PRIMORSKI dnevnik J« začel izhajati v Trstu *3. maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen n» ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-?• °d 18. septembra , l* do 1 maja 1945 v hskarnl «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. ma|a 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini ”*an' Partizanski DNEV-NIK v zasužnjeni Evropi. O !» X! 59 sijal Cena 600 lir - Leto XL št. 183 (11.906) Trst, četrtek, 2. avgusta 1984 Po vladnem sklepu o spremembi davka IVA Kaj bo dražje, kaj cenejše? bodo spremembe ponovno prizadele najrevnejše sloje Kritike stanovskih organizacij glede novega načina obdavčenja družinskih podjetij Nevarnost, da prebivalstva - RIM — Kaj se bo podražilo in kaj wcenilo? To je vprašanje, ki so si dr* V^fvraj zastavili številni italijanski zavijanj, potem ko je prcdsinoč-y.Irn vlada odobrila predlog ministra •senti ni ja o reformi davka na dodat-, vrednost IVA. Visentini je že ta •J po vladni seji dejal, da pomeni tra reforma manjši priliv v državne blagajne, vendar pa to nikakor ne pomeni, da bodo vsi državljani plačali manj. Treba je namreč preveriti kateri predmeti se bodo podražili, kateri pa pocenili. Po prvem pregledu novih alikvot je moč ugotoviti, da se bodo podražili (za 2 odstotka) kruh, testenine, mleko in periodični tisk, za 1 odstotek perutnina, jajca, vino, Volna, slad kor, kava, tekstilni proizvodi, milo, elektrika, plin, zdravila, telefon, kino, gledališče in športne prireditve. Za tri odstotke (IVA od 15 na 18 odstotkov) se bodo podražili goveje in prašičje meso, klobase, Špeh, salame in podobni proizvodi. Kar zadeva pocenitve je seznam prav tako dolg. Za 1 odstotek (IVA od 10 na 9 od sto) se bo pocenilo ovčje meso, skonservirano mleko, čaj, slaščice, čokolada, sadje in zelenjava, tobak, pivo, kis, gradbeni material, hoteli, kampingi, plošče in kasete; za 2 odstotka (IVA od 20 na 18 od sto) pa naj bi se pocenili žganje, avtomobili do 2000 kub. cm, majhne ladje, radijski in televizijski aparati, projektorji, fotoaparati, slike in drugi umetniški predmeti ter tobak. Če torej malo pogledamo ta seznam, bomo z lahkoto ugotovili, da se bodo tisti predmeti, ki jih povprečna družina najpogosteje kupuje, rahlo podražili, kar v bistvu pomeni, da bodo tokrat ponovno prizadeti prav manj premožni sloji prebivalstva. Tako je bilo že včeraj mogoče zabeležiti vrsto kritik, pa čeprav dokončni seznam proizvodov, ki se bodo podražili, še ni bil objavljen. Če namreč po eni strani vsi pozitivno ocenjujejo dejstvo, da je sedaj alikvot IVA manj in da je torej lažje izračunavati ta davek, pa so zaskrbljeni zaradi posledic, ki bi lahko nastale pri cenah m drobno. Velike kritike pa prihajajo s strani raznih stanovskih organizacij, predvsem obrtnikov in trgovcev, v zvezi z drugim določilom, ki ga je vlada sprejela na predsinočnji seji in sicer z določilom, na osnovi katerega odslej ne bo mogoče več razdeliti vseh dohodkov enakovredno na vse družinske člane, ampak bo naslovnik družinskega podjetja moral prijaviti dve tretjini vseh dohodkov, preostalo tretjino pa bo lahko prijavil pod imeni drugih družinskih članov. Davčni priliv naj bi bil na tej osnovi dokaj velik, saj so doslej dohodke družinskih podjetij marsikje delili na pet ali šest članov družine, ki so tako plačali razmeroma zelo nizke davke. Pričakovati je treba torej, da bo ta ukrep naletel v parlamentu na dokajšnje nasprotovanje. Po drugi strani pa so reakcije v sindikalnih krogih in tudi med predstavniki strank v glavnem pozitivne, ker — mimo pomislekov o posledicah poenostavitve davka IVA — Visentini-jev ukrep predstavlja prvi korak k spremembi davčne politike. Poslanska zbornica sinoči izglasovala novo zaupnico Craxijevi vladi RIM —- S 336 glasovi proti 288 je sinoči poslanska zbornica spet potrdila zaupnico vladi. Zaupnico je zahteval sam Craxi, in sicer o resoluciji, ki so jo podpisale vse stranke večine, v kateri so odobreni zaključki pred kratkim končanega »političnega preverjanja«. Za zaupnico so glasovale vse stranke vladne koalicije, proti pa opozicija. S sinočnjim glasovanjem o zaupnici je poslanska zbornica zaključila z delom in bo od danes prekinila dejavnost, saj so nastopile poletne počit-" niče. Še pred glasovanjem o zaupnici pa je imel Craxi svojo repliko, v kateri je podčrtal, da potrebuje država obdobje politične stabilnosti, s čimer bi bilo mogoče rešiti mnoga vprašanja. Craxi je v svojem izvajanju priznal, da gre zabeležiti nekaj simptomov utrujenosti znotraj same petstrankarske koalicije, vendar je v isti sapi poudaril, tiu je preverjanje dalo novo moč sodelovanju med strankami večine. Med drugim je predsednik italijanske vlade dejal, da je treba izboljšati odnose z levico in opozicijo, vendar mora biti ta pripravljenost obojestranska, sedaj pa vse kaže, da pripravljenost vlade do tega ni naletela na velik odziv pri nasprotni strani. RIM — Ameriški dolar je včeraj zabeležil na mednarodnih valutnih tržiščih nov zgodovinski rekord. Njegova kotacija je namreč dosegla 1788,25 lire. Vlada odobrila osnutek reforme pokojnin RIM — Vlada je sinoči odobrila osnutek zakona za reformo pokoj-nir}- Osnutek (minister De Michelis je dejal, da bo v parlamentu Pm.stal na vse morebitne konstruktivne popravke le-tega) določa postop-zvišanje starosti za upokojitev, tako da bo od leta 2003 dalje mogoče j*kti v pokoj šele pri 65. letu starosti, razen za tiste kategorije delavcev, I®1" je delo zelo težavno. Najvišja pokojnina bo enaka za zasebni in državni sektor, pokoj "'•na se bo izračunavala na osnovi prejemkov v zadnjih desetih letih, "•ožna bo združitev med pokojnino in osebnimi dohodki v trenutku, 0 bo upokojenec lahko prejemal najnižjo pokojnino, dopuščeni bodo Prostovoljni dodatni prispevki za pokojninski sklad, ločili bodo zdrav-vo socialnega skrbstva, zdravstvene prispevke za samostojne poklice Wottnike, 'trgovce in kmete) bodo določali na osnovi njihovih dohodkov, anerio pa bodo reformirali pokojninski zavod INPS. t TV naročnina prihodnje leto 84.500 lir Rim — c kot k-,* ^ Prihodnjim letom se r°5nin/C'm PPRr-ižila televizijska Stirium: "a*(0 50 sklenili včeraj, komjj.jj! razpravi, na parlamenta tele vi J; , ^ nadzorstvo nad rac Povo|in'S^° družbo, kjer so izc Pa 5e ° mnenje o vladnih predlog vladn#i , ,.so Mii tudi predstavi *'beralriVCCinc deljenih mnenj, ki •hinistra q Vasovali proti predli 2a , dve' zrv1s!.1a^.n* še točno znano, kol ‘»kor n.a televizijska naročnina. \ b°dn iim l }e gotovo, da bodo s frn(,b,,| c“>m izenačili naročnino !?arvn,, M®vizorje z naročnino '«.910 lir 1 ori.e- Ri je letos znaš dali j,, ’ k tej vsoti pa bodo c'je« i ^načrtovano stopnjo in Sk)tkov v * 1985' torej verjetno 7 a'na znašal Tak? naj bi nova nai konten Pnbližno 84.500 Ur. jeti mSvečen,> 6 *>st(fPajo v mesnice kot v kakšne v° rešni(n .Fkte. Za povprečen žep je me- ,enke Za ° *e tako drago, da je nakup pe ij°9odek -^dflisko kosilo postal že slovesen tiuSn°sU čari °f>etai° se časi, ko bo teh slo-bem misi,!; , m<‘nj. Si pa gospodinje po-, I°' da bodo cene padle. Slišijo se „ °daja da so hladilnice polne, da eč tak o v ,1 v*s°kih cen preprosto ne teče Toda ’ 1 . pridelovalci radi. lì0 tržišču°Cen*tev kdelfcov, ki jih je preveč lQ: ker seJ v‘deli. Tiste, ki so si kaj tudi c *upale«, So se morale soočiti ^ Pntnemimi sankcijami. ®alnppS vse t° nekaj povsem nor-Vse op, nekaj čisto razumljivega, v SD_., °dvija v neki veliki toleranci, lišč . anJd raz ičmh gledišč in sta-Vsem nta^0^ neprizadeti pa so pri deobrerv/11 .°*'roci, ki odraščajo tako tabuji ydnjcni z razmmi predsodki in Zdravniki, predvsem dermato- logi, imajo seveda glede takšnega sončenja svoje pomisleke, dajejo tudi svoje nasvete. A verjetno je vsem pre- vroče — končno je tu le poletje — da bi jih poslušali in se čemu odrekli, živelo poletje! Ob objavi proslav za 30-letnico priključitve Trsta Italiji Tržaški občinski odbor je na svoji zadnji seji sprejev koledar prireditev ob 30-letnici priključitve Trsta k Italiji. Pobudo je dal posebni odbor, ki ima svoj sedež na županstvu, predseduje pa mu Občina, v njem pa so še Tržaška pokrajina. Tržaško poveljstvo vojaških enot in Prefektura. Osrednja proslava bo 26. oktobra na Trgu Unità. Predvidevajo prisotnost visokih vladnih predstavnikov, nakar bo prisega vojakov, v pristanišče bodo prispele vojaške ladje, nad trgom oa bo letela akrobatska letalska skupina Frecce Tricolori. V jutranjih urah bodo poleg tega poimenovali Capo di Piazza po bivšemu tržaškemu županu Bartoli ju. V popoldanskih urah bo v Krožku za kulturo in umetnost spominsko predavanje. Posebno oddajo o priključitvi bo predvajala italijanska televizija. Izdali bodo tudi poseben žig. Ob dogodku moramo seveda upati, da bo upošteval vso zgodovinsko resnico in njeno kompleksnost. Določeni krogi na to prevečkrat pozabijo, saj zgodovino radi obračajo po potrebah trenutka. Zgrešeno bi bilo na primer zamolčati, kaj sta po- menila za Trst fašizem in iredentizem. Zgrešeno bi bilo zamolčati, kaj je za Trst pomenilo odporniško gibanje in to, da so se proti nacifaši-stom borili skupaj italijanski in jugoslovanski borci. Ni mogoče mimo dejstva, da je prav odporništvo o-mogočilo Italiji, da je pristopila k pogajalni mizi in da ni imela statusa poražene države, saj tudi ustava piše, da je italijanska republika zrastla iz odporniškega gibanja in s tem je vezano tudi tržaško vprašanje. Pa še veliko podobnih stvari je, ki ne smejo v pozabo, kajti tudi Trst in njegov italijanski del prebivalstva ne smeta obiti določenih resnic, kajti bodočnost Trsta je prav v pojasnjevanju in iskanju zgo-kovinskih in sedanjih resnic. Velika manifestacija mimo tega ne more, saj takšne manifestacije večkrat povedo, koliko je ura in če se kazalec ne premika, pomeni, da je nekaj s stvarjo narobe. • V prostorih tržaške občinske uprave, na Trgu Unità št. 4, bo potekala danes ob 18.30 skupščina tržaške Krajevne zdravstvene enote. Na dnevnem redu so sporočila predsednika ter nekateri upravni odloki. Pogovor z inž. Marijem Gregoričem ob zaključku pokrajinske vinske razstave Enolog je lahko le tisti, ki ljubi naravo in ostaja zvest modernemu vinogradništvu Slovenci v zamejstvu imamo tudi svoje enologe. Kaj so pravzaprav to? So to tisti, ki ocenjujejo vino oziroma trto in grozdje, še preden