začele, če ne na lastni glavi? Kadarkoli si zaželim spremembe, najprej pomislim na gospo Štefanijo, ki že dolga leta skrbi za moje naglavno okrasje. In tako sem jo, polna energije spričo toplih sončnih žarkov, te dni mahnila na obisk k frizerki. »Kako pa danes, gospa Herminca? Kot ponavadi?« je vprašala gospa Štefanija in švistnila po zra- ku s škarjami. »Ne, tokrat pa ne, saj je pomlad! Nekaj novega bi!« sem navdušeno povedala. Malo sva brskali po revijah in se končno odločili za spoznanje krajšo in bolj barvito pričesko. Ne posedam ravno rada dolgo pri miru, a tokrat sem, v veselem pričakovanju novega izgleda, zgledno prenašala muke. Končni izid je bil morda malce pod mojimi pričakovanji (pa nikar ne povejte Štefaniji, če jo slučajno poznate). Morda tudi za to, ker je manekenka v reviji štela kar nekaj pomla- di manj kot jaz. Nenazadnje ne pravijo zaman, da je bil še vrag čeden, ko je bil mlad. A nekako na tričetrt sem bila zadovoljna. Če nič drugega, je bilo vsaj - drugače! Skoraj dobre volje sem pri-žvižgala domov, da bi se pokazala mojemu zakonitemu Hanziju. Pričakovala sem, da me bo pohvalil vsaj iz vljudnosti, a se je proti mojemu pričakovanju namrščil, ko me je zagledal. »No, ja,« je komentiral. Jaz pa užaljena do neba. »Kaj boš rekel, da ni dobro?« »Rekel bom, da je za silo!« Je pač vedno neizpro- sno iskren. Ker sem se tudi sama zavedala, da frizura ni ravno za pet, sem bila verjetno še malce bolj občutljiva. »Daj no, saj ne boš trdila, da je krasno in da si zadovoljna?« je nadaljeval. Molčala sem. »Gospa Štefanija, ki je odlična frizerka, mi je tole svetovala!« sem argumentirala. »Že prav. Ne razumem pa, kako lahko dopustiš, da frizerka naredi iz tebe, kar se ji zdi prav. A ne sekiraj se, saj bo zraslo!« Sem se še kak dan kujala. Potem pa je moj dragi tudi ugotovil, da je tudi njegova frizura potrebna spomladanskega pomlajevanja. Kot ponavadi jo je mahnil k frizerju Slavku. Uspešna zveza, ki traja dlje kot povprečen zakon. Več kot dvajset let. Samo enkrat sem šla z njim in videla, kako se sporazumevata. Zame nepojmljivo. »Narediva fazono?« je vprašal Slavko in Hanzi je pri- kimal. Potem je bila tišina, če odmislim zvok škarij. Na koncu je moj dragi rekel: »Mhm!« in plačal, Slavko pa je dodal le: »Adijo!« Vse skupaj je trajalo manj kot pol ure. No, tokrat Hanzija dolgo ni bilo. Ko se je vrnil, je bil že skoraj mrak in zato prvi hip nisem niti videla, kako izgleda. Nekako pa sem imela občutek, da ima glavo malce bolj potegnjeno med rameni. »Kako je bilo?« sem vprašala. Se mi je le zazdelo, da je odgovor nekako zamrmral? A vedno na koncu pride trenutek resnice in tudi tokrat je bilo tako. Hanzi je vendarle moral priti v hišo, na svetlo. In imela sem kaj videti. Za to, kar je frizer naredil iz njegovih las, nimam besed. Na kratko pa bi dejala, da bi bil Elvis Presley zelo zavisten, če bi ga videl! Izbirala sem besede, s katerimi bi mu dala vedeti, kaj si mislim in bi mu obenem nekako povrnila za njegove pikre besede na račun moje nove frizure. Pa me je prehitel. »Te lahko prosim, da tegale ne komentiraš? Vse mi je jasno! Zarečenega kruha se največ pove! Samo dovoli, da grem naravnost v kopalnico in tole čudo spla-knem z glave!« Sočutno sem prikimala. »Nekaj pa te vendarle moram vprašati. Kaj je bilo tokrat Slavku? Tole mu pač ni podobno!« »Ni bilo Slavka, ker je zbolel. Nadomeščal ga je nek kolega, ki ga še nikdar nisem videl. In me je zvlekel v debato o nogometu. Nisem bil pozoren, kaj dela, ker sva klepetala, ko sem videl, kaj je nastalo, je bilo pa že prepozno!« »Ja, se zgodi!« sem prikimala, na tiho pa sama pri sebi zašepe-tala: »Ena proti ena!« Petkovo humoresko je tudi tokrat napisala Mateja Reba. [ TEDENSKI SPORED RADIA CELJE PREDSTAVLJAMO VODITELJE RADIA CELJE SOBOTA, 3. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem, 24.00 SNOP (Radio Kranj) NEDELJA, 4. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Dragica Mirnik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 5. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.10 Znanci pred mikrofonom - Dragica Mirnik, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 6. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox) SREDA, 7. marec Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) ČETRTEK, 8. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 9. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) Na koncu se samo še smejimo Silvestra Javornika so nekoč na smučišču čisto slučajno z mikrofonom ujeli za nekaj besed. Talent je bil odkrit in avdicija je bila zgolj še formalnost. Od takrat je njegova služba konjiček in konjiček služba. V svoji karieri je zamenjal že toliko radijskih postaj, da se kot svobodnjak v poklicu ne počuti prav zvest šefom. »Poslušalci so druga zgodba,« se nasmehne radijec, ki je s TV-serijo Norci na delu postal tudi prepoznaven televizijski obraz. S skritimi mikrofoni Silvester poslušalce zabava že od nekdaj. Tista s protezo se mu zdi še vedno zabavna. »Od smeha so mi solze tekle in sem komaj zvozil do konca,« se spominja pogovora, ko je sogovornik na drugi strani čisto resno iskal rešitev za zmedeno ženičko, ki si je protezo pritrdila s pravim lepilom. In če ste tudi vi med tistimi, ki na Kanalu A umirate od smeha, ob tem ko Silvester z ekipo od hiše do hiše prevaža poln mešalec betona, češ da so ga naročili, zdaj pa ga bo na njihovem dvorišču tudi lepo razgrnil, da o drugih domislicah niti ne razpredamo, je pot do take oddaje velikokrat vse prej kot smešna. »Dokler na ulici igraš klovna in snemaš reakcije mimoidočih, še gre. Ko se spustiš v interakcijo z ljudmi, ko jih sprovociraš, prestrašiš ali še kaj hujšega, pa ni več tako enostavno. Veliko se opravičujem in nekajkrat sem bil že skoraj tepen,« pripoveduje, a še v isti sapi doda, da je to vseeno nekaj, v čemer zelo uživa. Všeč so mu akcijski prizori. Predvsem tisti, v katerih tudi sam nastopa, so zrasli na njegovem zelniku. »Najboljše >štose< še hranim v rokavu,« pomežikne. Če vas je doslej že prevzel z glasom, naj vas presenetimo še s tem, da obvlada tudi eksotične obrti, kot je kovaštvo. Ko se je nekoč naveličal čakati mojstra, ki bi spet obul njegove konje, se je tega naučil sam. In medtem ko kuje vroče železo, se utrne tudi marsikatera domislica, ki konča v etru ali TV-kadru. Najljubše pa so mu seveda tiste, ki jih uresniči skupaj s svojim sedemletnim sinom Vitom. StO Foto: SHRPA Odlični glasbeniki v Šempetru KUD Grifon je tudi letos pripravil koncert s predstavitvijo najboljših naro-dnozabavnih ansamblov v glasbeni oddaji Celjskih 5 in Slovenskih 5 na Radiu Celje. Zbrano občinstvo je tokrat uživalo ob igranju sedmih ansamblov, medtem ko so se Modrijani zaradi objektivne zadržanosti opravičili in jih je z govorjeno besedo na odru zastopal njihov član Blaž Švab. Pri Celjskih 5 v letu 2011 so se tokrat predstavili obetaven ansambel Vikend z Vinske Gore, Ansambel Simona Gajška, ki bo jeseni praznoval deset let, Kvintet Dori, ki je prišel z legendarnim Otom Pestnerjem, Pod-krajski fantje iz Velenja, ki so lani praznovali trideset let, zmagal pa je vsestranski glasbenik Robert Goter s prijatelji. Zaigral je tudi zmagovalec Slovenskih 5 Ansambel Saša Avsenika, ki je trenutno zagotovo med najbolj zase- denimi ansambli v Sloveniji, kot gost pa se je predstavil ansambel Vera&Originali, ki je bil ustanovljen 1. januarja letos, v njem pa nastopajo sami odlični glasbeniki na čelu z ustanoviteljico, zna- no glasbenico, tekstopisko, mentorico Vero Šolinc. Za dobro organizirano glasbeno prireditev je poskrbelo KUD Grifon s predsednikom Zdenkom Štruclom, ki je koncert tudi posnel, in z Bojanom Štormanom, ozvočenje je bilo v rokah družine Križnik, miniaturne šopke pa je izdelala in podarila Marica Lesjak iz Rečice pri Laškem. TONE VRABL 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. SOMEBODYTHAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA (5) 2. BORN TO DIE - LANNA DEL REY (3) 3. DRIVE BY - TRAIN (4) 4. NEVER BE A RIGHT TIME - PROFESSOR GREEN (2) 5. DON'T WORRY BE HAPPY - GUY SEBASTIAN (5) 6. AMNESIA - IAN CAREY & ROSETTE FT. TIMBALAND & BRASCO (1) 7. TONIGHT IS THE NIGHT - OUTASIGHT (2) 8. DOMINO - JESSIE J (4) 9. GIVE ME ALL YOUR LUVIN - MA- DONNA FEAT. NICKI MINAJ & M.I.A (1) 10. DEDICATION TO MY EX - LLOYD FT. ANDRE 3000 & LIL WAYNE (2) DOMAČA LESTVICA 1. PARFUM - OMAR NABER (4) 2. TIK TAK TOK - NINA PUŠLAR (4) 3. KJE SEM? - NIKKA (5) 4. USPAVANKA - NATAŠA (2) 5 KAKŠNO SONCE, KAKŠEN DAN - PANDA (7) 6. TO LETO BO MOJE - MAX FT. JAN PLESTENJAK & EVA BOTO (2) 7. POVEJ MI - MUFF (3) 8. KO MINE TA DAN - ANDREJ IKICA (3) 9. TI SI POPOLNA - ERIK FEAT. NIPKE (1) 10. KO OBRNEŠ NOVO STRAN - GAL GJURIN (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO SHINING STAR - NNEKA PART OF ME - KATY PERRY PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO TI IN JAZ - SARA KOBOLD MALO SREČE - EVA IN NIKA PRUSNIK Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18.00. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. TVOJE IME - VITEZI CELJSKI (3) 2. PESEM KITARE - VERA IN ORIGINALI (7) 3. JE PAČ TAKO - NAVIHANKE (5) 4. HVALA DRAGA TI - FANTJE IZPOD ROGLE (2) 5. RAD BIL BI TVOJ POET - ANS. POET (1) PREDLOG ZA LESTVICO DOBRO VSE SE VRAČA - ČAR SLOVENSKIH 5 PLUS 1. LUPČKA MI JE DALA MALA -ANS. ROKA ŽLINDRE 2. V DEŽELI SUHE ROBE - ANS. ZAKRAJŠEK 3. DAN LJUBEZNI - NATALIJA VERBOTEN & ŠTAJERSKIH 7 4. CIGAN BARON - ŠTAJERSKI BARONI 5. ODA CVIČKU - SKALA PREDLOG ZA LESTVICO NE BOM SE ŽENIL - KOLOVRAT Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. (2) (4) (1) (5) (3) Prvič je na lestvici Celjskih 5 zmagal ansambel Roberta Goterja s prijatelji iz Velenja. Od leve: Robert Goter, Andrej Zeme (Ansambel Vitezi Celjski), Boštjan Merzdovnik (Ansambel Vera&Originali), David Sredenšek (Ansambel Zvoneta Lipovška) in Maja Oderlap (novinarka in voditeljica). PROMETNI TELEFON RADIA CELJE NOVI TEDNIK INFORMACIJE 23 Radi dobro jemo < včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupa] na Radiu Celje... PESTROST JEDI Naša prehrana je pestra toliko, kot smo ješči, kar po domače pomeni, da ljubitelji hitre hrane najbrž niso navdušeni nad mavrico zelenjave na krožniku. V oddaji Kuhajmo skupaj smo si zastavili postne jedilnike, brez mesa, in idqe poslušalk so kar deževale. Frida je předlítala ajdove žgance z gobovo juho, praženec in solato ali krompirjeve zrezke s solato. Špinačo s pire krompirjem je na jedilnik dala Marjeta, Fefkapaje, kot se pri njih reče, ponudila »oljovo« čebulo z jajci. Čebuli, ki jo narežemo, dodamo narezana kuhana jajca in dobro bučno olje, posolimo, popramo in dobimo bogato jed, ki odganja mačka. Po mnenju Marjane so odlične krompirjeve palačinke z zeljno solato ali morda bučni krofki. In potem naj kdo reče, da brez mesa ne gre. Dober tek in "Po dobrem vinu dobro spiš, kdor dobro spi, ne greši, kdor ne greši, pride v nebescL Ibrg dobro vino pomaga v nebesa!" (waiiam Shakespeare) FF- FIZOLOVA JUHA Z VLIVANCI (poslušalka Milena) Sestavine (za 3 osebe): 2 pesti fižola, 1 korenček, peteršilj, zelena, čebula, česen, muškatni orešček, kumina, lovorov list, sol, poper, jušna kocka Za vlivance: 1 jajce, 1 žlica olja, 2 žlici moke Priprava: Fižol skuhamo že prejšnji dan in mu med kuhanjem dvakrat menjamo vodo. Pred pripravo juhe lahko na stran damo nekaj fižola. Tega lahko potem ali zmečkamo in s tem na koncu zgostimo juho ali ga porabimo za solato. Kuhan fižol z zadnjo vodo, v kateri se je kuhal, zavremo in dodamo narezan korenček, peteršilj in zeleno. Naredimo malo podmeta, po želji dodamo malo čebule in česna in dodamo juhi. Začinimo jo z jušno kocko, muškatnim oreščkom, s kumino in dodamo lovorov list. Na koncu vanjo zakuhamo vlivance. Vse sestavine zanje preprosto zmešamo skupaj in jih vlivamo v juho ter mešamo. Temperaturo kuhanja potem znižamo in kuhamo toliko časa, da je korenje kuhano. SKUTNIŠTRUKUI (poslušalka Marjeta) Sestavine: Za testo: 300 g moke (lahko tudi polnozrnate), 1 jajce, okisana slana voda po potrebi, malo olja Za nadev: 500 g skute, 1 kisla smetana, 2 jajci 2 rezini belega kruha, žlica margarine, 3 žlice drobtin Priprava: Zamesimo testo kot za rezance in ga čim bolj tanko razvaljamo. Za nadev kruh narežemo na kocke in dodamo vse ostale sestavine, da se dobro povežejo. Namažemo po razvaljanem testu in zavijemo kot za potico. Lahko že prej testo razdelimo na več kosov in naredimo več manjših štrukljev, ki jih zavijemo v kuhinjske serviete ali alufolijo in zavežemo na koncih. Damo jih v vrelo vodo in jih kuhamo približno 20 do 30 minut. Kuhane po želji jedcev malo posladkamo ali solimo in po vrhu potresemo na Gostilna Šabec Melita Pušnik s.p. Ivenca 18 3212 Vojnik T: 041 998 660 e-mail: melita.pu@gmail.com' Vabljeni v Gostilno $abec Od ponedeljka do sobote nudimo: 8 vrst malic od 3,90 EUR kosila pice jedi po naročilu (domače, morske, testenine...) mehiške jedi V nedeljo, 4.3.2012, nudimo: JUHE Goveja ali gobova juha NEDELJSKO KOSILO - PRVI MENI: juha, pretaknjena svinjska pečenka, puranji file po dunajsko, pražen krompir, zelenjava, sestavljena solata, sladica - 8,50 EUR " - DRUGI MENI: Juha, kuhana govedina s hrenom, piščančji file PARMA, dušen riž, zelenjava, sestavljena solata, sladica - 8,50 EUR -TRETJI MENI:juha, vegetarijanski krožnik (zelenjavni zrezek, sir na žaru, štrukelj, zelenjava, tatarska omaka), sestavljena solata, sladica - 8,50 EUR POSEBNA PONUDBA OD 15. D018. URE »DUNAJSKI ZREZEK, POMFRI 3,70 EUR *PLESKAVICA NA ŽARU, POMFRI 3,70 EUR 24 INFORMACIJE NOVI TEDNIK Dom je poaavaiii oaza minj, kjer se poťutiino varno, A kaj liitro se Ijliko zgodi, da se nam kakána reč pokvari, in takrai se počutimo nem očno > saj ne znamo reSiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično zaCnemo razmišljali, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskoiili na pomoi. Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrai, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iSčemo potno C, pri čemer želimo za svoj detiar dobiti čim več in čim bolj kakovostno. Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri. Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sedeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k Se boljši obveščenosti în predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomaga!i. Vse, kar morate storiti, je, da pokličete 031 692-860, in sesîdviii vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postáli 5e bolj prepoznavni v svoji in naši okolici. 031 692 Zangrad d.o.o. Spk^na gradbenu fasaderska in sUleopleskarska debi Kom£iČEva 7 3000 Cetje E-maib mfytÉhiaTigmít^ wwwjganarxidLsi ogrevanje In wdowdt alternativni viri ogrevanja, . toplotne iipalke, talna ogmai^f Zadobrava34/a 3211 SkoQa vas Telefon; : 031 713240 Odkup in prevzem izrabljenih wiiL Velika iibira oňginainih in íiriglnalwn enakwrednih Ffiervnih delov, gum in plati«, AKCUAMMD V FEBRUARJU - CenejSe vzdiievan^ ali popravijo vaisga vczila - ň>pusl na re«nme(Jeie in nnonlaiJo KiA Ma(OllSavt(|)hiša škorjanec TÏW Ríiéti ro sf" Mariborska 115,Celje. 0Î/426 OS M, 031 609416 GSM: OÎI-329'702, E-mail: UlslUnstaladie^limaiLconi gîm;M1JH5}I,9sni:BlM3î79 M;(13řS77149í,blKaí/S771499 ř-nuáibiqiUiiua JtOl TERMO>NSTALAaJE KohxWlb] 9, Íwljíir hL: n/7M U 9», pK HI /i» W, 1« U m 3 »wUsbhtbUni^jJ >wwiM.kol»-ltai«t|.«1 BWaTA BUCAR s^ l/SP Zfl SlTeh O/ nqininJi^ ii montaif bm^UtiunUi ćdelkiN iňiWínefci(t)(itl^fcVjv3i57J!»ST0fl£ ' www.str«ha-(netalko.si 7A IZHERO m IZDĚLAlíO PflEDRAťUNA NA KtJJČ POKLifnE NASEGA strokovnjaka ZA STREHE NA GSM: 041 622 ÍBS. Zelena IkHNiK* •EltVI« > WHMMO» w w w^elena-teh n I ka.eu Tel.: 03 491 66 00 žage «lonsereil -i5%!i s ""wîSsEKritJK mulej .dej an@siol-aet „ ^ SfmievalO-nJOOOtdje í^flíí) Ste (ïto) ^...