je vino napravljeno, ali so to neke vrste pokušal® vin ali somelièrji, kot jim s tujko pravimo? Na vsa ta vprašanja smo prejeli odgovor v pogovoru z ing. Marijem Gregoričem, po rodu Barkovljanom, ki je sedaj direktor Pokrajinskega združenja rejcev (ta urad se bavi, kot nam je povedal, z obdelavo rodovniške knjige, s problemom plodnosti, s pregledovanjem molznih strojev, z analizo krme, s pregledom vzorcev mleka itd.), ki je istočasno tudi upravnik Zadružne kraške mlekarne (začasno, nam je dejal) in ki je tudi enolog. Da gre za navaden hobi bi pri vas težko rekli, saj vas kličejo vinogradniki za nasvete že kakih 15 let. Ne vem, kaj bi vam na to odgovoril. Mogoče je preveč, če mi re čete, da sem enolog, premalo pa če bi to hoteli imenovati le hobi. Sem sin kmečke družine ter sem zrasel na zemlji in v ljubezni do nje. Še danes imam svoje trte, kjer proizvajam seveda vino bolj za domačo uporabo. Po končani univerzi, kjer sem študiral agronomijo, sem se pravzaprav bavil s poučevanjem predmetov na šoli za geometre, ki niso imeli nobene zveze z enologijo. Toda od malega sem ljubil trte in posvečal ves svoj prosti čas proučevanju problemov, ki zadevajo vinogradništvo. Ko sem pred dvema letoma zapustil profesorsko službo, sem se začel s to problematiko še temeljiteje ukvarjati. Vi ste torej enolog, somelièr je le pokuševalec vin. Kakšne so pa vaše dolžnosti? Somelièr pokuša vina, ko so ta že napravljena, enolog začne s svojim delom že mnogo prej ter se bavi z vinom, oziroma z vinogradništvom v veliko širšem pomenu besede. Naše delo se začne pravzaprav takoj po trgatvi. Po pravem bi se moralo začeti pravzaprav že tudi prej, če bi hoteli imeti vinogradniki resnično dober pridelek. Danes ima mo že tu pri nas nekaj mladih, zelo sposobnih enologov, na katere bi bilo prav, da bi se naši vinogradniki bolj pogosto obračali za nasvete in navodila. Danes terja čas tudi od kmetovalca, da se modernizira, da gre naprej s časom, z napredkom, mehanizacijo in tehniko, ki jo le ti dajeta na razpolago. Vinogradniki na Goriškem, v videmski pokrajini, pa tudi v Sloveniji, so nas verjetno v tem že prehiteli, zato se ne smemo držati le starih, tradicionalnih sistemov, temveč moramo prisluhniti tudi vsem novostim. Kako lahko torej vi pomagate vinogradniku? Predvsem mu lahko svetujemo, kdaj naj začne s trgatvijo. Mnogi naši vinogradniki nimajo glede tega še čisto jasnih pojmov. Zanje je glavno, da je grozdje sladko, poza bljajo pa, do so v grozdju tudi druge sestavine, ki tudi pogojujejo kakovost vina. Še zlasti so naši nasveti potreb® v letinah, ko vremenske prilike niso najboljše. Omenili ste, da imamo že mlade in sposobne enologe. Res je, naj omenim na primer samo ing. Vitjana Sancina iz dolin- ske občine, ki ima sam vinograd in tudi edmi nasad aktinklij na Tržaškem, potem imamo ing. Mikaca od Sv. Ivana, pa tehtika Edija Kante-ta, ki je sam odličen vinogradnik; pa so še drugi, ki se jih trenutno ne morem spomniti. Pa žensko enologinjo imamo pri nas? Morda je kakšna, a sam zanjo ne vem. Prepričan pa sem, da se bodo tudi mlada dekleta odločila za ta poklic, saj ima bodočnost. Ob vseh teh vaših delovnih funkcijah, ob tem, da ste ljubitelj narave, hribov — kdaj najdete čas, da se posvetite študiju enologije? V zimskih mesecih. Namesto da bi buljil v televizijo, primem raje v roke dobro knjigo in tako izpopolnjujem svoje znanje. Dva sina imate, ki sta še dijaka. Se bosta tudi odločila za ta poklic? Morda je sedaj še prezgodaj govoriti o njuni bodoči usmeritvi. U-čim ju ljubiti naravo, zemljo, ker menim, da je to naše veliko bogastvo, ki si ga ne smemo zapraviti. N. L. Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji d____________________________________________________ Leta 1943 so Mačkovi je gorele - Le 18 hiš ostalo nepoškodovanih Mačko (drug; vije del) ■-d"""11'"1 «SSK pČSS -eta Katni *^vs*5° društvo Primorsko, r*ta ion-, lsk° izobraževalno društvo. '^8. dolinskem taboru iz leta Inaino ;n je bilo ustanovljeno • ."<1 1927 — - -__________ kDijena v 80 bda končno nasilno u-n^nji voin® slovenska društva. Po lJe obnovil1 86 Ì? prosvetno delova ria 1952 *° z javnimi veselicami, n° MačL°i I^aDovili prosvetno'dru-„,r,a®ik òpri® ki Prireja vsakoletni ?k °dsek ^nT,V njem deluje dram vfOr od j cerkveni pevski •/k v°Dski - ’ otr1oški pevski zbor Od io^k Od 1970 in dekliški St 0 tudi j * tem letu se je obno-,i'Ia Primnn^ipvanje kulturnega dru X°m' k° Z mešanim Pevskim ^•aiiki nrŽaCm ^ktlnjem montu so r adišča. K°d°vinskega ilirskega vJ° z zadnStanek Mačkovelj dati-Sk«a' Prvič r1 stoletji srednjega kta li;' ostina h 77 “c pojavita v raz-, Janska ohi k^0 sl°venska kot ita-kar jn _ oblika krajevnega imena, red zro-čko-ičilu raju zameniai;^vwl' »! 80 do~ 5, age prjni -1 -Za madko. Novejše Wt.^---------- o vnV^ojšnje 'h kTagff 'z' [Pisati 8h gre P ’ kraiU b ZlaSe prinkak Za mačko. in o vej.se ióvfasUine ma^Ž.GJ0 aastanek imena na Maček k.a oziroma osebnega • ljudski apelativ Mač- > tiž» okoliška naselja red! voh VprašanieJe debate Je povzro DJJ\ ki J>; »zvora imena Mačko- ui-k^ti dekfC P° Uudskem izročilu erb , , Dejstvu. ,1« u;i .. kolje pa naj bi nastal s kasnejšo redukcijo. Prvi prebivalci so bili Slovenci (Barut, Tul, Smotlak) in Furia®, ki so se kasneje poslovenili. Poseben pečat je dala razvoju naselja razmejitev med avstrijsko monarhijo in beneško republiko. Po prihodu Italije pa so se kmalu pojavili protislovenski pritiski. Pred volitvami leta 1921 so italijanske nacionalistične skupine prirejale ustrahovalne shode, ki naj bi preprečili glasovanja za slovenske in hrvatske kandidate. Med takim pohodom iz Milj v Osp so fašisti ustvarjali preplah z metanjem bomb iz tovornjaka, toda pod Mačkovlja-mi so jim streli iz zasede prebili kolesa in onemogoč® nadaljnje rovarjenje. Da bi preprečili kazensko ekspedicijo, so domačini skopali prek feste globok jarek. Po prvem neuspelem poskusu so se pojavili karabinjerji v spremstvu vojaškega oddelka m skušali prodreti do Ospa. Na Križpotu je prišlo tako do oboroženega spopada, med katerim je padel kmet Žerjal iz Gabrovice. Po hudih nere®h v Ospu, kjer so fašisti ranili tamkajšnjega zavednega žup®ka, so ob povratku v Mačkov-ljah zažgali tri tiše in gospodarska poslopja ter odpeljali s seboj več ljudi, ki so jih pozaprli in pretepali. Prizadetim so s široko nabiralno akcijo priskočili na pomoč, gradbeni material za obnovo bivališč pa jim je posredovala Jugoslavija. Organiziran odpor proti fašističnemu terorju je v Mačkovljah vodil Anton Smotlak, ki je v bunkerju pri svojem domu v začetku 1932 skrival ilegalno tehniko, s katero so tiskali protifašistično glasilo Kmečki glas. Po koprski kmečki demonstraciji so v kraju aretirali in mučili več oseb. Mladi komutisti so pri Mačkovljah na predvečer 1. maja 1930 prižgati kres in redno izobešati rdeče zastave. Poleg komunistične je tu delovala še skupina TIGR. Tik pred drugo svetovno vojno je Slavko Olenik v gostil® na Križpotu snel s stene Mussoti®je-vo sliko in jo strgal. Kasneje so zaradi tega dogodka zaprti več oseb. Konec 1941 je Alojz Štrajn začel širiti ideje OF, katere terenski odbor se je formiral ju®ja 1943. Po propadu Italije so širšo okolico prevzele v oblast slovenske in italijanske partizanske enote, proti katerim so začele nacifašistične sile ofenzivo. Drugega oktobra 1943 so njihove čete prispele v Mačkovlje m začele požigati bivališča. Ker ® bilo vode, so skušale žene z otroki požar pogasiti z vinom in kisom. V požaru je zgorelo 52 hiš, samo 18 jih je ostalo nepoškodovanih. Po požigu so Nemci v Sužnjem gozdu lovih moške, ki so se pred tem tja umakniti, in ub® deset domačinov. Njim je na vaškem pokopališču posvečen spomenik. Po organizaciji sabotažne skupine GAP, v kateri je sodeloval, je bil domačin Marij Tul -Cicogna imenovan za komandanta bataljona Alma Vivoda. Konec leta 1943 je začela v srenjski hiši v Mačkovljah delovati partizanska šola. Junija 1944 je bil končno izvršen napad na tri nemške oficirje, med katerim so enega izmed nj® ubiti. Kasnejši nem- ški napad so partiza® odbili. Mačkovlje so bile prehodna kurirska postaja med Cabro vico in Domjom, pri čemer je bila zlasti aktivna vaška ženska orgamzacija. Kakih dvajset Mačkovljanov je sodelovalo v Prekomorski brigadi, sedem je bilo zaprtih v nemšk® lagerjih, kjer so štirje zgoreti v krematorijskih pečeh, dve aktivistki sta verjetno umrli v tržaški .Rižarni, skupno so dale Mačkovlje 29 žrtev nacifašističnega terorja, ki jim je bil postavljen spome®k leta 1974. Pogostejši priimki v kraju so; Slavec, Smotlak, šturman in Tul. Tu so se roditi: ®. Ivan Tul (1877-1959), profesor moralke v ■ goriškem bogoslovju, pisatelj in kulturni delavec, Marij Tul, komandant bataljona Alma Vivoda, Matija Zobin (1841-1906), nekdanji dobro zna® krotilec levov. POPRAVKI IN DOPOLNILA V zvezi z gra®vom za Krajev® leksikon Slovencev v Italiji bi rada posredovala nekaj popravkov in dopolnil pri opisu Gročane z dne 22. julija 1984 v Vašem cenj. Primorskem, kjer piše: »Vrh Male Grača-®ce (477 m) je stalo prazgodovinsko gra®šče z dvojnim obzidjem ; pod vrhom Kokoši (574 m) pa je na ledi® Velika groblja — še malo raziskana prazgodovinska gomila.« Pisec tu pravilno loči vzpetino Kokoš (672 m) od pod vrhom te na le®® ležeče Velike groblje, ki je še malo raziskana prazgodovinska gomila. Naj povem, da so vzpetino nad ba-zovsko gmajno, sedaj imenovano Ko- koš, naši predmki še do prihoda Italijanov v naše kraje in tu® še nekaj let potem, poznali pod imenom Ožeg. Mbj oče m tudi ded Avgust Praprotnik, oba dolgoletna učitelja v Lokvi na Krasu m tu® moje tete ®so hod® na Kokoš, temveč na Ožeg. To bazov-sko goro najdemo še na starih specialkah in zemljevid® pod starim izvirnim slovenskim imenom Ožeg. Zemljevid Slovenskega ozemlja iz leta 1921, ki ga je izdala Slovenska matica v Ljubija® ® katerega hrani tudi Odsek za zgodovmo v našem Kulturnem domu v Trstu — ima še označbo Ožeg za to vzpetino. Kasnejše priložnostne označbe Kokoš - Concusso in Velika groblja so naši ljudje pasivno sprejeti m pozabiti na naše lepo izvirno ime te vzpetine. Pri morebit® novi izdaji zemljevidov bi pa le bilo prav, da se zopet pojavi naš Ožeg namesto Kokoš. Dana Praprotnik iz Lokve pismo uredništvu V vašem dnev®ku ste 26. julija t.l. med gra®vom za Krajev® leksikon Slovencev v Italiji objavili pod Ri-cmanje, da so 1. 1899 pisati dolinskemu.....pravoslavnemu škofu v Kri- ževcih pa javili, da pristopajo k temu obredu.....Tu ® šlo za pra- voslavnega škofa, temveč za uniatskega (grško katoliškega škofa) v Križevcih Drohobeckega, to je grško-katotiškega (ati uniatskega) škofa. Toliko v popravilo. Maks Šah Jusarska zemljišča naprodaj po 655 lir za kvadratni meter! Okrog 17 hektarov,\ ki so služili za izgradnjo tovornega postajališča pri Fernetičih, naj bi prodala tržaška občina Deželni uradni vestnik je 5. julija letos objavil sklep deželnega odbora, ki dovoljuje tržaški občini, da proda jusarska zemljišča na področju Opčin, Repentabra in Banov. Zemljišča so bila izkoriščena že pred kakimi desetimi leti, ko so gradili tovorno postajališče pri Fernetičih, sedaj pa gre v bistvu za njihovo finančno likvidacijo. Prav pri tem pa je treba zabeležiti težko doumljivo značilnost tega sklepa, ki bo v primeru, da ga ne spremenijo, o-škodoval naše skupnosti na Opčinah, Repentabru in Banih. Zadeva je na prvi videz enostavna: tržaška občina naj bi skupnih 169.702 kvadratna metra (27.472 na Opčinah, 84.285 v Repnu, 57.945 pri Banih) prodala za 111.277.725 Ur, kar nanese 655 lir za kvadratni meter. Cena je torej smešno nizka in izzveni kot poniževalna za domačine, katerim jusarska zemljišča pripadajo. Zgovorna pa je tudi primerjava s podobnim sklepom, ki ga je deželni vestnik objavil 9. maja letos, ko je tržaški občini dovoljeval prodajo ju-sarskih zemljišč za gradnjo hitre ceste pn Kolonkovcu in na Opčinah. Tržaška občina naj bi po tistem skle- pu prodala zemljišča po 5.800 lir za kvadratni meter gozda, po 5 tisoč lir za pašnik in po 7 tisoč za travnik. Kako je torej mogoče, da se je cena za jusarska zemljišča na istem področju (Opčine) v dveh mesecih znižala skoraj sedemdesetkrat? Zadeva postane bolj zapletena, ko skušamo ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, oz. kdo aU kateri organ je določil tako ceno. Predvsem pa po kakšnih meri Uh, ki so si očitno nasprotujoča, saj vnašajo nerazumljivo razliko med podobnimi si tereni. Na Kmečki zvezi, kjer so se že anga-žiraM, menijo, da so v ozadju čudne interpretacije zakonskih predpisov o jusarskih zemljiščih, ki jih po državnem zakonu iz leta 1982 ni več mogoče razlaščati, ampak le odkupiti. Vsekakor pa bo verjetno držalo, da so enostavno apUciraU ceno, po kateri so pred desetimi leti izplačevaU razlaščena zemljišča za tovorno postajaUšče zasebnikom. Če je res tako, ostaja še vedno odprto vprašanje, kako se tržaška občina zavzema za zaščito prebivalstva, katerega predstavnik naj bi bUa in to še posebno, ko ji je poverjena u-prava jusarskih zemljišč. Če pomislimo, kako so naši ljudje branili svojo zemljo pred razlaščanjem, kako so se trudiU, da bi iz nje z veUkim naporom in trudom črpali dobrine za svoj gospodarski obstanek, in kako so problemi ter interesi teh ljudi izničeni, ko gre za potrebe »celotnega tržaškega prebivalstva«, dovolj je, da pomisUmo na načrt za gradnjo novega stadiona pri Proseku, aU na načrtovanje kra-ških rezervatov, potem je tudi ta primer dokaz, da mara naša skupnost braniti svoje interese v prvi osebi. Glede jusarskih zemljišč je možnost stvarna. Zakon št. 278 iz 1. 1957 namreč predvideva, da jih lahko u-pravljajo vaški odbori, ki so neposredno izvoljeni od jusarskih upravičencev. Le-ti so vsi voUlni upravičenci določenega območja. Kaže, da so se za to alternativno upravljanje skupnega imetja že odločili na Proseku, tudi v Bazovici se je ozračje že »ogrelo«. Predstavniki domačinov pa prav gotovo bolje vedo, kako u-pravljati denar od odkupa zemljišč, tako da bo vsej skupnosti resnično koristil, (nf) Elena Zilio, Carlo Bini in Cino Landi ustvarili imenitno »Frasquito« . Lebarjeva opereta »Frasquita«, druga in zadnja na letošnjem tržaškem operetnem festivalu v gledališču Verdi, je doživela krstno upri zoritev leta 1922 na Dunaju, prvo italijansko uprizoritev leta 1923 v Milanu, prvo tržaško pa leta 1925 v gledališču Rossetti pod taktirko samega Lebarja. Do leta 1943 je bila potem še trikrat uprizorjena v Trstu, poslednjič pa leta 1958' na Gradu, ko je gledališče Verdi z njo hotelo počastiti slavnega skladatelja ob 10 letnici njegove smrti. Lebar je bil tudi sicer dokaj reden gost v našem mestu. Prisostvoval je skoraj vsem prvim tržaškim uprizoritvam svojih operet, kot so na primer »Paganini«, »Carevič«, »Federica« in »Dežela smehljaja« Izbira »Frasquite« za letošnji tržaški festival je bila zato takore-koč obligatna, premierska predstava pa je pokazala, da jo je tudi tržaško občinstvo izredno toplo sprejelo. Zaradi Lebarja? Morda, saj so njegove operete med najlepšimi, najbolj spevnimi in slikovitimi. Toda bolj bo držalo, da jo je občinstvo sprejelo s pravim navdušenjem zato, ker je bila predstava vsestransko izvrstno pripravljena in imela v obeh nosilcih glavnih vlog. Eleni Zilio (Frasquita) in Carlu Bini ju (Armando), dva sijajna pevca, in ver-zirana interpreta, ki sta zlasti v solo in dvospevih bila naravnost briljantna. Če jima dodamo še balet v do- Nadaljujejo se priprave za poletni center na Opčinah Kljub dopustom in poletni vročini se med starši, vzgojitelji in operaterji slovenske sociopsihopedagoške službe mraičrto nadaljujejo priprave na poletno središče, ki bo konec avgusta na Opčinah zbralo 50 slovenskih otrok. Kot smo že poročali je poletni center nastal kot pobuda nekaterih staršev ter ob sodelovanju socialnih, zdravstvenih in pedagoških operaterjev, ki so že v okviru šolskega leta skrbeli za skupino prizadetih otrok na slovenskih šolah. Poletno središče je v prvi vrsti namenjeno malčkom, ki imajo psihične aU fizične težave, starši in ostai organizatorji pa vabijo k vpisu tudi druge otroke, ki si v poletnih mesecih želijo družbe, iger, kopanja' in izletov v naravo. Za marši katerega šolarja so namreč poletni meseci dolgočasni in samotni in žalostno je, da kljub pozitivnim izkušnjam v preteklosti večina javnih uprav na Tržaškem v celoti zanemarja problem poletne rekreacije za najmlajše ter o-skrbe in vključevanja v družbo prizadetih otrok. Openski poletni center, ki bo stekel predvsem na ravni prostovoljnega dela, je prav zato pomembna pobuda, hvalevredna pa je tudi odločitev nekaterih organizacij in javnih uprav. da v okviru svojih moči priskočijo na pomoč otrokom in organizatorjem1. Prireditelji poletnega središča ponovno pozivajo ustanove, organizacije in posameznike, naj na najrazličnejše načine pripomorejo, da bodo počitnice na Opčinah za prizadete otroke ter za ostale udeležence čimbolj prijetne in zanimive. Za openski poletni center je na razpolago še 10 mest. Kdor želi vpisati svojega otroka, lahko kliče na številko 7765056 do jutri, 3. avgusta, in sicer vsak dan od 9. do 10. ure. Vpisnina znaša 25.000 lir. Dve nesreči Ul. Flavia je bila včeraj popoldne prizorišče dveh prometnih nesreč. Ob 15.30 je 31-letni Marco Vesna ver iz Ul. Ginnastica, ki se je na svoji ve-. spi 50 peljal proti Miljam, od zadaj trčil v VW golf 32-letnega Angela Vlaha iz Ul. Denza 3. Vespdst se je udaril v lopatico in bo okreval v 20 do 40 dneh. Nekaj minut kasneje je v križišču z Ul. Forti fiat 500, ki je obračal v levo, trčil v hondo 1.000, na kateri se je peljal 40-letni Renzo Gregori iz Doline 109. Motociklist se bo moral zaradi ran po udih zdraviti 15 dni. Včeraj so s pristno kapljico »zalili« prenovljeno trgovino pri Sv. Ivanu Trgovina jestvin Silvana Starca, v Ulici San Pelagio 20, je med Sveto-ivančani od nekdaj priljub'jena, saj vsakdo ve, da lahko kot kupec v njej računa na prijazno postrežbo in kvalitetno blago. Včeraj pa je bil za Boljun-čana Silvana Starca in njegovo ženo Emmo še posebno pomemben dan, saj sta po 15 letih požrtvovalnega dela otvorila prenovljen lokal ter s pristno kapljico in odličnim domačim pršutom, ki je tu tudi sicer na prodaj, pogostila zveste slovenske in italijanske odjemalce. miselni koreografiji takega mojstra, kakršen je Gtuo Landi, in bogatih kostumih, pa še kar dobro zasedene komične vloge, potem so bili tako-rekoč podani vsi bistveni elementi za kvalitetno uprizoritev. »Frasquito« so nekateri že po njenih prvih uprizoritvah začeli imenovani »mala Carmem z veselim koncem, kot se za opereto spodobi. Res ima tu in tam nekaj podobnosti z Bizetovo opero, vsaj po španskem in ciganskem ambientu in ustrezni folklorni barvitosti, toda Lehar se je izognil pretirano španskim likom in melodiji, ki je prisotna le v nekaterih prizorih, kot na primer n ciganskem taboru V takem muzikalnem okviru so veli tudi nastopajoči, kar velja v prvi vrsti za Eleno Zilio. Njena Frasquita zato ni bila vseskozi dosledno ciganski lik, bila je ciganski ’n salonski obenem, toda tako igralsko kot zlasti pevsko res vrhunski, morda celo optimalni, skoraj razkošno bogat za operetno zvrst, z mehkobnim izpevanjem v srednjih in spodnjih plasteh pa lahkotno zanesljiv in enako topel v višinah. Njen partner tenorist Carlo Bini je začetno glasovno zastrtost kmalu premagal in se vse bolj razpeval v blestečih akordih z vrhuncem v popularni melodiji »Oh fanciulla all'imbrunire, k1 jo je moral celo ponoviti. Prikupen par sta ustvarila komik Ugo Maria Morosi kot Armandoti prijatelj Ippolito Gallipo in sopranistka Valeria Baiano kot Dolly, škoda le, da ji glas premalo nese. imeniten v pojavi in scenski spretnost1 je bil voluminozni Elio Crovetto ko Aristide Girot, Dario Zerial, franco Jesurum, Gianfranco Saletta, ”*] coletta Curiel, Giorgio Vailetta in Ennio Guerrato (kitarist) pa so prijetno sklenili solistični kolektiv. . Landijeva režija (razen v uvodn okornosti) in koreografija, ,še poseb no ta, sta bili vzorni, kar velja- ra zen za uvodno negotovost tudi z soliden baletni zbor. Pod taktirko Guerrina Gruberja 1 predstava tekla dovolj ubrano* 1 glasbeno zanesljivo. Svoj delež 1 prispeval tudi vedno soliden zbor. Skratka predstava, ki se nedti mno uvršča med najboljše v za njih sezonah. Uspeh ji je zajameen- Seghene zahteva od župana pojasnila o novem stadionu Socialist Seghene je predvčerajšnji^ naslovil na tržaškega župana vP šanje, kako misli občinski odbor šiti problem nogometnega stadion^ Seghene poudarja, da je občinski d ion »Grezar« že močno načel zon sa in da je neustrezen, kar bi Inn, izločilo Trst kot prizorišče mednari*^ nih tekem, obenem pa je po njegov , treba upoštevati finančni napor Trie; sline, da bi njeno moštvo igralo v PrVl nogometni ligi. Sestanki za določitev župana devinsko-nabrežinske občine Vprašanje novega župana devinsko-nabrežinske občine je bilo v središču pozornosti torkovega skupnega sestanka občinskih sekcij in pokrajinskih vodstev strank, ki sestavljajo večino v občini. Na sestanku so socialisti in Slovenska skupnost ponovili svoja znana stališča; SSk se je še izrecno izrekla za hitro rešitev vprašanja, da ne bi prišlo do zavlačevanj. O stališčih, ki so bila iznešena na sestanku, je sinoči razpravljalo vodstvo občinske sekcije KPI. Medtem je občinska sekcija KD v tiskovnem sporočilu (ki pa ga naš dnevnik ni prejel) ostro ocenila »zavlačevanje v zvezi z Vprašanjem novega župana«, v komunikeju pa poudarja, »da bi lahko devinsko-nabrežinsko občino upravljala tudi drugačna večina od sedanje.