^jïr^iifrnjMnrmirfifflilfr^ lei.; W / U / OV* v™w,p3íntfií(projL odpravavf«h vr;tavtc>nii>bils) u UKEDITBV ni* olulkz lu pulo * sUBiUtcv Id vHlfi«vwij e; * Tli spředu)« In naJvpioitaj» akrnanili rHtUn In cittj« pulatnlb pnut«n«; ^ Il riMtUn In cittja^HI S kartico zvestobe do 7% popusta /rik.WILli^l: lAŠKlI MM RMAMA MANUALNA TERAPIJA iZVAJA: DH. A. VER51IVIN ORTOPED RFVMATOltlO T1TP< HO-«,.. mOi /?54-57-00, 031 SÉĚ 3ĚÍ; sltfi^ ( ptWtAi HrtKar-Í-Ntr FR^NKiSâ prodqja, rrwnta^. prejo^ Nunčić Fran(í.p, Du^naKvedrd ^ntjur î-mjit; frenli.FtiintkĚ^maíl.tBm 'ne u ogrevanje, vodovod, pieirafcvanje, plin* -idefa -sveiavanje -iidelava ponudb - pradaja -nwntiia pÉii ■ toplotne írpsUe - ItDlektMji - twjletji -ifo^liiHl0C(«ms ■ssiî«i|tDte.ttiJfiili!iii™i>ï - dimniki ŠIVILJSTVO KRPIC^ lriaril>e[Slu CËStjtSfi 3000 Celje,Tel.: ODPiflALNI f AS: po nedelji - pet«k ubota 06:00-1 MO 07:00-13ÍÍD - manjša EKSPRESNA popravila - original krajšanje jeansa |-ôiënje oBlačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil in premiki ZAPRTO ......I I I I I I I I I I I I I I I I I.........I I I I I I I I I I I I I I I I I I Infrardeče panelno ogrevanje 1 loploie ob direklni radiaciji sonca. S tem pojavoin se sreiamo tudi pyzimi na smu-ianju. kjer nam je kijub nizkim ziinanj im temperaturam na soncu prijettio toplo. Z razliko od kratkovalovnega infrardečega valovanja pa dolgovalovno infrardeče valovanje ogreva zrak in nima tolikšnega efekta pri ogrevanju predmetov in oseb. Infrardeče valovanje je det spektra sončne svetlobe. Ta del spektra svetlobe je za naše oko neviden, zaznavamo pa njegovo toplotno energijo. To pomeni, da je infrardeče valovanje, ki p človek zaznava kot toploto, pozitivno in ne more bili primerljivo z UV-sveElobo ali mikrovalovnim sevanjem. Glede na valovno dolžino poznamo tri vrste infrardečega valovanja: kratkovalovno, srednjevaiovno in dolgovalovno. Krajša je valovna dolžina, enostavneje se valovi gibljejo skozi zrak. Kratkovalovno valovanje ogreva telesa v pros tom, ne da bi pri tem ogrevalo zrak. skozi katerega potuje. Dober primer v praksi je, ko med hojo preidemo iz sence na sonce. Čeprav se temperatura zraka skorajda ne spremeni, pa je občutna sprememba Različni viri ogrevanja, kot sta plin in kurilno olje, so že v tem trenutku predragi. Največja prednost IR-panelnega ogrevanja je. da lahko z enkratno naložbo pridobite zdrav in varčen način ogrevanja. Prednosti IR-ogrevanja Tak sistem ogrevanja uporabljajo v medicini, kjer v inkubatorjih ogrevajo nedonošenčke. Prav tako pa IR- ogrevanje uporabljajo v zdravstvene namene. 5a| je namenjeno za zdravljenje različnih bolezni in lajéanje bolečin. Vse to dokazuje, da je tak način ogrevanja popolnoma varen za zdravje oziroma koristi pri različnih boleznih in obolenjih. Sušenje vkage in plesni Ogrevanje s panel i omogoča mdi najhitrejši način izs u Sevanja vlage in plesni v zidovih. Je najhitrejèi način za sušenje, saj infra žarki najprej segrejejo zidove in na ta način izsuSijo vlago in preprečujejo nastanek plesni, zalo so va Si zidovi vedno suhi in prijetno topli. Z uporabo panel o v boste lahko sedeli ali spali čisto zraven Kidu in vas bo prijetno grel, saj je vedno topel in suh. Pri IR-ogre va nju je bolj Sa prostorska klima, ker ni porabljen kisik niti prostorski zrak ni izsušen in ne prihaja do nobenega izgorevanja. Toplota nastaja s pretokom električne energije v nekovinskem vodilu, ki je zaprt, ter ohranja izolacijo prenosnega panoja. Zrak se ne izsuSuje. ker toplotni panel oddaja toplotne valove, ki prodrejo skozi zrak. ne da bi spremenili njegovo fizikalno stanje. Toplota v trenutku - 90 % toplotne energije je na voljo v roku 1 sekunde po vklopu. Učinkovito 91 % izkoristek sevanja. Preko 85% energije se pretvori v toplo. Nizki stroški ogrevanja Ni predgretja, ni toplotnih izgub. Natančno Toploto lahko usmerimo enako kot svetlobo v vse snieri-Priiagodljivo Učinkovito lahko ogrevamo tudi samo določene prostore, tako zunanje kot notranje. Udobno Izhodna moč je nastavljiva med O - 100 %. Zanesljivost Življenjska doba sevalnih elementov je do 5000 ur, tudi ob stalnem vklapljajiju in izklapljanju seval nika. Varno i^ščiteno pred električnim prebojem z uporabo kvarčnih cevi. Okolju prijazno Ni emisij zgorevanja, ne Izgoreva kisika. Čisto Ne onesnažuje zraka s sajami in prahom, Kompaktna izvedba Majhne dimenzije seval, T: 03 / ST 30 044; IN FO@DOM-STR EH A.. SI ; nXnUEBE Vawria u j. PmîiMka vu SVil. gsniL 041 6SZ 907 m; 03t eoo 420 WWW.DOM-STREHA.SI DOM-STREHA TRUBARJEVA 17 3230 Šentjur Prodaja in montaža /ísenřh oken casssa 'PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN STAVBNO KLEPA RS TVO ' TESARSTVO •iZOLATORSTVO ' BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE BRONiSLAV CANÍEK Peiovjf 19.3220 Store tel.: (U/577- 1!-3f tox:0i/7S t -CO-A? mDbitfl:{Ml/S19-B37 1 wtovíTVO, KLEPMistvo í-poitů! broi}isla^.comeli^t-J.si VKltOVSTVO, HLEPMI5 Za sodelovanje v oglasni rubriki VSI NAŠI MOJSTRI pokličite: GSnninD d o m o f r n a 1 íeMistvo D0M0F(NAL Ivar ROS ACER U L Biatov Janiaiiev 11 a 32 T 2 Vojnik eSM; 041 7S6 663 telefan/faïiûî ?ai 51 73 e-poitaL domofiralgt-1 jsi ■ KlChVHVO - stđvbno kfepirstvo - finontíío Víluíí ůken - l2dflava nad^lrúílu)!^ - izdelava ravnih in zsleniii slfeh Poobliiiieiil krav«« la kritin«; GERASD,CREATON,TONDACH. BRAAÍAC, LIN DA3. HOSE KRA, TEGOLA, 5-METAL, ESAL, „ S4»tA AfiTIAl - 11 041 826594 'A • ADAPTACIJE KOPALl^iC ' VODOVQDWE INŠTALACIJE • VSA ZIDARSKA DELA AflTlAL d.o.o,, Arja vas 6e. 3301 Petrovie 26 ZA AVTOMOBILISTE / MALI OGLASI NOVI TEDNIK Tesla X bo šel na elektriko Tesla Motors je tudi pri nas razmeroma znani izdelovalec električnih vozil (najprej roadster, pa nato limuzina). Sedaj se tovarna, ki ji je mogoče reči tovarnica, pojavlja tudi z električno gnanim športnim terencem z oznako X. Ročna avtopralnica & polirni center • ročno čiščenje vozil • poliranje • zaščita laka vozil (do 7 let) • kemično globinsko čiščenje naročila na tel: 031 344 388 DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto Kupci bodo pri tem vozilu lahko izbirali med pogonom na vsa štiri kolesa ali le na en kolesni par, od tega pa bo odvisno tudi število elektromotorjev. Kot pravijo, bo mogoče z enim polnjenjem baterij prevoziti vsaj 400 kilometrov Tesla X PROMETNI STROKOVNJAK SVETUJE o prometni varnosti bo pisal Milan Čadej, ki je direktor Šole vožnje Čadej, ki že petnajst let uspešno deluje na področju izobraževanja voznikov in voznic v cestnem prometu. Vrsto let je aktiven kot predsednik komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Žalec. Bil je tudi predsednik sekcije avtošol s Celjskega in iz Šaleške doline v Gospodarski zbornici Slovenije. S kolesom na pot če bi imeli dovoij icoiesarskiii stez in če bi biie te dovolj urejene, bi biio kolesarjenje ideaien način prevoza na krajših razdaljah aii v mestih. 2ai pa ni tako in na cestah se kolesarji za svoj prostor borijo z avtomobili - kdo je v tem boju zmagovalec, lahko berete prav v črnih kronikah. Poleg pešcev so kolesarji med najbolj ogroženimi skupinami v cestnem prometu, med njimi pa so še posebej izpostavljeni starejši od 65 let in mlajši od 15 let. Pri tem velja starše spomniti, da se otroci s kolesom lahko samostojno vključijo v promet šele, ko dopolnijo 10 let in pred tem uspešno končajo program usposabljanja za vožnjo kolesa. Do takrat jih morajo med kolesarjenjem spremljati starši. Nasveti za kolesarje Kolesarji morajo voziti po kolesarskem pasu, stezi ali poti. Kjer teh prometnih površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje. Voziti morajo drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva kolesarja vzporedno, če širina poti to omogoča. Med vožnjo s kolesom je prepovedano izpustiti iz rok krmilo kolesa, dvigniti noge s pedal, voditi, vleči ali potiskati druga vozila, pustiti se vleči ali potiskati, prevažati predmete, ki ovirajo kolesarja pri vožnji, voziti druge osebe, razen če ta zakon ne določa drugače. Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka mlajšega od osem let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka inje kolo dodatno opremljeno s stopal-kami za noge, ki morajo biti prilagojene velikosti otroka. Nasveti za avtomobiliste V kolesarski sezoni naj bodo vozniki avtomobilov še posebej previdni pri zavijanju na desno, pri čemer vse preradi spregledajo kolesarja, ki se pelje naravnost. Pomembna je tudi pravilna bočna varnostna razdalja. Ta naj bo vsaj 1,5 metra, kajti kolesarji težko kolesarijo v povsem ravni črti in rado se zgodi, da zaradi vožnje preblizu roba avto zadene kolesarja. Vozniki naj bodo pozorni pri odpiranju vrat parkiranega avtomobila, saj lahko odprta vrata zaprejo pot kolesarju, ki se pelje mimo. Čeprav kolesarji po mestu ne bi smeli vijugati med avtomobili v koloni pred semaforjem, moramo biti avtomobi-listi pozorni na takšne kolesarje, saj jih lahko hitro spregledamo in jim zapremo pot. Finančni lizing ATKA Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 BUzjfijicoydù dùbtre^a/aÂ/toyKobUûu dolgo pot, kar je vsekakor vznemirljiv podatek. Tovarna navaja, da bo šel tesla X največ 200 km/h in da bo do 100 km/ h pospešil v petih sekundah. Zanimive so nekatere podrobnosti. Tako tesla X nima zunanjih vzvratnih ogledal, kajti s ■MOňORŇAl VOZILA PRODAM KUPIM PRODAM KUPIM PRODAM temi bi se doseg zmanjšal za pet odstotkov; nalogo zunanjih ogledal je prevzela kamera. Kot kaže sedaj, naj bi teslo X začeli prodajati leta 2014, stal pa naj bi najmanj 60 tisoč dolarjev. JK mimm CITROEN berlingo 1,4 i, letnik 2008, prevoženih 56.000 km, zaprt, 5 vrat, registriran vse leto, prodam za 5.400 EUR, možna menjava. Telefon 041 645-898. Š65 MEGANE 1,6 coupe, letnik 1999 in peugeot 106, letnik 1994, ohranjena, prodam. Telefon 041 951-527. 