« Žejni tatovi Tatovi, ki so se v noči med ponedeljkom in torkom prihrulili v market Delavskih zadrug v Ul. Alpi Giulie so bili sila žejni. Iz trgovine so namreč odnesli 6 steklenic viskija znamke Johnny Walker in kar 192 pločevink coca-cole, ki so bile še zapakirane v osmih zabojih. Nepridipravi so med svojim protizakonitim stikanjem po trgovini tudi razbili šipo izložbenega okna. Družabni večer članov KD Primorsko Nad 70 članov KD Primorsko je v torek zvečer na družabnem večeru proslavilo uspeh štiridnevne Sagre, ki jo je priredilo društvo v domačem gozdiču Ati se je steklina pri nas dokončno polegla? Sonce, vročina in sopara nas zadnje dni vse bolj tlačijo in marsikoga izmed nas prisilijo, da išče hladni objem kraških travnikov in gozdov. Ker so sprehodi po naravi v tem letnem času vsakdanja stvar, pa se marsikdo od izletnikov sprašuje, kako naj se v naravi vede in ravna ter predvsem ali predstavlja steklina, ki je še pred meseci razsajala na Krasu, še vedno tako veliko nevarnost. Dr. Floreancig, ki je kot ždvinozdravnik zaposlen v okviru devinsko - nabrežinske občine, nam je povedal, da od februarja ni bilo na vsem ozemlju tržaške pokrajine nobenega primera stekline. Iz tega bi lahko sklepali, da se je za živali in človeka nevarna kužna bolezen polegla. Dr. Floreancig nas je obenem opozoril, da kljub temu ne gre zanemarjati preventivnih ukrepov. Tudi če steklih živali, predvsem lisic, trenutno na Krasu ni, se lahko steklina pojavi nenadoma, saj okužene živali potujejo na desetine kilometrov daleč. Zato moramo nadaljevati s cepljenjem vseh domačih živali in živine, na gozdnem sprehodu pa palica in previdnost nista nikoli odveč. Pridržana prognoza za delavk ki je padel z zidarskega odr# Malo pred poldnem so sprejeli v bolnišnico hudo ranjenega 53-letnega delavca Paola Angeli ja, doma iz kraja Fossalta di Portogruaro. Moški se je malo prej ponesrečil med delom pri prenavljanju pročelja, poslopja v Ul. Piccolomini 4. Prenavljanje desetnadstropnega poslopja opravlja podjetje Dina Vallar ja s sedežem v Ulici Catullo 18. Podjetje je postavilo na notranjem dvorišču omrežen zidarski oder, na katerem je ob uri nesreče delalo več delavcev. Eden od teh, ki je oprav ljal svoje delo v višini devetega nadstropja, je kar naenkrat zaslišal klice na pomoč z enega od nižjih nadstropij, po vsej verjetnosti s šestega ali sedmega nadstropja. Kmalu nato je na zidarskem odru v višini petega nadstropja zagledal Angeli ja, ki je ležal na hrbtu. Po vsej verjetnosti je delavec padel s šestega ali sedmega nadstropja, zamreženi zidarski oder pa je pripomogel, da ni bil padec hujši. Na kraj nesreče je prispel rešilec Rdečega križa, s katerim so nesrečnega de'avca prepeljali v bolnišnico. Angeli se je pri padcu udaril v hrbet, zdravniki pa se bojijo, da si je poškodoval tudi hrbtenico. Domnevajo tudi, da je zadobil notranje poškodbe. Hudo ranjenega so ga sprejeli na oddelku za intenzivno nego. Prizorišče nesreče so si ogledali tudi izvedenci nadzomištva za delo, ki so izdali ukaz o prekinitvi del in u-vedli preiskavo o vzrokih nesreče. Huda nesreča vespista v Ž a vi j uh Včeraj, malo po 18. uri sc M v dokaj nenavadni prometni ,n?sf?. rePrezentance je Peter Vid lesa’ u: . Ni telovadec iz Los Ange-tr°v’ n_ J6 slovenskega porekla. Pe-izseUl vvrL86 s starši iz Slovenije sirota t5r>A' kjer je pa kmalu ostal ako da danes Peter ve le to, da so njegovi predniki iz Slovenije, ne ve pa točno iz kakšnega kraja. Mladi ameriški telovadec se je prvič proslavil leta 1982 na svetovnem pokalu v Zagrebu, kjer je v ostri konkurenci osvojil bron s sestavo na drogu in se uvrstil za Kitajcem Li Ningom in Tong Fejem. Takrat so tudi odkrili njegove slovenske korenine. Peter Vidmar je študent ekonomije. Po diplomi pa namerava prestati diferencialne izpite in se posvetiti pravniškemu poklicu, saj je že v Zagrebu izjavil, da mu gimnastika ne pomeni vsega v življenju. Vidmar tre n ira po 4 ure dnevno, poleti celo po 6 ur, pa mu vseeno ostane dovolj časa za študij in za surfanje na kalifornijskih oceanskih valovih, saj je to njegov najljubši konjiček. Po končani gimnastični karieri pa misli obiskati svojo pradomovino Slovenijo in dokončno odkriti, kje so bili njegovi predniki pravzaprav doma. LOS ANGELES — Posebno navdušenje za 39-letne-ga Giovannetti ja, ki je bil zlat že v Moskvi. Italijani so tako obrnili na glavo tradicijo, p$ kateri so doslej zmagovali v »trapu« vsakih osem let. Giovannetti, ki je doma iz Pistoie in je kot trgovec z orožjem nekakšen profesionalec, je osvojil zmago komaj po dodatnih strelih, kjer je bil bolj zbran od Peru anca Bože in domačina Carlisla, svetovnega rekorderja. Za najhujšega nasprotnika je Giovannetti imel veter in predvsem hudo vročino. Čista amaterka pa je Južna Tirol-ka Edith Gufler, ki zjutraj toči bencin, popoldan pa strelja. Prve agencijske vesti so ji pripisovale celo zmago, Edith pa je bila na koncu s srebrom več kot zadovoljna. IZIDI TRAP 1. LUCIANO GIOVANNETTI (Ita.) 192 točk, 2. FRANCISCO BOŽA (Peru) 192 točk, 3. DANIEL CARLISLE (ZDA) 192 točk; 4. Nieminen (Fin.) 191; 5. Carrega (Fr.) 190. ZRAČNA PUŠKA - ŽENSKE 1. PAT SPURGIN (ZDA) 393 točk, 2. EDITH GUFLER (It.) 391 točk, 3. XIAO XUAN WU (LR Kit.) 389 točk; 4. Bowes (Kan.) 388, 5. Courault (Fr.) 386. Če je streljanje za Italijo na mah postalo rešilni pas, je LR Kitajski pripomoglo, da se je povzdignila v e-lito velesil. V premično tarčo je naj-točneje ciljal Yuwei Li. Za tri točke je prehitel Kolumbijca Bellingrodta, za šest ,pa rojaka Huanga. Italijan Cini je bil deveti, slabši (14.) pa Mezzani. IZIDI 1. YUWEI LI (LR Kit.) 587 točk; 2. HELMUT BELLINGRODT (Kol.) 584 točk, 3. SHIPING HUANG (LR Kit.) 581 točk; 4. Schiuder (ZRN) 581, 5. Lee (Kan.) 580, 9. Cini (It.) 576, 14. Mezzani (It.) 570. KARABINKA (3 položaji): Končni vrstni red: 1. MALCOM COOPER (VB), 2. DANIEL INPKOW (Švi.), 3. ALLISTAIR ALLAN (VB). Nebiolo potrjen za predsednika Italijan Primo Nebiolo je bil soglasno potrjen za predsednika mednarodne atletske zveze. Izvolili so ga že na prvem dnevu 34. kongresa zveza, ki se je včeraj pričel v Los Angelesu. Na kongresu so bili, med drugimi, prisotni predsednik CIO Samaranch, losangelcški župan Bradley in predsednik organizacijskega odbora iger Ueberroth. Televizijska reklama in šport SAŠA RUDOLF ■fcj za Primorski dnevnik * v Naj prenaša a-meriška televizijska mreža ABC (American Broadcasting Corporation) z olimpijskih prizorišč športne dogodke z vmesnimi reklamnimi odlomki ali re vmesnim športnim n! }ahekr *° vprašanje nikakor Vlz'iskenn , za ameriškega telega pasenledalca- ki * >tal v'*jskerekUlme v vse telego trŠZrft cel° wd eno in Vedno J ,televiziiskega dnevnika. ?Po(ou „ a lemu številu reklamnih Ld- Pfi nas Sif WtoQoma privadili npiskih 'J, ,pr°doru zasebnih te hrnPi]skiJ??tai Toda ABC je med tyrami zdaleka presegla vse meje. Jasno je, da je upravni odbor podjetja, ki je za ekskluzivno pravico oddajanja iger v Ameriki plačal organizacijskemu odboru 385 mi lijard lir, moral z reklamami pokriti izdatke. Vendar ne bi bila Amerika, če pri tem tudi ne bi zaslužili. Predsednik družbe je napovedal, da bodo za olimpijske reklame vnovčili 620 milijonov dolarjev, to je vec kot tisoč milijard lir. Reklamiranju so tako namenili 30 odst. prostora med neposrednimi prenosi z olimpijskih tekmovališč. 30-sekundni spot stane od 225 do 250 tisoč dolarjev, kar pomeni od 6,5 milijona do 7 milijonov lir na sekundo. Vsak premor v tekmovanju ABC izkoristi za reklamno oddajo, ki marsikdaj zmede gledalca. Med cestno kolesarsko preizkušnjo so na primer točno vsakih 10 minut prekinili povezavo za reklamne vložke, pri boksu izkoristijo premor med enim krogom in drugim, pri plavanju ame riški televizijski gledalec nikdar ne vidi nagrajevanja. Vsak šport ima pač svoje pavze, ki so kot nalašč za reklamo. Toda to še ni vse! ABC se »tru di«, da bi zmedla gledalca v- na slanjaču pred malim ekranom. Met žensko cestno kolesarsko dirko srni lahko sledili vožnji skupinice, ki ji indila z nejjakminutno prednostjo Snemalec se je za nekaj sekund za ustavil pri Američanki Connie Car penter, nakar smo jo znova zagledal sredi skoraj enakega okolja, kak kolesari in se pogovarja s trenerjem V prvem hipu seveda nihče ni po mislil, da gre za posnetek iz re žije. Pogovor je od športa takoj pre šel k prehrani in tako smo zvedeli da je v popolni formi, ker se iz ključno hrani z ovsenimi kosmiči dc ločene znamke. Istočasno se je pojo vil napis, da sta intervju odobril mednarodni olimpijski odbor in kole sarska zveza. Nihče ji torej ne mor očitali, da je prekršila člen c limpijskega pravilnika, ki govori amaterstvu. Uradno bo torej honorar za re klamo intervjuja kasirala amerišk kolesarska zveza, jasno pa je tud da bo lep del dolarjevt romal v že Connie Carpenter. Salto pred nastopom Japonski dvigalec uteži Takaši Ičiba ima pred nastopom nenavaden način ogrevanja: en salto in hop ... že je pripravljen za dvig 145 kg. Gre pa seveda omeniti, da Japonec kajpak ne nastopa v najtežjih kategorijah (Telefoto AP) Gimnastika: veliko presenečenje v moški ekipni konkurenti Moderni peteroboj Domačini ugnali favorizirane Kitajce LOS ANGELES — Poznavalci razmer na področju moške športne gimnastike in ljubitelji te športne panoge, ki prav gotovo sodi med nabolj atraktivne zvrsti na olimpijskih igrah, so bili domala presenečeni, ko so telovadci ZDA osvojili zlato kolajno v ekipnem nastopni v obveznih sestavah. Res je, da so v Los Angelesu odsotni Sovjeti, toda Vidmar in tovariši so zlato odličje iztrgali dvema gimnastičnima velesilama, kot sta Kitajska in Japonska. Zdi se naravnost neverjetno, da so ameriški gimnastičarji, ki niso nikoli bili med boljšimi v tej p>anogi, lahko toliko napredovali, čeprav je bilo splošno znano, da so se tudi v gimnastiki zelo temeljito priprav- ljali na olimpijska tekmovanja. Zadnji vidnejši uspeh v svetovnem merilu so ZDA v gimnastiki zabeležile na svetovnem prvenstvu 1979 v Fort Warthu v Teksasu, ko je Kurt Thomas osvojil dve zlati in tri srebrne medalje. Na splošno p>a Američani nimajo Američan Hegg je premočno osvojil zasledovalno vožnjo. V finalu je za skoraj pet sekund prehitel Nemca Golza, ki je vozil celo slabše od zmagovalca malega finala za tretje mesto. Hegg je 4 km prevozil v času 4’39”95. Bron je osvojil Harvey (ZDA). Italijan Silvio Martinelli bo med finalisti dirke 30 km za posameznike na dirkališču. Vest je poživila precej demoraliziran tabor kolesarjev, ki je med včerajšnjim dnem doživel kdove kakšne tradicije v športni gimnastiki. Gimnastika je bila v moderni dobi vselej »področje« Sovjetske zveze in Japonske. Prav Kitajci so bili po sovjetskem bojkotu nesporni favoriti tudi v ekipnem tekmovanju, sicer pa bosta velemojstra Li Niny in Tong Fei nekaj nevšečnosti v hitrostnih vožnjah. Zaradi prehitevanja po notranjem robu je bil ob zmago Vincenzo Ceci, ki se je izkazal za taktično nespretnega, poražen pa je bil tudi Gabriele Sella. Oba bosta morala zamujeno nadoknaditi v repesažih. Nad slabimi vožnjami hitrostnikov se je posebno hudoval trener Maspes, ki je podčrtal pomanjkanje borbeno sti. še prišla na svoj račun v posameznih preizkušnjah. Boj med Sovjetsko zvezo in Kitajsko se je vnel že leta 1979 v Fort Wort.hu, od tlej pa so na pomembnejših tekmovanjih enkrat prevladovali eni. enkrat pa drugi. Američanov sploh nihče ni upošteval. . . Mogoče je že res, da so sodniki v Los Angelesu zelo naklonjeni domačim telovadcem, neizpodbitno pa je tudi dejstvo, da so Peter Vidmar (1961), Tim Daggett (1962), James Hartung (1960) in Mitch Gay-lord (1961), Scott Johnson (1961) m Buri. Conner (1958) pripravili in prikazali res vrhunske in izjemno dovršene nastope na parterju in na orodjih. VRSTNI RED 1. ZDA 591,40 točke; 2. Kitajska 590,80; 3. Japonska 586,70; 4. ZRN 582,10; 5. Švica 587,95; 6. Francija 587,25; 7. Kanada 577,15; 8. Južna Koreja 574,95 točke. HEGGU (ZDA) ZASLEDOVALNA VOŽNJA Odbojka Italijanska vrsta blizu polfinala Kot smo že poročali, je Italija tudi v drug: tekmi odbojkarskega moškega turnirja osvojila prepričljivo zmago. če bo danes premagala še Japonsko, ji polfinale ne more uiti; drugače ji preti nevarnost, da bo o uvrstitvi odločal set-količnik. A skupina IZIDA 2. KOLA Brazilija - Argentina 3:1; ZDA -Tunizija 3:0. LESTVICA: ZDA 4 točke. Južna Koreja in Brazilija (obe s tekmo manj) 2, Argentina in Tunizija 0. B skupina IZIDA 2. KOLA Italija - Kitajska 3:0; Kanada -Egipt 3:0. LESTVICA : Italija 4, Japonska (s tekmo manj) in Kanada 2, Kitajska in Egipt (s tekmo manj) 0. V bazenu tokrat brez rekordov LOS ANGELES jem plavalnem dnevu, ki pa je bil razmeroma reven glede tehničnih dosežkov. Naj bolj srečen je bil menda sprinter Gaines, prvi na klasični progi 100 m prosto. »Pred štirimi leti sem bil v življenjski formi in bi z lahkoto zmagal. Pri 25 letih pa sem moral posebno v zadnjih šestih mesecih delati kot živina. Izplačalo se je. Srečen sem.« Gaines je tudi povedal, da bo po OI opustil tekmovalni šport. Moški program je potekal sicer ob običajni premoči ZDA glede prvih mest, vendar z uspehi drugih držav pri nabiranju drugih in tretjih mest. Do izraza tako še naprej prihajajo Kanadčani, Avstralci in celo Francozi. Žensko štafeto ZDA so gledalci spre- — Popoln monopol domačinov v tret- jeli z negodovanjem. Ob zmagi je bila kriva, da ni postavila svetovnega rekorda. Močno sta razočarali opevani Romunki Bunaciu in Patrascoiu v hrbtnem slogu, Italijani pa niso imeli predstavnikov v finalnih borbah in izkupiček postaja za »azzurre« skrajno negativen. Izidi 200 m hrbtno moški 1. RICK CAREY (ZDA) 2’00”23; 2. FREDERIC DELCOURT (Fr.) 2 minuti 01”75; 3. CAMERON HENNING (Kan.) 2’02”37; 4. Prado (Braz.) 2 minuti 03”05; 5. Hurring (N. Zel.) 2'03”10; 6. Aldabe (Šp.) 2'04”53; 7. Orbell (Avstral.) 2’04”61; 8., Klapka-rek (ZRN) 2’04”95. 100 m hrbtno ženske 1. TERESA ANDREWS (ZDA) 1 minuto 02”55; 2. BETSY MITCHELL (ZDA) 1’02”63; 3. JOLANDA DE ROVER (Niz.) 1’02”91; 4. Bunaciu (Romunija) 1’03”21; 5. Patrascoiu (Rom.) 1’03”29; 6. Schlicht (ZRN) 1’03”46; 7. Rose (VB) 1’04"16; 8. Clark (N. Zel.) 1’04”47. 100 m prosto moški 1. AMBROSE GAINES (ZDA) 49”80; 2. MARK STOCKWELL (Avstralija) 50”24; 3. PER JOHANSSON (Šved.) 50”31; 4. Heath (ZDA) 50”41; 5. Hal-sall (Šv.) 50”50; 6. Mestre (Venez.) 50”70; 7. Car on (Fr.) 50”71; 8. Kor-thals (ZRN) 50”93. 400 m prosto ženske 1. TIFFANY COHEN (ZDA) 4’07”10; 2. SARAH HARDCASTLE (VB) 4 minute 10”27; 3. JUNE CROFT (VB) 4 minute 11”49; 4. Linehan (ZDA) 4 minute 12”26; 5. McVann (Avstral.) 4 minute 13”95; 6. Van Der Heer (Niz.) 4’16”05; 7. Kowalczik (ZRN) 4’16”33; 8. Daigneault (Kan.) 4’16”41. Štafeta 4x100 m prosto ženske 1. ZDA (Johnson, Steinseifer, Torres, Hogshcad) 3’43”43; 2. NIZOZEMSKA 3’44”40; 3. ZRN 3’45”56; 4. Avstralija 3’47”79; 5. Kanada 3’49”50; 6. Vel. Britanija 3’50”12; 7. Švedska 3’51”24; 8. Francija 3’52”15. Oster boj pod košem Italijani (med njimi tudi Villalta v temnem dresu) so imeli nemalo dela pod košem z visokimi centri zahodnonemške reprezentance (Telefoto AP) Jugoslovanski rokometaši začeli dokaj poprečno LOS ANGELES V prvem kolu moškega rokometnega turnirja je že prišlo do velikega presenečenja. Jugoslavija, eden od favoritov za zlato, je remizirala s skromno I-slandijo. Islandci so celo vodih skozi vso tekmo, prav v zadnji minuti pa je Radženovič dosegel remi. I slancici so sicer imeli še eno priložnost za strel, jugoslovanska obramba pa jim je to preprečila. Trener Jugoslavije Pokrajac je po tekmi dejal, da se je uresničilo prav to, česar se je bal, da bodo njegovi varovanci podcenjevali nasprotnika. Sedaj ima Jugoslavija še možnost, da osvoji prvo mesto, a pod pogojem, da igra bolj zbrano. Za Jugoslavijo so bili na tekmi z Islandijo uspešni: Isakovic 10 golov, Vukovič 9, Jurina, Radženovič in Rnič po enega. IZIDI 1. KOLA Skupina A Švica - Japonska 20:13; Romunija - Alžirija 24:16; Jugoslavija -Islandija 22:22. Skupina B Švedska - Južna Kareja 36:23; Danska - Španija 21:16; ZRN - ZDA 21:19. LESTVICI SKUPINA A: Romunija in Švica 2, Jugoslavija in Islandija 1, Japonska in Alžirija 0? SKUPINA B: Švedska, Danska in ZRN 2, Španija in Južna Koreja 0. Daniele Masala izgubil nekaj točk Izraziti plavalec Daniele Masala je v modernem peteroboju prav v svoji najboljši panogi izgubil precej dragocenih točk in se pred zadnjima dvema panogama počuti negotov. Računa še na strelsko preizkušnjo, ker se zaveda, da je v teku slabši. Skratka: v italijanskem taboru se pripravljajo na kolajno, ki morda ne bo zlata. Bolje gre v ekipni konkurenci. Po treh preizkušnjah (jahanje, sabljanje in plavanje) vodi Rasmusson (Švedska). Masala zaostaja za 40 točk, za njim pa ima Anglež Phelps nadaljnjih 40 točk zamude. Italijani imajo na ekipni lestvici samo 24 točk prednosti nad ZDA, prepričani pa s° o končnem uspehu. Vaterpolo Jugoslovanski vaterpolisti so u' s pesno startali na OI. V prvem srečanju so namreč zanesljivo premagali Kanado s 13:4 (2:0, 6:4, 3:0, 2:0). Najboljša strelca pri »plavih* sta bila Bebič in Lušič s po 3 zadetki. Jadranje Primorec Puh sedemnajsti Pričela so se tudi tekmovanja v jadranju. Po prvi preizkušnji (skupno jih bo sedem) je uvrstitev Italijan0" prav zadovoljiva, medtem ko je Prlj moreč Dušan Puh na deski doseg61 zadovoljivo 17. mesto. Med Italijani sta se najbolje odrezala Gorla in Peraboni v razredu »star«, ki sta bila tretja za Amen-čanoma in Grkoma. Veslanje V močno razredčeni konkurenci veslaških tekmovanj je Italija obogatil svojo prisotnost v finalnih tekmah P° zaslugi ženskega dvojnega četvere^ Posadka se je v repesažu UVTSHe samo na četrto mesto za Dansko, ZRn in Francijo, kar pa je bilo dovolj z* finale. Finalne ženske regate bodo na sgj redu v soboto, moške pa v nt. za danes pa je na sporedu nekaj P° finalov. Rokoborba Memiševič izgubil „cke Eden glavnih adutov jugoslovan reprezentance v rokoborbi, Mri11 vič, je v kategoriji nad 100 kg P -e senetljivo izgubil. Premagal 6° ,gt-Američan, slovenskega porekla -j, nick. Naj omenimo, da je Merni-se ^ pred igrami javno obljubil, da osvojil kolajno. ^ Bolje se je v kategoriji do 74 odrezal Karol j Kasap, ki je 6r. premagal Kolumbijca Salasa in 5 ta sedaj na eno od kolajn. ... • aJ Od Italijanov je v kategoriji 100 kg nastopil Lapenna in po v,‘ gl čenem boju izgubil z Egipčanom Iiadadom. , jk Medtem je znan tudi naspr°l.:e Vincenza Ma - do 48 kg: to kus Scherer, », ». -- ... prvenstvu osvojil srebrno odličje- v imam *av'"’ivrar-je Zahodni Nemec M , Uspešen dan italijanskih boksarjev LOS ANGELES — V boksarskem tekmovanju se s polno paro nadaljujejo izločilni dvoboji. Včerajšnji dan je bil za Italijane nadvse uspešen, saj sta zmagala še Casamo-nica in Musone. Casamonica, ki nastopa v kategoriji superwclter (do 71 kg) je premagal Irca Storeya. Po nekoliko neurejenem prvem krogu je namreč Casamonica silovito pritisnil in povsem onesposobil nasprotnika. V tretjem krogu ga je dvakrat podrl, tedaj pa je sodnik prekinil dvoboj in dosodil zmago Italijanu. Čisto zmago je dosegel tudi Musone, ki nastopa v težki kategoriji. Po točkah je s 5:0 premagal Kenijca O mondija. Musone je proti višjemu nasprotniku boksal zelo dobro v prvih dveh krogih, nato nekoliko popustil v tretjem, vendar pa si je nabral že dovolj točk za zmago. Veliko težjo zmago je izbojeval 22-letni Jugoslovan Redžcp Redžepovski, ki nastopa v mušji kategoriji (do 51 kg) in se je boril proti tajskemu predstavniku Terapomu Sang Anu. Dvoboj ni bil zelo privlačen, točnih udarcev je bilo bolj malo, nazadnje pa so sodniki le dosodili zmago Jugoslovanu s 3:2. Redžepovski je s to zmago napredoval v osmino finala. POLEMIČNO DVIGANJE UTEŽI Tretja zlata za LR Kitajsko v kategoriji do 60 kg, vendar, dva Kitajca na zmagovalnem odru. Na tiskovni konferenci po nagrajevanju se je kmalu vžgalo. Je bil tretji Wen Yee Tsai tudi Kitajec ali samo predstavnik Tajvana? Prvi je spregovoril Tsai in se imenoval Kitajca, uradni prevajalec pa ga .je opomnil, da je predstavnik Tajvana. Tema je spodbudila novinarje, ki so posegli v politično tematiko. Kaj mislita dvigalca, ko tekmujeta za državi, ki sta med seboj skregani? Ponovno je posegel prevajalec. »Dveh držav ni. Kitajska je ena sama.