713 iastroloéinja fjasnovíilnost IBIOTERAPDE ïi mumm RABLJENO vozilo, od letnika 1997, kakršno koli, kupim. Telefon 041 708-497. Š 19 VSE vrste vozil, lahko v okvari ali ka-rambolirana, od letnika 1997 naprej, kupim. Gotovinska plačila, prepis na moje stroške. Telefon 041 795-652. 635 STROJI ČELNO traktorsko kosilnico 185, češko, lahke izvedbe, prodam za 500 EUR. Telefon 051 312-173. 721 PAJEK Sip 340, lepo ohranjen, prodam. Telefon 070 866-657. š 78 TRAKTOR Same, 35 ks in prikolico, prodam. Telefon 041 546-761. 765 TRAKTOR, trosilec, prikolico, kosilnico, mo-tokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 305 MOTOKULTIVATOR, po možnosti s priključki, kupim. Telefon 041 577-832. š 79 TRAKTORSKO kosilnico, dvojni rez ali frezo, kupim. Telefon 070 724-180. š 79 POSEST MANJŠO kmetijo s 4 objekti, približno 2 ha zemljišča, od tega 1 ha gozda, 20 km iz Celja, prodam za 59.000 EUR: Telefon 041 765-903. 759 GOSTINSKI lokal, starejši, z vsemi dokumenti, stanovanjem in gradbeno parcelo, ugodno prodam. Telefon 041 550-543. 754 DVOSTANOVANJSKO hišo v bližini Žalca prodamo. V račun vzamemo tudi stanovanje. Informacije po telefonu 041 463-048. p VOJNIK, center. Stanovanjsko hišo, 154 m' površine (klet + nadstropje + mansarda) z garažo 16 m' in gospodarskim poslopjem 9 m', zgrajeno 1957, obnovljeno med 1996 in 2005 (streha, okna, kurilnica, instalacije), dvorišče 146 m', njiva 113 m', centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, pripravljen priključek za plin, prodam za 105.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodam gradbeno parcelo, 965 m', z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt, za 24.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Šmarjeta. Stanovanjsko hišo 127,50 m' neto tlorisne površine, leto izgradnje 1962, prenova strehe 2006, z dvoriščem in vrtom 586 m', elektrika (tudi trifazni tok), voda, telefon, centralno radiatorsko ogrevanje na kurilno olje, kanalizacijski priključek na javno čistilno napravo, vse dobro vzdrževano, prodava za 138.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. pnmm GRADBENO parcelo, 4 km oddaljeno iz Celja, velikost 1.072 m', prodam. Telefon 031 763-390 ali 031 805-441. 669 astrologinjai 0906430 vedeževanje^ astrologija, feng shui Kuglflf ri.D.a. r ifbrúl^g V S ^ OftNIÎL ■ * aitrolotjíji] Jilské li^s IfC^Cimialk' EMA liltDl ciqín^kckníLc ULA Pokličite nas ceneje! n NOVI TEDNIK MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 IZPLAČILO TAKOJI 03/4900336 I_: Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celle: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obrolca - možnost odloga odplačevanja ZAZIDLJIVO parcelo z gradbenim dovoljenjem za vikend, naselje Bovše, Ljubečna pri Celju, prodam. Telefon 041 709-684. 778 KUPIM 616 ODDAM NAJAMEM KMETIJSKO zemljišče ali kmetijo vzamem v zakup ali najem. Plačilo 100 do 500 EUR/ha površine na leto. Telefon 041 920-949. 739 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje STANOVANJE PRODAM Do36iie8tc«iiaoinoH0D,polHijniie | PE CEUE, UL XIV. dhriiije 14« Oa/4257000 PE MARIBOR, Partiianslia U. in/2341000 PE MURSKA SOBOTA« Staneta Roanaiia 16. Og/521-3000 BONAFiNPLUSil.0.0. Shnranska 27,1000 IjuUjana CELJE, Okrogarjeva. Dvoinpolsobno stanovanje, v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,19 m^, prenovljeno 1990, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 79.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ODDAM STANOVANJSKI vikend ali manjšo hišo v okolici Celja kupim. Telefon 041 529218. PROSTOR, 200 m^, primeren za skladišče ali dejavnost, oddam. Telefon 041 896408. Š 73 BREZ, Polzela. Samostojno hišo z vrtom, vseljivo takoj, 250 EUR + stroški + varščina, oddam. Telefon 041 639-033. 772 PRODAM PRODAM STANOVANJE v novem bloku na Franko-lovem, dvosobno, v 1. nadstropju, 56 m^ + shramba, neopremljeno, vsa infrastruktura, kabelska, telefon, centralna, kalorimetri, topla voda, ugodno prodam. Telefon 051 306-959. š 65 ENOSOBNO stanovanje, 43 m^, Nova vas, Škapinova 13, Celje, prodam za 51.000 EUR. Telefon 031 314-570. 724 CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m', zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n BIKCA, 150 kg, brez številke, prodam. Telefon 041 248-889. 738 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, prodam. Telefon 041 324-256. š 8i PIŠČANCE, bele, za dopitanje ter mlade nesnice, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03) 5472-070, 041 763-800. p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. n PODARIM KUPIM SOBE oddam v najem: TV, kuhinja, kopalnica, pralni stroj, že od 100 EUR na mesec. Branko Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244, 041-763800. p ENO in dvosobno stanovanje, opremljeno, v Kasazah pri Petrovčah, privatno, za dame in študentke, vseljivo takoj, oddam v najem. Telefon 041 961-882. 763 OPREMA NOV pralni stroj, neuporabljen, zelo ugodno prodam. Informacije po telefonu 5484-288. 704 TRIDELNO komodo ugodno prodam. Telefon 051 605-490. 718 ŽIVALI PRAŠIČE, 30 do 180 kg, domača krma, zakol in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. 604 KOKOŠI nesnice, za zakol ali nadaljnjo rejo, na farmi Milko Strmljan, Marno 28, Dol pri Hrastniku, nudimo od 1. do 3. 3. Cena kokoši samo 1 EUR/ena. Telefon 041 369-309. n ZAJCE, samice in samce, odrasle, prodam. Telefon 5731-413, 041 775-328. 685 PRAŠIČA, težka 170 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 244-621. 686 TELIČKO, sivo rjave pasme, težko 130 kg, prodam. Telefon 041 223-798. 714 DVA bikca lisaste pasme, težka 180 in 300 kg, prodam. Telefon 031 705771. Š 76 BELE piščance, za nadaljnjo rejo, jarkice, rjave in grahaste, stare 11 tednov, prodam. Telefon (03) 577-3744. p DVE telički simentalki, 250 kg, pašni, prodam. Telefon 070 866-657. š 78 BIKCA simentalca, starega tri mesece, prodam. Telefon 041 892-601. 761 TELICE simentalke, po izbiri, od 330 do 530 kg, prodam. Telefon 031 709823. 736 TELICO simentalko, 130 kg, prodam. Telefon (03) 5778-509. 733 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold HLEVSKI gnoj, okolica Frankolovega, podarim. Telefon 031 705-771. š 76 OSTALO PRODAM VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223. š 575 DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 56 TELICO ali bikca, brez številke, od 140 do 200 kg, kupim. Telefon (03) 5778495. 712 TELICO brez številke, od 200 do 400 kg, kupim. Telefon 051 203-305. 777 KMETIJSKI PRODAM DOMAČE suhe salame, mešano belo vino in domače žganje sadjevec prodam. Telefon 070 833-789. š 59 OKROGLE bale, 1. in 3. košnja, prodam. Telefon 070 376-076. š 62 NARAVNO sušena domača orehova jedrca prodam. Telefon 041 860-066. 554 POSLADKO vino, odličnega okusa, novejših sort, prodam. Telefon 031 858-014. 622 KROMPIR za sajenje, sorte marabel, mozart, kenebec in solara, prodam. Telefon 041 742-334. 703 ENO do dve prikolici hlevskega gnoja prodam. Menjam tudi za koruzo v zrnju. Telefon 031 510-764. 715 SENO v rinfuzi in bel jedilni krompir, v bližini Dobrne, prodam. Telefon 5778415. 716 BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info. p SUHA bukova drva, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 070 376-076. š 62 OBOGATENE kletke in gnezda za nesnice, nerjavne pasti - lovke, velikost 25 ^ 30 cm, dolžina 80 in 100 cm (žival ostane nepoškodovana), prodam. Telefon 041 642-184. p V OKOLICI Šmarja prodam razne velikosti košev, pletenih iz šibja, trt. Cena 40 EUR. Telefon 031 876-179. 700 BUKOVA cepana drva, suha ali sveža, več klafter, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 041 541-188. 708 MLADO goveje meso prodamo. Zainteresirani lahko pokličete po telefonu (03) 579-4035 ali mobitel 031 289-831. 710 OKROGLE silažne bale in polovico 140 kg težkega prašiča prodam. Telefon 031 840-078. š 77 TELICO simentalko, težko 210 kg in belo vino mešanih sort prodam. Telefon 031 768-175. 723 DRVA, suha, od ostrešja, 8 m, prodam za 100 EUR. Telefon 051 312-173. 721 POLOVICO vinograda in kosilnico na laks, znamke Stihl, prodam. Telefon 041 267-481. 720 DVA meseca starega bikca, pasma sl bpb sl in 100 l jurke prodam. Telefon 031 840-282. 764 BUKOVA suha drva prodam. Telefon 031 820-809, (03) 5808-854. š 82 BIKCA simentalca, težkega dobrih 200 kg in krmno peso, prodam. Telefon 041 596-475. š 80 PRIJAZNA, 54-letna vdova s hišo želi spoznati moškega do 68 let. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon 041 248-647; 711 65-letni upokojeni moški išče prijateljico voznico za druženje in pomoč. Telefon 041 267-481. 720 ZÂÛffi/Û € £ l J S. a« UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE CELJE razpisuje delovno mesto vodje finančno-računovodskih del s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - visoka ali višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri - 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih - poznavanje računalništva - vodstvene in organizacijske sposobnosti Kandidati bo imenovan za 4 leta - reelekcija. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z opisom opravljanja dosedanjih del ter dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: KMETIJSKA ZADRUGA CELJE, Kocbekova 5, z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po odločitvi. OSAMLJEN, star 70 let (165 cm, 68 kg) iščem sebi primerno življenjsko sopotnico za resno zvezo. Telefon 5719370, 041 881-029. 729 MOŠKI srednjih let, neporočen, iščem iskreno prijateljstvo zaradi osamljenosti. Zaposlen sem v zahodni Evropi. Tudi moj prijatelj išče partnerko. Hobiji: glasba in ples. Šifra: lepo spomladi. Telefon 041 961-882, 031 868-638. 763 ZAPOSLITEV IŠČEM delo: likanje, čiščenje, pomoč starejšim. Okolica Šentjurja. Telefon 031 682-918. 654 IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomoč starejšim ^ Telefon 041 896-408. š 73 ZAPOSLIMO delavca za obdelovanje kovin, možna tudi priučitev. Janez Terglav, s. p., Tabor 44, telefon 041 758-771. p POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. ROTACIJSKO kosilnico Bcs 404, dobro ohranjeno, letnik 2006, prodam za 1.650 EUR. Kupim bika za zakol. Plačilo takoj. Telefon 041 228-363. 731 IŠČEM prevoznika s kombijem za nočne in dnevne prevoze po Savinjski regiji. Telefon 041 670-833. 728 RAČUNALNIŠKI tečaj za upokojence, prilagojena vsebina, učenje doma, zagotovimo opremo. Telefon 041 333-343, Boštjan Kržišnik, s. p., Krožna pot 9, Vojnik. 732 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo primerne za kurjenje na drva. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 740 PREMOG, znižana cena, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n "V radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Nov! tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. i S CBLggKaaA"! OB TORKIH -IZAVASEGAÍKRAUABOB PETKIH -IG0DBË NAROCILNICA j NAROCILNICM NAROCILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: ! KRAJ: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev V Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Z n 16617621 Kogar imamo radi, nikoli ne umre, samo nekam daleč, daleč gre ^ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta ALOJZA SIBANCA iz Trnovelj pri Socki 21 (25. 4. 1938 - 6. 2. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali. Hvala vsem za izražena sožalja ter darovane sveče, cvetje in sv. maše. Posebna hvala nečaku dr. Brane-tu Šibancu za pomoč v času hude bolezni, pogrebni službi Raj, pevcem, g. Vicmanu za opravljen cerkveni obred in ge. Katici Pešak za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Bolezen te je objela, poslednjo moč ti je vzela. Odšla si tja, kjer ni gorja in ne solza. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice JULIJE TERGLAV iz Trnovelj pri Celju (4. 10. 1930 - 6. 2. 2012) hvala vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti ter darovali sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Ko-stajnšku, ge. Pavlič za molitve in poslovilni govor ter obema pogrebnima službama. Žalujoči vsi njeni Žalec Poročili so se: Karmen PUH in Rajko SKERLOVNIK, oba iz Zabukovice, Barbara KLINAR in Beno SKERLOVNIK, oba iz Zabukovice, Barbara SAJOVIC in Marko KLAVŽAR, oba iz Šentjurja. Celje Umrli so: Elizabeta ŠAN-TEJ iz Laškega, 92 let, Ferdinand OGRADI iz Latkove vasi, 86 let, Jožef PERNIČ iz Brezja pri Slomu, 86 let, Terezija VERBOVŠEK iz Laškega, 70 let, Anton KOS iz Kasaz, 86 let, Vid LAH iz Šmohor-ja, 82 let, Franc GRAČNER iz Brda, 76 let, Martin LILIJA iz Celja, 81 let, Vera MAJCEN iz Celja, 87 let, Marija HAFNER iz Celja, 67 let, Antonija ŠUMEJ iz Rup, 96 let, Ferdi- nand JAKOP iz Verpet, 52 let, Alojzij GOLOBIČ iz Celja, 74 let, Jože COCEJ iz Celja, 79 let, Jožef ZUPANC iz Celja, 71 let, Franc ŠTOLFA iz Celja, 80 let, Filip Srečko PUKL iz Celja, 75 let, Marijan KO-STANJŠEK iz Celja, 76 let, Marija JAGER iz Trnovelj pri Celju, 71 let, Vladimir MAN-CE iz Velenja, 78 let, Vida VI-TANC iz Žalca, 70 let. Laško Umrli so: Frančiška ME-HLE iz Olešč, 80 let, Marija KLEPEJ iz Lahomnega, 86 let, Marija FUNKL iz Laziš, 53 let, Janez MESAREC iz Lahomška, 86 let, Milan KOREN iz Celja, 81 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Ignacij GRADIČ iz Kostrivnice, 82 let, Alojz ROBIČ iz Paridola, 89 let, Marija GOTHE iz Kasaz, 86 let, Antonija VERDEV iz Trnovca pri Dramljah, 80 let, Karolina GRAČNER iz Brda, 68 let. Življenje sploh ni to, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome, prababice, sestre in tete MARIJE KLEPEJ iz Lahomnega pri Laškem (14. 2. 1926 - 19. 2. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in vsa izrečena sožalja. Hvala ge. Dragici za poslovilne besede, ge. Pavli za ure molitve doma ter sosedi Verici in Stanki, da sta jo z lučjo in križem pospremili k zadnjemu počitku. Hvala duhovnikoma g. Roku in g. Klemnu za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Komunale Laško in glasbeniku za odigrano pesem. Žalujoči vsi njeni najdražji Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata in brata DUŠANA LUBEJA iz Zadobrove 52 pri Škofji vasi (17. 2. 1952 - 10. 2. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darovane maše in denarno pomoč. Hvala g. župniku Kostanj-šku za opravljen cerkveni obred, pevcem z Ljubečne, govorniku za besede slovesa in trobentaču za odigrano žalostinko. Hvala dr. Pozniču in patronažni sestri Jani za vso pomoč v času bolezni. Hvala tudi pogrebni službi Primožič za spoštljivo opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Vera, hči Danica z družino, sin David in brat Janko Žalec Umrli so: Nada VERBIČ iz Ljubljane, 97 let, Jožef ŠTI-MULAK iz Podkraja, 75 let, Ivan PEČNIK iz Studenc, 78 let. Mozirje Umrli so: Slavko KRŽI-ŠNIK iz Potoka, 59 let, Frančiška LAZNIK iz Lepe Njive, 94 let, Aleš VERŠNIK iz Gornjega Grada, 84 let, Matjaž ŠEMROV iz Mirne, 47 let. Velenje Umrli so: Olga PETEK iz Šmartnega ob Paki, 79 let, Rihard OSTROVRŠNIK iz Velenja, 81 let, Danica SELIČ iz Šentjurja, 94 let, Neža STI-PLOVŠEK iz Rogaške Slatine, 82 let, Rihard KLJUČAR iz Celja, 75 let, Ivan RUDNIK iz Šmartnega ob Paki, 75 let, Jožef ŠUŠTARŠIČ iz Ljubljane, 90 let, Franc PEČEK iz Šentjurja, 45 let, Fortunat BRŠEK s Polzele, 82 let, Ljudmila ČUDEN iz Velenja, 90 let, Karolina Frančiška KRA-ŠOVEC iz Pongraca, 68 let, Marija PIRNAT iz Trzina, 79 let, Stanko BIZJAK iz Velenja, 83 let, Milan ZAGER iz Velenja, 84 let, Ljudmila TO-ČAJ iz Vojnika, 88 let, Mari- Št. 18 - 2. ja KRIVEC iz Solčave, 94 let, Ljudmila PIRC iz Velenja, 92 let, Ivana JANEŽIČ iz Velenja, 90 let, Štefanija ŠIRNIK iz Slovenj Gradca, 71 let, Ivana RIHAR iz Luč, 87 let, Anton ENCI iz Šmiklavža, 79 let, Albina VATOVEC iz Gorice pri Šmartnem, 93 let, Boris Peter RADILOVIĆ iz Ljubljane, 70 let, Olga VER-DNIK iz Celja, 87 let, Robert VEDENIK iz Prebolda, 85 let, Alojzija HORVAT iz Šmarja pri Jelšah, 81 let, Božidar TUFEDŽIĆ iz Celja, 89 let, Milan KOVAČIČ iz Šentjurja, 58 let, Roman VERDNIK iz Šoštanja, 61 let, Marjan TRILAR iz Kranja, 87 let, Ana VERZELAK iz Šmartnega ob Paki, 72 let, Antonija LOR-BEK iz Velenja, 85 let. POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PECEUE PE VOJNIK 051 649 780 www.primozic.si Tiho je srce zastalo in zbledel je z lic nasmeh, solza se je posušila, zadnja solza ti v očeh. (M. Sedlak) ZAHVALA Ob izgubi naše drage tete DANICE SELIČ roj. Gračner (3. 