« Preden bi se zadeva še razvila sta se športnika objela, si čestitala in odšla. Favorit Romun Radu je kuhal svojo jezo in ni prišel do besede, sicer pa je bilo tekmovanje tehnično slabo. Za lansko najboljšo znamko je zmagovalec zaostal kar 30 kg. IZIDI 1. WEI QUIANG (LR Kitajska) 282.5 kg; 2. GELU RADU (Rom.) 280 kg; 3. WEN YEE TSAI (Tajvan) 272.5 kg; 4. Wìibiko (Jap.) 270 kg; 5. M u raki (Jap.) 267,5 kg: Sabljanje Italijana Numa in Sorella sta v floretu zmagala v svojih skupinah in sta si tako priborila pravico za nastop v drugem kolu turnirja. Spremembe po TV Od danes naprej bo druga italijanska mreža začela oddaje iz Los Angelesa ob 17.35 in ne ob 18. uri. Na ženskem košarkarskem turnirju »Plave« praznih rok LOS ANGELES — Jugoslovanske košarkarice so tudi v drugi tekmi ostale praznih rok. Izgubile so proti telesno šibkejšim, a taktično boljšim Južnim Korejkam. Pri Jugoslaviji je bilo uspešnih le pet i-gralk: Domikova in Počekovičeva (vsaka po 18), Porazičeva (8) in O-žegovičeva ter Vangelovska (vsaka po 4 točke). Med Korejkami je Kirnova dala 21 košev, Čojeva pa 12. IZIDI 2. KOLA Južna Koreja - Jugoslavija 55:52; ZDA - Avstralija 81:47; Kanada -Kitajska 66:61. LESTVICA Južna Kareja in ZDA 4, Kanada in Kitajska 2, Jugoslavija in Avstralija 0. Pri moških so odigrali drugo kolo v skupini B. Ponovno je razočarala Francija, ki je izgubila s ^ medtem ko so ZDA brez teža pravile tudi Kanado. IZIDI 2. KOLA nA -Španija - Urugvaj 107:90; ^ Kanada 89:63; Kitajska - FraJ 85:83. LESTVICA in U' ZDA in Španija 4, Kitajska rugvaj 2, Francija in Kanada Bezbol V uvodnem srečanju »azzurri« zmagali ie < Italijanska reprezentanca J turn>' gala na prvi tekmi bezbolsk6# jeIflon' rja, ki je letos prvič inJc,iiani 5° strativno na olimpiadi. ltu hiik° 1 premagali Dominikansko repu 10:7, potem ko so nasprotna1 raj vso tekmo vodili. V drugem kolu nogometnega turnirja v skupini A in Dni bilo presenečenj Italija že v četrtfinalu ITALIJA — ZDA 1:0 (0:0) STRELEC: F arnia v 5”. ITALIJA: Tancredi, Ferri, Galli, Baresi, Vierchowod, Tricella, Fanna vv 80’ Sabato), Bagni, Serena (v 76’ lori»), Vignola, Massaro. ZDA: Brcic, Savage, Thompson, Kapp, Crow, Di Bernardo, Perez, Borja tv 61’ Hooker), Moyers, Davis, Willrich (v 67’ Fox). SODNIK: El Eelmy (Kuvajt); GLEDALCEV: 65 tisoč. mi in da sedaj zaradi dveh rumenih kartonov ne bo mogel igrati še Bagni. Tako bi morebitne poškodbe ali izključitve nevarno razredčile vrste Italije za naslednje tekme, ki bodo gotovo težje od dosedanjih. REZULTATI DRUGEGA KOLA PASADENA — I-talija je v četrtfinalu. Z minimalno zmago proti reprezentanci ZDA so si »azzurri« že kolo pred koncem zagotovili vstop med osmerico najboljših in bo tako zad-Ja tekma v izločilni skupini s Kostariko odločala le o tem ali bo Itala prva ali druga v skupini. Za , gojitev prvega mesta »azzurrom« zadošča že neodločen rezultat, kar Pietro Fanna P °ti skromni ekipi Kostarike goto-ne bo problem. lik 50 Italijani prikazali ve- r ® boljšo igro kot proti Egiptu in ščur ne kaže slike moči na igri-D " Razveseljivo za »azzurre« je VS?m dejstvo, da so končno do-. zaigrali na sredini igrišča, kjer L'n„y.S0 držal v svojih rokah Viri.. 5- ki je obenem tudi dokazal, A™a. moči za vseh 90 minut, le v °ri-"ani 80 nekaj več pokazali no Zaeetk«, ko so nekajkrat nevar-pr ?®r°zili gol Tancredija, vendar v- , ^ključnih strelov na njegova n._.a ,"i bilo. še v naj večji nevar-rai h 6 v 15’, ko bi Tricella sko-creri- egel avtogol, vendar je Tan-v ki s okrajnimi napori žogo odbil nosti n _em so imeli več priložil. 'talijani, ki so stalno napadali Sar? .nna, Serena, Vignola in Masna „ I11?? bili natančni pri strelih yol Brcica. P rem,'5?° 80 Italijani kronali svojo c v 53’ z lepim golom Fanne, ki je izkoristil predložek Serene. Po golu so Američani aktivneje napadli, toda Italijani so s pametno igro brez težav zadržali prednost do konca tekme. Po tekmi je v taboru »azzurrov« vladalo veliko zadovoljstvo zaradi uspešnega nastopa še bolj pa zaradi dobre igre, ki so jo pokazali. Selektor Bearzot je bil z nastopom zadovoljen in pravi, da je bila ta tekma gotovo najbolj kvalitetna doslej na olimpijskem nogometnem turnirju. Skrbi ga le dejstvo, da so v Los Angeles prišli le z 17 nogometaši; da je Nela kaznovan s tremi tekma- Skupina A Francija - Norveška 2:1 (1:1); Čile - Katar 1:0 (0:0). Lestvica Francija 2 1 1 0 4:3 3 Čile 2 1 1 0 1:0 3 Katar 2 0 1 1 2:3 1 Norveška 2 0 11 1:2 1 Skupina D Italija - ZDA 1:0 (0:0); Egipt -Kostarika 4:1 (2:0). Lestvica Italija 2 2 0 0 2:0 4 Egipt 2 1 0 1 4:2 2 ZDA 2 1 0 1 3:1 2 Kostarika 2 0 0 2 1:7 0 sam... po teleksu Anketa o sedežu olimpijskih iger Ustanova Gal lup je izvedla v Italiji in drugod anketo o stalnem sedežu za OI v Grčiji. V Italiji se je 59 odstotkov preko 18 tisoč anketirancev izreklo za sedanjo »potujočo« formulo, dobrih 31 odstotkov pa za Grčijo. Ostali so bili negotovi. Večino (52 odstotkov) je Grčija dobila v Veliki Britaniji. Odločno proti (95 odstotkov) pa so bili v Turčiji. Odločno proti so bili tudi v Južni Koreji, kjer se že boje za usodo svojih iger l. 1988. Mehiški priseljenci Med tisoči mehiških priseljencev imajo v Los Angelesu tudi obraten primer. V mehiški ekipi plava Sara Guido, ki nosi mehiško državljanstvo po očetu, je pa doma iz Texasa in ne zna niti besedice španščine. Indijci protestirajo Skupina Indiji sovražnik sikov je v Los Angelesu strgala z droga indijsko zastavo in jo pohodila. Siki so že prej motili Indijce med hokejsko tekmo proti ZDA. Indijska delegacija je uradno protestirala. Veleposlani štvo v Washingtonu je tudi povedalo, da je obvestilo varnostne organe o namerah sikov, ni pa s tem dosegla zaželenih rezultatov. Vrednost vstopnic Losangeleški »Press Telegram« redno objavlja vrednost vstopnic na črni borzi. Uradno so na razpolago vstopnice še za skoraj vse panoge, za nekatere dni in tribune pa se lah ko dobijo le na črno. Vstopnica z uradno vrednostjo 230 dolarjev (zaključna slovesnost) velja na črni borzi tudi do 600 dolarjev. Upada vrednost vstopnic za košarko in boks, medtem ko raste cena pri plavanju in odbojki. Proti smogu s kisikom . . . O smogu v Los Angelesu so te dni po vsem svetu ničkoliko pisali, manjkalo pa ni niti netočnosti. Nekdo je celo poročal, da si je neka država priskrbela kisik, s katerim naj bi priskočili na pomoč obnemoglim in s smogom zastrupljenim konjem. Seveda so imeli kisik pri roki, vendar so ga rabili pri prevozu konjev z letali. naši bralci in los angeles ’84 Olimpijske igre v Los Angelesu so že v polnem teku. Po pričakovanjih imajo glavno besedo pri medaljah Američani. .voj — Toda tudi tokrat, dicionni leti v Moskvi, ni tra- SZ, %„lnega dvoboja med ZDA in bojknt3 s? se Američani odločili za in 5e ^vjetskih iger« in zakaj SZ za boiif,ere druge športne velesile dovolj 0t *ameriških« iger je bilo že naši brl (New Hampshire) s 7:6, 6:4 pri” gal Indijca Krishnana. • AMERIČANKA EVERT - LLO^P VA je v finalu avstralskega tems* prvenstva indoor s 7:5, 6:2 premag rojakinjo Shriverjevo. Na večdnevnem praznovanju KŠD Vipava na Peči Ob kotalkarski reviji tudi nogometni turnir S kotalkarsko revijo, ki je bila v nedeljo popoldne, se je na Peči za ključdlo večdnevno praznovanje KŠD Vipava, ki je poleg zabave in plesa obsegalo tudi nekaj športno-rekrea-cijskih pobud. Glede kotalkarske revije lahko povemo, da je povsem uspela, tako da je občinstvo š številnimi aplavzi nagradilo prizadevanja mladih nastopajočih in njihovih voditeljev. Na betonski plošči so se najprej predstavili starejši kotalkarji, ki so predstavili točko »Mornarji«, nakar so bili na vrsti začetniki, ki so predstavili točko palčkov, Po skupinskem nastopu »Ples pod dežjem« je sledil nastop para David Černič - Katja Tommasi ter posameznic Tanje Pe-teani in Barbare Kovic. Na prireditvi so sodelovali tudi kotalkarji iz Ronk, medtem ko so se v zadnjem trenutku morali svojemu nastopu odreči poletovci. V okviru praznovanj pa je bil na Peči tudi turnir v malem nogometu za mladince. V konkurenci štirih ekip so zmagali mladi Sovodenj«, ki so se uvrstili pied Mirenci, Vrhovci in Pečani. IZIDI POSAMEZNIH TEKEM: Peč - Miren 2:4; Sovodnje - Vrh 2:2; Sovodnje - Miren 4:3; Peč - Vrh 2:4; Vrh Miren 1:10; Peč - Sovodnje 0:6. Vedno v zvezi s kotalkanjem pri KŠD Vipava povejmo, da so se mladi Pečani udeležili revije v Ronkah, v soboto pa bodo štirje Izmed njih nastopih na mednarodnem tekmovanju za posameznike v Tolmeču. Na sliki : prizor s kotalkarske revije na Peči. Brezplačni abonmaji za tržaške študente TRST — Tržaška hranilnica bo tuJ‘ letos dala na razpolago študent oni šjih srednjih šol brezplačne maje za prvenstvena srečanja stine. Do abonmaja imajo Pfin0H tržaški študenti (rojeni med 'e._.e 66 in 70), ki so se udeležiti pokraF^. faze zadnjih mladinskih iger alj ^ dentskega prvenstva. Interesenti . rajo izpolniti prijavo, ki bo ° &ta prevzeli reklamna CONj j„ °°t Spettacolo« iz Trsta ter na jn ./mogočni, da je tako popol-ve'iki ek * tako draga naprava, to je kajti tnTan,.to prispela v naše mesto, toirporpÙ , ,je Pripomniti, da obstaja tokega ekrana le še v Rimu. T ®čaja za zdravstvene e^e v okviru KZE ftržaške Krajevne zdrav-, tečaip ‘>te 86 je pričelo vpisovanje per to za tehnike v fiziopatologiji ke. biološkeliavstv^ telfni-, ’ prvi bosta trajala tri le- pa obsega tri specifične 1 tori ig i ’ Interesenti, ki morajo biti VsJo SJVV| m morajo imeti dokončano šolo, se za vpis in po- 7T65072) ! ?