3. 1918 - 17. 2. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam izrazili sožalje in bili v mislih z nami. Zahvaljujemo se osebju bolnišnice Topolšica za skrbno nego v zadnjih tednih njenega življenja. Posebej smo hvaležni sosedu Gvidu Pertinaču, ge. Faniki Tržan in Tinu za nesebično pomoč, skrb in prijateljstvo. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo obiskovali in ji s tem polepšali jesen življenja. Nečakinje in nečaki Prazen dom je in dvorišče, naše oko te zaman išče. Ko pa gledamo okrog, so povsod sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija, tasta in strica FRANCA JELENCA iz Vrtne ulice 23 v Štorah (30. 12. 1945 - 13. 2. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Hvala za vsa izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Hermanu za obiske na domu in opravljen cerkveni obred, osebju ZD Štore, govorniku, pevcem in trobentaču. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Njegovi najdražji: žena Milena, hčerka Darja z družino in vnuk Jan 758 Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA V 82. letu nas je 19. februarja po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi MARTIN LILIJA (30. 10. 1930 - 19. 2. 2012) Njegovo življenje je bilo prepleteno s trdim delom, dobroto in nesebično ljubeznijo do svoje družine. Zato bi se ob tem žalostnem trenutku radi zahvalili za vsa izrečena in pisna sožalja sorodnikom, prijateljem in znancem ter za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala g. opatu za lep pogrebni obred in govor. Hvala njegovi osebni zdravnici Damjani Smole, patronažni sestri Tini in negovalki Veri. Hvala Mariji za večerno molitev na domu, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Veking. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Pogrešali bomo tvoj smeh in vedro besedo. V naših srcih boš živel vedno z nami. Žalujoči: žena Majda ter sin Martin in hčerki Irena in Majda z družinami, vnuki in pravnuki NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 V SPOMIN 4. marca mineva leto dni, kar nas je zapustil naš dragi mož, ati, ata, brat in stric LUDVIK MASTNAK (31. 8. 1930 - 4. 3. 2011) Prazen je dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza. Med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca dni. Žalujoči vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo ostal. V SPOMIN 5. marca 2012 bo minilo 7 let, kar te ni več med nami, dragi FERDO STOPAR iz Zvodnega Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo v srcu. Vsi tvoji, ki te imamo radi. V SPOMIN Minilo je eno leto, kar nas je zapustil naš FRANC ČATER Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi njegovi r> Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev! ZAHVALA V petek, 24. februarja 2012 smo se z bolečino v srcu poslovili od dragega sina, očka in brata TRA SEMEČNIKA (19. 2. 1978 - 21. 2. 2012) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, sošolcem in znancem za nesebično pomoč in izrečeno sožalje. Hvala g. Vicmanu za opravljen obred, ge. Katici Pešak in sodelavcu za govor, pogrebni službi Raj in pevcem. Posebna zahvala ge. Greti Jurak, kolektivu Intereuropa in družini Fric iz Dramelj. Vsem iskrena hvala, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: ati, mamica, sinek Nik z mamico Martino, sestra Tatjana z družino in ostali Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tete in svakinje MARIJE MIKLAV iz Oblakove ulice 28 v Celju (2. 4. 1925 - 23. 1. 2012) iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom iz Oblakove ulice 28, prijateljem, sodelavcem internega in ginekološko porodniškega oddelka in znancem za pisno in ustno izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebni zdravnici ge. Simoni Veninšek - Kajba in medicinski sestri ge. Darinki Jevšenak iz ZD Celje ter Domu starejših Laško za skrb in nego. Hvala g. Jožetu Planinšku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Iskrena hvala ge. Karmen Trglavčnik za nesebično pomoč in vsem, ki ste mi nudili psihično podporo v najtežjih trenutkih. Žalujoči: hčerka Irena, nečakinje in nečaki z družinami ter svakinja Anica Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh mi v srcu še živi, nihče nikoli ne bo vedel, kako boli, ko se zavem, da te več ni. V SPOMIN 4. marca bo minilo eno leto, kar me je zapustila draga sestra MIRJANA MAJERIČ roj. Centrih iz Zagorja pri Lesičnem (2. 2. 1978 - 4. 3. 2011) Z bolečino v srcu: sestra Hermina ZAHVALA 7. februarja 2012 smo se poslovili od našega ljubega in spoštovanega moža in atija DRAGA KOŠTOMAJA (S51SR) iz Celja, Trubarjeva ulica 53 a Ob tej boleči in prezgodnji izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za pisno in ustno izrečena so- žalja ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gospe dr. Rajki Malinar in gospe dr. Karmen Kramer Vrščaj za vso strokovno in nesebično pomoč ter podporo pri premagovanju bolezni. Hvala tudi medicinskim sestram Aniti, Indiri in Mojci. Za pomoč se zahvaljujemo družini Kolenc, Urbanovim prijateljem in kolektivu Cinkarne Celje. Hvala tudi kolektivoma Simbio, d. o. o., in I. OŠ Celje ter njegovim radioamaterjem. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in v bridkem trenutku slovesa čutili z nami. V žalosti njegovi najdražji Jok, solza, žalostni vzdihljaj ne vrnejo te nam nazaj, le nemo nam pogled strmi v te tvoje blage, ugasle oči. V SPOMIN IVANU PUKMAJSTRU iz Trnovelj pri Socki (9. 6. 1958 - 28. 2. 2007) 28. februarja mineva pet žalostnih let, kar ostalo je spoznanje, da resnica je in ne sanje. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje, iskrena hvala. Z bolečino v srcu: žena Mojca, sinova Darko in Uroš, mama, brata, sestri in ostalo sorodstvo 583 Skozi vse življenje svoje boriti si se znala, a v tihem zimskem večeru tiho, za vedno si zaspala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre, tašče in tete JUDMILE TOČAJ iz Jankove (21. 9. 1924 - 23. 2. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v trenutku smrti zgrnili okoli nas, nam vsestransko pomagali, z nami delili bridko bolečino, izrekli mnoga sožalja, vsem, ki ste darovali za sv. maše, sveče, se pridružili molitvi ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala g. Bogdanu Kolarju in g. Antonu Pergerju za vse obiske, duhovno podporo, sv. mašo in pogrebni obred. Zahvaljujemo se Banki Celje, VVZ Golovec, kolektivu Špesovega doma, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, ge. Mileni Jurgec za poslovilne besede slovesa, moškemu pevskemu zboru KUD France Prešeren Vojnik, trobentaču in pogrebni službi Primožič. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Drago z družino, sin Milan z Marto, hčerki Majda in Štefka z družinama ter ostalo sorodstvo Kjer koli si zdaj, naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta JOŽETA PEMIČA - PEPIJA iz Brezja ob Slomu 3, Ponikva (16. 3. 1925 - 15. 2. 2012) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani. Iskrena hvala sosedom za darove, nesebično pomoč in tolažbo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku Čonču, pogrebni službi, pevcem, trobentaču in govornici za besede slovesa. Za ves trud iskrena hvala osebju Doma starejših Šentjur in pulmološkemu oddelku celjske bolnišnice. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči vsi njegovi 696 709 30 t VODNIK NOVI TEDNIK KINO PLANET TUS Spored od 2. 3. do 5. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Obuti maček - animirana družinska komedija, 3D 11.15, 16.20 Zaobljuba ljubezni - romantična komedija 11.20, 13.40, 19.05, 21.20, 23.40 Potovanje v središče Zemlje 2 - akcijska družinska pustolovščina 3D 14.20, 16.30, 18.40 To je vojna - akcijska romantična komedija 12.20, 14.30, 16.40,18.50, 21.00, 23.10 Varna hiša - akcijski triler 21.25, 23.55 Nevidni jezdec - akcijski fantazijski triler, 3D 12.10, 20.50, 22.55 Zapiti dnevnik - komična romantična drama 16.35 Potomci - komična drama 12.30, 17.50, 20.20, 23.10 V deželi krvi in medu - vojna drama 18.00 Kruha in iger - komedija 11.50, 14.10, 17.05, 19.15 Železna lady - biografska drama 14.00, 18.20, 20.40, 23.00 Hudič v nas - grozljivka 17.30, 19.30, 21.30, 23.30 Samomorilec - kriminalni triler 12.00, 15.40, 20.30, 22.50 LEGENDA: vsak dan sobota, nedelja petek, sobota iiiefro|i»l PETEK in NEDELJA 18.00 Koža, v kateri živim - drama 20.00 Animateka po animateki - izbrani animirani filmi SOBOTA 18.00 Animateka po animateki - izbrani animirani filmi 20.00 Koža, v kateri živim - drama nmnL PETEK 18.00 Obuti maček - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Naš Ruda - slovenski dokumentarec 20.00 Namišljene ljubezni - romantična drama SOBOTA 18.00 Obuti maček - animirana pustolovščina, sinh. 18.30 Namišljene ljubezni - romantična drama 20.30 Podzemlje: Prebujanje - akcijska fantazijska grozljivka NEDELJA 16.00 Obuti maček - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Podzemlje: Prebujanje - akcijska fantazijska grozljivka 19.00 Zmagovalec - športna drama 20.00 Namišljene ljubezni - romantična drama PONEDELJEK 17.30 Zmagovalec - športna drama 20.00 Ženska, ki poje - drama PRIREDITVE PETEK, 2. 3. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Živeti v Celju demonstracija obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča 10.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec_ Ekofest dediščina ljudskega izročila, srečanje z dedki in babicami 16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice 18.00 Galerija ZZZV Celje Matic Kos odprtje razstave likovnih del 18.00 Kvartirna hiša Celje Ivana Andrić Todić odprtje razstave likovnih del 18.00 Dvorana OŠ Rečica ob Savinji KD Gal se predstavi odprtje razstave akvarelov 18.00 Knjižnica Velenje_ Cool knjiga bralni krožek za najstnike; pogovor vodi Andreja Kac 18.00 Knjižnica Velenje_ Kako odpraviti stres? predava Danijel Marin 19.30 SLG Celje Molière: Namišljeni bolnik MGL Ljubljana; Dnevi komedije; odprtje festivala 20.00 Dom kulture Svoboda Griže Kavarniški večer gost Jože Vidmar 20.00 eMCe plac Velenje V iskanju lokalnih ekstremov večer stand up komedije SOBOTA, 3. 3. 9.00 do 13.00 Ekomuzej Žalec_ Ekofest brezplačen ogled ekomuzeja 9.00 do 13.00 Dom sv. Jožefa Celje Osnove značilnosti komuniciranja in javnega nastopanja predavanje in pogovor; voditeljica Tanja Ozvatič 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Skupina Sedef 10.00 Bio park Nivo Ekofest predavanje in delavnice 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 18.00 Kulturni dom Šentjur_ Ljubezen na parketu plesno gledališka predstava 18.00 Kulturni dom Gornji Grad_ Glej, luštno je pr nas etno večer; gostovanje folklornih skupin iz različnih regij Slovenije 19.00 Kulturni dom Rečica ob Savinji Pravljica Nmičkeno drgač gledališka predstava avtorice Mojce Štorgelj 19.30 SLG Celje P. Barlow/J. Buchan: 39 stopnic Špas teater; Dnevi komedije 19.30 Dom krajanov Šentilj Slikar na vasi komedija v izvedbi dramske sekcije KPD Šentilj 20.00 Celjski dom Ples knežjega mesta igra skupina Oliver Twist PONEDELJEK, 5. 3. 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Z roko v roki dobrodelni koncert Karitas Petrovče NEDELJA, 4. 3. 14.30 Dvorana OŠ Šmarje pri Jelšah 7. dobrodelni koncert Društva rejnic celjske regije koncert 21.00 Celjski mladinski center Zmelkoow koncert Čiko, Pajo in Pako Rew tour 21.00 eMCe plac Velenje_ Natečaj Botečaj koncert v okviru natečaja mladih neuveljavljenih skupin NEDELJA, 4. 3. 9.30 Ekomuzej Žalec Ekofest: Zakaj me duša boli? predavanje Ane Miletić 10.00 Bio park Nivo Ekofest predavanje in delavnice 10.30 Ekomuzej Žalec Ekofest: Vojna ali mir z bakterijami predava Adriana Dolinar 17.00 Dom kulture Svoboda Griže Duo: Mihaela Komočar (sopran) in Tinka Vukič (citre) za citrarski abonma in izven 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Grofica Marica opereta 17.00 SLG Celje T. Matevc, B. Kobal: Poslednji termina(l)tor Gledališče Koper, Dnevi komedije - spremljevalni spored PONEDELJEK, 5. 3. 10.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle krožek vodi Sonja Bercko 16.00 Mladinski center Velenje_ Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Sejna soba KS Petrovče Pravljične minute in ustvarjalnica SOBOTA, 3. 3. 8.00 do 12.00 Gotovlje Kmečka tržnica s sejmom pod lipami 8.00 Ploščad centra Nova Kmečka tržnica NEDELJA, 4. 3. 9.00 do 13.00 Ekomuzej Žalec Ekofest: ekotržnica GROFICA Opereta E. Kálmána pm NedeljUj IL slovenskega 4. marec 2012, tabora Žalec ob 17. uri Vstopnice: TIC Žalec, 03 71 00 434, in kopirnica TOMI, Celje, 03 49 30 ^ 17.30 Osrednja knjižnica Celje Kimono in kultura oblačenja na Japonskem predava Keiko Vahčič Miyazaki v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina_ Aforizmi literarni večer 18.00 Knjižnica Velenje_ Zakaj trpimo in umiramo? predava Danijel Marn 19.00 Narodni dom Celje Besede miru 19.00 Občinska knjižnica Polzela_ Zdrava prehrana in napake pri prehranjevanju predava Rozalija Ciglar 19.30 Glasbena šola Velenje_ Koncert violončelistov www.radiocelje.com Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru). Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, do preklica Osrednja knjižnica Celje: razstava Matjaža Kukuruzoviča Tolar včeraj, tolar jutri, do 21. 3. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. Fotosalon Celje: razstava Nepal, ne-palskega fotografa Birmana Shresthe, do 10. 3. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Savinjski pust, do 1. 4. Galerija Niko Ignjatič Celje: prodajna razstava likovnih del različnih avtorjev, do 10. 3. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mesta in trgi ob štajersko-hrvaški meji, do 15. 3. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Postni ciklus Jane Vizjak, do 8. 4. Celjski mladinski center: fotografska razstava Žana Plevnika, do 15. 3. Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava Fotoutrinki narave članov Foto krožka DLT Cinkarne Celje, do 10. 3. Medobčinska splošna knjižnica Žalec: razstava jeklenih skulptur Uroša Križnika, do 15. 3. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava grafik iz zbirke Kurta Mullerja, do 4. 3. Galerija Riemer Slovenske Konjice: razstava Prijateljstva, razstavljajo akad. slikar Niko Ribič, Ivo Lorenčič in kipar Mladen Kralj, do 10. 3. winfw.novitediiik.com DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-pe-tek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si NOVI TEDNIK ZA RAIZITEDRILO 31 Nagradna križanka ÇI v 1 J APSIDA -polkrožniprostor s kupolo v cerkvi, IMST-avstrijsko mesto zahodno od Innsbrucka, KAČNICA - travniška rastlina, OlOVOrCCK, SKARI, Bente - bivša norveška smučarska tekačica, SONG - kratka družbenokritičnapesem, TOPEKA - gl mesto države Kansas Nagradni razpis 1. nagrada: bon za Gostišče Miran v Dramljah in zlat obesek Zlatarstva Kragolnik 2. nagrada: bon za storitve tradicionalne kitajske medicine v centru na Mariborski cesti v Celju 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 8. marca. Rešitev nagradne križanke iz št. 16 Vodoravno: DAKEL, VSOTA, OTROK, SAANE, PIL, JEREMY, RAVE, LAT, GOLEN, ILOK, OK, RMANEC, SNEMALKA, ELIN, ARAO, CLAIR, GE, EKRAN, ARI-ANA, OTORNIK, GNU, SAK, RAP, ANU, RAI, VA, ANK, LS, SAL, ORIENT, PAULA, OREH, PATTON, ČAKA, RA, SIJ, TIM, OJE, KANAPE, NAV, EMISAR Geslo: Misija: Nemogoče - protokol duh Izid žrebanja 1. nagrado, vstopnici za koncert Eroike v dvorani Golovec 24. marca, prejme: Alojz Drolc, Badovinčeva 16, Laško. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 Ime in priimek: Naslov: Ona; Bolj se boste morali potruditi, če želite, da vas bodo drugi upoštevali. Vse preveč ste pohlevni, zato so sodelavci prepričani, da lahko počno z vami, kar hočejo. Nikar ne dovolite, da vam drugi upravljajo življenje! On; Vaše finančno stanje se bo začelo pošteno izboljševati, kar vam bo omogočilo tudi precej lagodnejše življenje. Kljub temu pa ne boste zanemarili svoje poslovne obveznosti, ki zadnje čase stalno naraščajo. Ona; Nikar se ne podcenjujte, saj drugi v vas vidijo veliko več kot pa vi sami. Če boste bolj samozavestni, boste zlahka prišli vse do vrha. In to velja tako za poslovne stvari kot tudi za povsem zasebne zadeve. On; Pred vami je prijeten konec tedna, vendar le, če ste ga pripravljeni sprejeti na takšen način, kot se vam ponuja. Oglasil se vam bo prijatelj z zanimivo ponudbo, ki je ne bi bilo dobro zavrniti. TEHTNICA ^ Ona; Potovanje vam bo prineslo obilo prijetnih doživetij, prav tako pa si boste pridobili moči za nove naloge, ki vas čakajo. Razvoj dogodkov bo odvisen predvsem od vas in lahko se zgodi, da se boste zaljubili. On; Nespametno je, da s partnerko vlečeta vsak na svojo stran, pa še to le zaradi neke nepomembne malenkosti, ki je skalila vajine odnose. Stopite ji nasproti in videli boste, da so vse prepreke le navidezne. Ona; Z lepo besedo boste dosegli veliko več kot pa z igrano grobostjo in nasiljem. Kajti tisti nekdo ceni predvsem prvo. Seveda pa je končna odločitev odvisna od vas. Ne pozabite odpisati na neko pismo! On; Ljubljena oseba zahteva od vas vedno več časa in pozornosti, zato bo najbolje, da se pogovorita, če ne želite postati suženj ljubezni. Dober nasvet vam bo razjasnil trenutno situacijo, ki ni nič kaj rožnata. DVOJČKA I STRELEC ^ Ona; Zaradi vaše nediscipline in prenagljenosti boste še kaznovani - vprašanje pa je, ali se boste iz tega tudi kaj naučili. Nasploh je bolje, da se za krajši čas malo potuhnete in pošteno premislite o vaših dejanjih. On; Poiskali boste prijateljico, ki ste jo pred kratkim spoznali in razvil se bo prav prijeten klepet. Kaj več pa bo odvisno predvsem od vas, zato nikar ne omahujte, temveč izkoristite priložnost, ne bo vam žal! Ona; Partner vam bo predlagal obisk prijateljev, ki so vaju ne dolgo tega povabili v svoje novo domovanje, vi pa se boste kar nekako obirali, saj boste imeli za ta teden povsem drugačne načrte. Poskusita s kompromisom. On; Na vas je, da se odločite, ali se vam še splača igrati podrejeno vlogo. Dobro premislite, saj vas nekdo prav pošteno izkorišča, pa še norčuje se iz vas. Bodite odločni, slabše kot vam je, vam ne more biti! Ona; Prijatelja boste uspeli rešiti iz precej nezavidljivega položaja, za kar vam bo vsekakor zelo hvaležen. V zameno vam bo prišepnil informacijo, ki vam bo odprla do sedaj zaprta vrata. On; Obrnite pozornost v drugo smer, sicer si boste pri delu nakopali same sitnosti. Pričakujte neugoden odziv na svoje predloge, vendar pa naj vas to nikar ne odvrne od njihove realizacije. KOZOROG Ona; Pri napredovanju vas sodelavci ne bodo ovirali, nasprotno, celo pomagali vam bodo, tako da boste prav prijetno presenečeni. Končno bo tudi vam padla sekira v med, zato sodelavcem izkažite svojo hvaležnost. On; S partnerko se boste spustili v vroč prepir, ki pa se bo končal na najboljši možen način. Ljubosumnost je tukaj povsem odveč, saj ste se že v preteklem obdobju prepričali, da vam je partnerka popolnoma zvesta. 2. nagrado, vstopnico za koncert Eroike v dvorani Golovec 24. marca, prejme: Mirko Senica, Planina 14, Planina. 3.-5. nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo: Romana Gorenšek, Kašova 20, Vojnik, Lara Čede, Ponikva pri Žalcu 36, Žalec, Renata Koštomaj, Cesta v Šmartno 30b, Vojnik. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona; Z veliko vnemo se boste lotili začetega dela in na vaše zadovoljstvo boste lahko ugotovili, da se je izplačalo potruditi. Pojavile pa se bodo še povsem drugačne posledice, v prvi vrsti predvsem v ljubezni. On; Prijetno se boste počutili, saj boste uspeli uresničiti načrt, ki vam bo prinesel obilo materialnih koristi, pa še partnerko boste osrečili. To je vaš srečen teden, izkoristite ga do popolnosti! DEVICA ^ Ona; Mogoče je prav vaša premajhna obveščenost tisto, kar vam vztrajno kvari vaše odnose s partnerjem. Poglejte malo okoli sebe in kaj hitro vam bo vse popolnoma jasno. On; Do sodelavcev boste precej bolj prizanesljivi, kar vam bo ponovno odprlo vrata družbe, katere del ste nekoč že bili. Obeta se vam precej živahno pono-čevanje, ko se lahko zgodi tudi kaj nenačrtovanega. VODNAR Ona; Naredili boste pomemben korak k uresničevanju vaših poslovnih interesov, ki ste jih zadnje čase kar nekako zanemarjali. To bo vsekakor opazil tudi vaš nadrejeni, ki vas bo kaj hitro pohvalil. On; Prišli boste v obdobje, ko boste kvasili takšne neumnosti, da nihče ne bo mogel ločiti, ali je to napuh ali pa le gola naivnost. Prevelika odkritost se vam lahko še maščuje, zato raje popazite na besede. Ona; Ne smete tako hitro obupati, mogoče niste začeli iskati na pravem mestu ali pa celo nočete priznati resnice takšne, kakršna je. Čas bo prinesel svoje, seveda pa bo k temu v veliki meri pomagal tudi ^ saj veste, kdo. On; Veliko ste se naučili, zato vam naj ne bo žal izgubljenega časa in žalostnih trenutkov, ki ste jih morali zaradi tega preživeti. Izkoristili boste priložnost, ki se bo pojavila - morda celo bolje, kot ste pričakovali. VEDEŽEVANJE 090 4208 m RUMENA STRAN Sajenje rožic Večni led - a ne na jezeru Celjan Uroš Zagožen (levo) se zadnje čase na radijskih postajah predstavlja s svojo skladbo Večni led. Pred dnevi je ob Šmartinskem jezeru zanjo posnel še videospot. Leda je bilo bolj za vzorec, saj je odjuga naredila svoje. Da bo spot kljub temu prepričljiv, je poskrbel tudi snemalec Aleks Štern, nekdanji fotoreporter Novega tednika. NC, foto: TimE Šentjurčanka Živa Voga v družbi Jana Plestenjaka in njegovega brata, akademskega slikarja Domna Slane Punčke in znani Slovenci Skrivnostni svet celjskega gledališča je v svoje prostore privabil razstavo punčk Dorimu. Da to niso le igrače, ki bi jih otroci mečkali in slinili, ampak umetnostne skulpture, so s svojim obiskom potrdili tudi nekateri znani Slovenci. Odprtja razstave se je udeležil Jan Plestenjak s svojo mamo, slikarko Doro Plestenjak, in z bratom, akademskim slikarjem Domnom Slano. Po uradnem odprtju sta Plestenjak in njegov brat poklepetala z avtorico razstave Živo Voga in ob tem najverjetneje izrekla čestitke za dovršeno izdelane punčke. ŠO, foto: SHERPA Verjamejo Slovenija je dobila predstavnico na Pesmi Evrovizije 2012. Vstopnico za Baku v Azer-bajdžanu je občinstvo s telefonskim glasovanjem prepričljivo prisodilo Evi Boto s skladbo Verjamem. Zmagovalna skladba je prejela 28.385 glasov od skupaj 41.269 prejetih glasov. Na odru so Evo spremljale Martina Majerle, Celjanka Sandra Feketija, Ana Bezjak in Katja Koren, nekdanja tekmovalka na Full Cool Demo Topu (FCDT) Radia Celje. Izbor je bil prepleten z mnogimi glasbenimi točkami, tako smo lahko uživali tudi v odličnem nastopu Laščanke in prav tako udeleženke FCDT Manuele Brečko. Med »naše« pa lahko štejemo tudi skupino Aperion, osemčlansko simfonično metalno oziroma hard rock zasedbo, ki je na odprtju Eme nastopila skupaj z voditeljem Klemnom Slakonjo. SB, foto: STANE SRŠEN Irena Vrčkovnik in Loti Žlaus (Vesele Štajerke) s soorganizatorjem dogodka Erikom Hribernikom (Ansambel Spev) Smučanje in zabava Veleslalomska tekma in druženje na Golteh sta pred kratkim na sneg privabila okrog 150 slovenskih glasbenikov. Zgornjesavinjčan Franci Podbrežnik (Happy band) tudi letos ni razočaral, saj je postal absolutni zmagovalec tekmovanja. Med dekleti so prav tako slavile »naše«: Špela Osterc iz Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj ter pevki Mojca Bitenc in Ana Ašič. Med mlajšimi udeleženci je zmagal še en Zgornjesavinjčan, in sicer Matija Selišnik iz skupine Kačji pastirji. Sledile so družabne igre ter seveda druženje in zabava, saj so glasbeniki poleg smuči prinesli tudi glasbila. NC Predsednik Danilo Turk je med nedavnim obiskom v občini Prebold obiskal tudi tamkajšnji dom starejših. Varovanke so ga povabile k izdelovanju papirnatih rož. Da jih bo znal narediti, ne samo saditi _ NC, foto: GrupA V skladbo verjamejo tudi spremljevalne vokalistke Eve Boto Martina Majerle, Sandra Feketija, Ana Bezjak in Katja Koren (z leve). Najstarejši svetnik na Celjskem? V politiki je vse več starostnikov, spomnimo se samo nekdanjega predsednika ZDA Ronalda Reagana ali 85-letnega senegalske-ga predsednika Abdoulaya Wadeja, ki se je v zadnjih tednih na vse kriplje trudil za nov mandat. Takole je zapuščal zadnjo sejo občinskega sveta v Rogaški Slatini Martin Kene, ki je v sredo postal nov občinski svetnik s svojimi 87. leti, bil pa je med ustanovitelji ter prvi predsednik odbora SDS na območju Obsotelja in Kozjanskega. Kene je namreč nadomestil dosedanjega svetnika prof. dr. Mirana Ulbina, ki se je iz občine odselil. To je že drugi Kenetov mandat v občinskem svetu, med prvim je praznoval 80. rojstni dan. Pred enim letom je izšla Kene-tova knjiga o zgodovini zdravilišča Rogaška Slatina, ki ga seveda odlično pozna, saj je bil tam dolgo zaposlen. BJ