«'fesTlLo Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Odbor KD Primorsko - Mačkolje se toplo zahvaljuje nastopajočim gostom in vsem, ki so delali in poskrbeli za lep uspeh letošnje Sagre. ŠD Vesna prireja v Križu na »Klancu« jutri, v soboto, v nedeljo in v ponedeljek VAŠKI PRAZNIK. Poskrbljeno za ribe, meso na žaru in domačo kaplico. Vsak večer ples z ansamblom Pomlad. KD J. Rapotec priredi 4., 5. in 6. avgusta SAGRO. Program : v soboto in nedeljo ples z ansamblom Ottavia Brai-ka; v ponedeljek bo igral ansambel Aries. V soboto otroški ex tempore; v nedeljo nastop godbe iz Pridvora, sledilo bo nagrajevanje otroškega ex tempore. Vabljeni. včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 2. avgusta BOJAN Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.32 — Dolžina dneva 14.42 — Luna vzide ob 11.48 in zatone ob 23.27. Jutri, PETEK, 3. avgusta LIDIJA Vreme včeraj: temperatura zraka 28,2 stopinje, zračni tlak 1018,2 mb rahlo pada, veter 6 kilometrov na uro severo-zahodnik, vlaga 61-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrea Stoppa, Sara Radetti, Christian Rodriguez, Francesco D’Adamo. UMRLI SO: 51-letna Maria Nella Co-ciancich, 72-letni Giuseppe Amari, 85-letni Francesco Jagodnik, 77-letna Maria Voivoda vd. Angelini, 88-letna Antonia Millo, 75-letna Virgilia Maisani por. Giuriati, 79-letna Iolanda Tonel por. Valenti, 61-letni Amadio Aita, 75-letna Marta Taucar por. Bronzin, 82-letna Argia Lanprit vd. Maraspin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11, Ses-ljan, Bazovica, Zavije, .. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Sesljan, Bazovica, Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. mali oglasi telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure PRODAM otroško posteljico in voziček. Telefon št. 730-495. PRODAJAM renault 5/1300 iz leta ’80 v odličnem stanju. Cena 4.800.000 lir. Telefon 220-637 od 19. do 20.30. PRODAM Fiat Panda 45, letnik ’80, prevoženih 29.000 km, svetlobele barve, za 4.700.000 Ur. Tel. 040/826-084. KUPIM šolske knjige za prvi letnik tičejo »F. Prešeren«. Tel. 226-140 v jutranjih urah. V ZGONIKU je odprl osmico Miro Žigon. Toči belo vino in teran. ŠKRK BORIS je odprl osmico »Pod lipo« v Repnu 130. IŠČEM knjige za 1. razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 040/55711. PRODAM Fiat 500 v odličnem stanju. Telefonirati po 20. uri ha 040/200-877. OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. V SAMATORCI sem 20. t.m. ob večernih urah izgubila denarnico z dokumenti. Pošteni najditelj naj telefonira na 575-145. PRODAM kmečko hišo z zemljo v So-vodnjah. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. 24. maja 1, tel. 83382. MATEMATIKO in fiziko inštruiram za popravne izpite. Informacije po telefonu (003865) 21972. ZLATO, zlate kovance kupi sli ugod no zamenja zlatarna Sosič - Narodna uL 44. Opčine Trst. darovi in prispevki Ob življenjskem jubileju dr. F. Škerlja daruje Albina Baučer 200.000 lir za TPK Sirena. V spomin na sestro Marijo Daneu daruje Stanko 100.000 tir za popravilo dvorane na Kontovelu. V spomin na sestro Marijo Daneu daruje Karel 100.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. V spomin na Ivano Montagna vd. Stranj darujeta Miro Žerjal in Tereza 30.000 lir za VZPI-ANPI v Boljuncu. Ob 40. obletnici smrti Jožefa Slavca darujejo žena Josipa, sin Slavko in hči Mira 30.000 lir za KD V. Vodnik in 30.000 tir za moški pevski zbor V. Vodnik. Ob 6. obletnici smrti Viktorja čuka daruje žena Francka (Trebče 109) 20.000 lir za godbo »V. Parma« in 20.000 lir za Primorski dnevnik. radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanul 13.00 Poletni maraton 13.30 Dnevnik 13.45 Gli schiavi più forti del mondo film 15.15 Hollywood 16.10 Risanke 16.30 Le avventure di Rin Tin Tin TV film 17.00 Kojak - TV film 17.50 II fedele Patrash - risanke 18.10 Al Paradise 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Colosseum - Ljudje in živali 21.30 I cento cavalieri - film Igrajo: Mark Damon, Antonella Lualdi, Rafael Alonso 22.30 Dnevnik 22.35 Drugi del filma 23.25 Kronika italijanskega filma 24.00 Dnevnik in Vremenske razmere Drugi kanal 10.30 Olimpijske igre 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Due e simpatia - nadalj. dneva Ljubljana 9.50 Videostrani - olimpijske novice 10.00 Kumanovo: Ljudsko zborovanje ob 4Metnici ASNOM 13.35 Olimpijska kronika 14.25 Olimpijski pregled 16.00 OI: gimnastika - ženske 18.05 Poročila 18.10 Trapollo HH 33: Sin sonca - nadaljevanka 18.40 Risanka 18.45 Čas, ki živi: Pionirski odred 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Lov za zakladom: Katmandu - kviz 21.05 Življenje Verdija - nadalj. 22.15 Dnevnik 22.30 Navdušenje Franka Steina kratki film 22.45 Olimpijska kronika 23.30 Olimpijski pregled 1.00 Olimpijska kronika 3 1.25 OI: košarka (m) Jugoslavija - Brazilija neposredni prenos Zagreb 13.35 Olimpijska kronika 14.25 Olimpijski pregled 1 16.00 OI: gimnastika ženske ekipno 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Junaški rod - otroška serija 20.00 Politični magazin ZASEBNE CANALE 5 8.30 In casa Lawrence - TV film 9.15 Alice - TV film 10.15 Phyllis - TV film 10.45 Perdono - film Igrata: Joan Crawford in Den-nis Morgan 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Lou Grant - TV film 13.25 In casa Lawrence - TV film 14.25 Fiori nella polvere - film Igrata : Greer Garson in Walter Pidgeon 16.25 Mary Tyler Moore - TV film 17.00 Hazzard TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 Festivalbar - Deejay Star spektakel 23.00 1 Jefferson - TV film 23.30 Šport RETEQUATTRO 8.30 Risanke 8.45 Arrivano i Superboys - risanke 9.15 Aspettando il ritorno di papà 9.30 Shazzan - risanke 10.10 TV novela - Magia 10.50 Fantasilandia - TV film 11.45 Tre cuori in affitto - TV film 12.15 Risanke 13.10 Prontovideo 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Consegne a domicilio - film 17.00 Risanke 18.00 Truck Driver - TV film 18.50 Tre cuori in affitto - TV film 19.25 Chips - TV film 20.25 Charlie’s angels - TV film 21.30 I giorni del Padrino - nadalj. 23.15 Quincy - TV film 00.15 Baby killer - film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Mercanti di uomini - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy show - TV film 13.00 Bim bum barn 14.30 Kviz, glasba, filmi za skupno popoldne 16.25 Guardia, guardia scelta, brigadiere e marescialo - film Igrajo: Alberto Sordi, Peppino De Filippo 18.00 Olimpijske igre 19.45 Dnevnik 20.30 I ragazzi di celluloide n. 2 nadaljevanka 21.55 Dnevnik - Večerne vesti 22.05 Che si beve stasera? 22.55 Dnevnik - Zadnje vesti 23.00 Olimpijske igre Tretji kanal 19.00 Dnevnik 19.20 Deželni program 20.00 Šola in vzgoja 20.30 - 23.10 Šport in spektakel Rim kliče Los Angeles 21.40 La bionda esplosiva - film Igrajo: Jay ne Mansfield, Tony Randall, Besty Drake 23.10 Dnevnik 23.35 Kamera in spomin 23.45 Speciale Orecchi occhio glasbena oddaja 21.05 Padec Italije - jugoslov. ' film 2. del 22.00 Dnevnik 22.20 Mali koncert 22.45 Olimpijska kronika 1.25 OI: košarka Jugoslavija - Brazilija Koper 14.00 Odprta meja V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti: DEVIN - NABREŽINA — Septembra nov župan TRST — »IL PICCOLO« — nova u-prava in novi direktor ŽABN1CE (UD) — Dom Mangart GORICA — Mostovi čez Sočo TRST — Poceni kopanje na obali GORICA — Kopanje v Soči 14.25 Olimpijski pregled 16.00 OI: gimnastika ženske posamezno 18.00 Odprta meja 18.30 Narodna glasba: Španski balet Maria Rosa 19.30 TV D - Stičišče • 19.50 Vtisi z Japonske 20.20 OI: gimnastika ženske posamezno 22.20 TV D - Vse danes 22.30 Besede in glasba 23.00 Zeit im Bild - Čas v sliki 23.30 Olimpijski pregled POSTAJE 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim bum barn Risanke 17.40 La casa nella prateria - TV film 18.40 Kung-Fu - TV film 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Doc - film Igrata: Stacy Keach in Faye Dunaway 22.15 Bandiera gialla - glasba 23.15 Miliardario... ma bagnino - film komedija z Elvisom Presleyem 1.00 Ironside - TV film TELEPADOVA 14.00 Marna Linda - TV film 14.45 Gli emigranti - nadaljevanka 15.30 Cara a cara - TV film 17.00 Star Trek - TV film 18.00 Risanke 19.30 Marna Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono TV film 22.00 Bacio di fuoco - film 23.00 Lancer - TV film 23.30 La notte ha mille occhi - film TRIVENETÀ 14.30 La moglie nuova - film 16.00 Filmski program 16.30 TV film 17.30 TV film 18.30 Kronos - TV film 19.30 The Outsiders - TV film 20.30 Le prigioniere dell’isola del diavolo - film 22.00 L’incredibile dottor Hogg TV film 22.30 Rassegna di tappeti orientali TELEFRIULI 14.30 Cara a cara - TV film 15.45 La grande rapina - film 17.15 Risanke 18.15 Cara a cara - TV film 19.30 Dnevnik 20.00 L’ora di Hitchcock - TV film 21.00 Vesti v nemškem jeziku 21.30 Ho sposato un demonio - film 23.30 Prima dell’uragano - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.20 Turizem; 8.45 Konjiček za vsakogar; 9.10 Zdravniški nasveti ; 9.40 Črtica; 10.10 Koncert; 11.30 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih : Tone Svetina: »Ukana«; — vmes: Gasbeni pot-puri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne : — Sprehodi po tržaških predmestjih: (24) »Še nekaj zanimivosti o Kolonji«; 16.00 Natečaji slovenskih popevk v začetku stoletja ; — vmes: Glasbeni Usti; 17.10 Klasični album; Gioacchino Rossini: La cambiale di matrimonio, operna enodejanka ; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30. 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro. Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Danes na vailu radia Koper; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po že-lah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Radijska porota; 17.33 Pesmi in plesi narodov sveta: Indonezija; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 G la sba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.15 Glasbena oddaja ; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Glasbeno popoldne; 14.45 Edig Galletti; 16.00 Jugoslavija — vse o turizmu in počitnicah; 18.00 Jugoslovanski glasbeni trg; 18.45 Grožnjan ’84 - mesto mladih; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja ; 9.00 Radio tudi mi; 11.00 Divertimento 1889; 11.20 Glasbena oddaja; 13.15 Olimpijske igre; 13.25 Master; 15.00 Radio 1 za vsakogar; 16.00 Popoldanski spored; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Olimpijske igre; 19.20 Verska oddaja; 19.27 Audiotxxx; 20.00 Radijska priredba ; 21.35 Glasbena oddaja; 22.50 Iz parlamenta ; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 La scalata - radijska priredba; 9.10 Vacanze premio; 10.30 Ma che vuoi? La luna?; 12.10 Deželni program ; 13.50 Olimpijske igre; 15.00 Radijska priredba; 15.37 Estate attenti; 19.50 šola in vzgoja; 20.10 Spektakel; 21.00 Canta uomo canta; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.40 Radio 2 jazz - nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 4.30 8.00 Jutranji program glasba —-vmes: Minuto za EP; 4.30 Poročila; 4.50 Dftevni koledar; 5.00 Poročila; 5.30 Prva jutranja kronika; 6.20 Rekreacija ; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolanje; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveit; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev — Iz naših sporedov ; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za rrt’ade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 in Glasba; 18.00 Radioteka; 18.30 Pianist Friedrich Guida igra Beethovna; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer - Slovenski prevajalci -Janko Moder; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno - Osip Nandelštam: Črno sonce; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Na festivalu v Pulju ni bilo presenetljivih filmov Napredki vidni le pri manjših produkcijah - Večina filmov govori o domačih, jugoslovanskih problemih Puljski festival, ki se je pričel z ognjemeti v Areni se je prav tako uradno končal v Areni s podelitvijo nagrad. Najprej si je v soboto občinstvo ogledalo edini partizanski film letošnje produkcije VELIKI TRANSPORT, nato pa je bila na vrsti precej klavrna podelitev nagrad. Nekaj dobitnikov nagrad ni bilo prisotnih, zato pa smo si lahko ogledali predstavnike producentskih hiš, tega z areno maskerke Berte Meglič, onega z areno najboljšo igralko Sonio Savič. Igralka, ki je dobila nagrado za žensko epizodno vlogo pa je n Areni nadaljevala spektakel, ki ga je za čela zjutraj med tiskovno konferenco, skratka, ni sprejela nagrade. Publi ka je končno le pobesnela (letos so bili namreč zelo potrpežljivi) in žvižgov m hotelo biti konec. Z njenim nastopom je hotela igralka predvsem izraziti nezadovoljstvo za delovanje žirije, ki pa je bilo letos dejansko skorajda neoporečno. Pri tem pa moramo tudi pomislili na dejstvo, da letošnja jugoslovanska " produkcija ni predstavila nobenega takega filma, o katerem bi lahko govorili še čez deset let. Letošnji filmi, vsaj tisti, ki si jih lahko gledal do konca ne da bi zaspal, so bili približno vsi na i-stem nivoju. Ni bilo v, pozitivnem smislu velikih izjem, so pa predstavili tudi nekaj tako nemogočih filmov, da so ljudje vztrajali v kinodvorani iz gole radovednosti, kje so meje za snemanje slabega filma. V Pulju pa smo videli tudi nekaj zanimivih kombinacij izrednih filmskih delavcev (glej kamero Karpa Godine), ki so sodelovali pri slabem filmu (glej Ujed an-džela Lordano Zafranoviča). Sicer pa je glavni cilj vsedržavnega festimla v Pulju ta, da se beležijo uspehi in napredki jugoslovanske produkcije, oziroma, da se nekaterim filmom ali avtorjem pripravi odskočno desko v svet. K beležkam uspehov lahko pripišemo predvsem objektiven napredek slovenskega filma, ki je predstavil v Pulju zanimive mlade igralce in režiserje, obenem pa dokazal, da se lahko piše tudi dobre scenarije. Problem pisanja in prilagaja ■ nja scenarija pa je od vedno eden izmed nerešenih hib jugoslovanskega filma. Ni namreč naključje, da je dobitnik letošnjega Grand Prixa film, ki sloni na uspešnem gledališkem scenariju. Kot tudi ni naključje, dl je dobitnik arene za moško vlogo tisti Danilo Stojkovič, ki je igral Balkanskega špijona v istoimenskem gledališkem delu. Puljski festival pa niso samo filmi v konkurenci, torej tisti, ki so na kakšen način odnesli vsaj eno zlato areno, ampak so tudi vsi ostali, ki nam dajajo globalno sliko smernic prisotnih v jugoslovanskem filmu. Te smernice pa so posebno važne in zanimive, če nanje pogledamo iz sociološkega zornega kota. Pustimo za enkrat analizo tehničnih in umetniških prvin filmov in poglejmo malo, kal šen svet nam razskriva film. Kakšni so problemi, ki najbolj prevzemajo filmske avtorje? Jugoslovanski film je v nekem pogledu edinstven, saj iz njega hote ali nehote sevajo realni, niakdanji problemi Jugoslavije. Vzemimo npr. problem ženske. V filmih smo ženske videli v glavnem v treh oblikah, v prvih dveh, čisto Stereotipnih, kot balkansko ženo, ki doma gara ali pa kot lepo dekle - telo brez posebnega delovanja možganov. Do tu nič novega. Zanimiva pa je tretja oblika pogleda na ženski svet in to ne samo iz strani predstavnikov moškega spola. Obstaja in u-speva lik frustrirane enakopravne ženske, ki si je priborila svoj dober socialni status, je pa zato izgubila najbolj elementarna življenjska faktor jar duševni mir in ljubezen. Lik take penalizirane ženske številčno stalno raste. Prav tako je v razmahu problematika konfliktov med mlajšo generacijo in starši, medtem ko je tretja generacija (dedi, tete itd.) spet v redu. Starši predstavljajo kritiko določenim težnjam današnje Ju- goslavije, kjer je dejansko obstoječe malomeščanstvo trn v peti socialistič ne države. Tudi občutek brezizhodnosti pri mladoletnikih izhaja iz konfliktov s prvo povojno generacijo. To pa je spet tista generacija, ki ne čuti več potrebe po zgodovinskem partizanskem filmu ampak skuša prodreti globoko v pomen partizanskega gibanja, n intimne posledice vojne (Lazar), v še ne čisto jasno povojno politiko. Socialnim in političnim analizam lahko še dodamo nerazrešen problem ljubezni mladostnikov, ki se marsikdaj veliko ne oddaljuje od ln-goličeve »Gimnazijke«, medtem ko se tudi v jugoslovanskem filmu pojavi fenomen ugrabljenih otrok. Zato, dd bomo dosledni do kraja, pa moramo omeniti tudi prvi jugoslovanski Jihn popolnoma posvečen mamilom, Pejsa-ži v megli. Ideja kot taka, film o narkomanih, bi in verjetno tudi bo, odprla pot novemu podžanru, saj dovoljuje spajanje nekaterih izmed najbolj priljubljenih kostant jugoslovanskega filma, problemi z mladino, spolnost in družbeno kritični pogled na svet. V takih filmih pa bi gotovo lahko nastopil Bata Živojinovič, in tako bi zadostili tudi potrebam vseh, ki brez Bate ali Ljubice Samardžič sploh ne pojmujejo filmske produkcije v Jugoslaviji. (P.S. film Pejsaži v megli je bil ne-popisljivo grd). Prizor iz filma »O pokojniku vse najboljše«, edini jugoslovanski film, ki ga bomo videli v Benetkah. Boštjan Vrhovec govori o filmu »Leta odločitve« V kroniki puljskega festivala smo med nagrajenimi zabeležili in predhodno tudi napovedali zlato areno za scenarij slovenskemu filmu »Leta odločitve« režiserja Boštjana Vrhovca, s katerim smo imeli prijetno srečanje po razglasitvi nagrajencev. Iz daljšega pogovora lahko objavimo le skrčen intervju zaradi običajne stiske s prostorom : Vpr.: Torej nagrada za najboljši scenarij. Nekaj nam povej o tem čisto posebnem načinu pisanja scenarija in dela s scenarijem. Odg.: To sta dva principa delanja filma: ali si režiser sam napiše scenarij ali ga dobi že napisanega in si ga potem prilagaja. Pri nas je bil običaj, da je bil režiser kompleten avtor, in potem so včasih bili scenariji-filmi takšni kot pač so. V svetu je navada, da piše scenarij mnogo ljudi, potem drugi napišejo dialoge... Pri nas te prakse skorajda ni. Branko Gradišnik je v glavnem sam pisal scenarij, jaz sem pomagal pri izdelavi dramaturške strukture oblike, tako da je bil stalno prisoten pristop režiserja. Kasneje je pristopil še Denis Poniž. Vpr.: Dober scenarij, to je dobra podlaga, omogoča boljše snemanje filma... Odg.: Če režiser dela scenarij sam, potem pri realizaciji filma potencira, oziroma, se ne more izogniti tistim napakam, ki so v scenariju. Mi smo poskušali izdelati, tako obliko filma scenarija, da bi se pozneje ne lovili več. Rezultat tega dobrega dela predpriprav filma je v tem, upam, da je film dobro narejen in primemo prirejen prikazovanju v kinodvoranah. Vpr.: Poleg tega ima film tudi dobro scenografijo, kljub temu da če se ne motimo, je bil posnet v studiu. Odg.: Vsi posnetki so v studiu, ker se je izkazalo, da je boljša rešitev glede samega postavljanja luči, dela s kamero. Poleg tega pa se je tudi finančno izplačalo. Vpr.: Koliko pa je stal film? Odg.: Eksternih stroškov, to je denarja, ki ga je ekipa lahko porabila, je bilo milijardo pa sto starih dinarjev. Omejeni pa smo bili zaradi filmskega traku, saj smo razpolagali le s 13.000 metri tako da smo morali prej vse dobro pripraviti, ker bi ne bilo mogoče eksperimentirati. Film pa je dolg 2.400 metrov. Vpr.: Rabili ste samo eno kamero? Odg.: Da. To pa tudi zaradi samega koncepta in principa dela. Film je v dolgih kadrih, malo je planov in kontraplanov, kjer bi prišla v poštev druga kamera. To smo delali drugače, z nekakšnimi skoraj kader sekvencami. Je to bolj zahtevno ampak meni odgovarja. Vpr.: Torej ste morali pripraviti vse že od začetka. Običajno se filme snema s 80.100.000 metri. Odg.: To se dela v tujini, kjer je filmski trak kot papir za pisatelja. Pri nas je količina omejena, je pa bilo od začetka že vse zamišljeno, ker drugače ne bi mogli filma do konca izpeljati, ker je zgradba filma tako izrazito mozaična in se šele na koncu, ko se vse kocke oziroma, ploščice zložijo, in če pogledaš z neko distanco vidiš podobo kako ti ljudje-liki v fi’mu funkcionirajo, oziroma kaj pripovedujejo. Vpr.: Tematsko film popolnoma razbije določeno pojmovanje slovenskega sveta. Razbije neke tradicije. Kako je bilo sprejeto, ko ste predložili scenarij? Odg.: Z direktorjem Viba filma smo bili v kontaktu že od same ideje in je spremljal raz- voj nastanka filma. Mislil je, da je v trenutni situaciji slovenske kinematografije to potreben film. Poskušali smo govoriti o neki temi, ki izhaja iz nas, kajti prvo v odio, ko smo film pripravljali, je bilo to, da hočemo govoriti o nas samih, o mladih ljudeh in o družbi, v kateri ti ljudje živijo. Film smo postavili v leto 1973 ker se po svojih značilnostih jurak ni mogel roditi kasneje od leta 52, travme, ki jih doživlja, pa so travme 20-letnika. Problemi, ki jih mora Peter reševat, so pogojeni od obdobja, ko človek išče svojo afirmacijo, svoje mesto v svetu. Vpr.: Imamo različne registre gledanja. Če gledamo na primer na lik matere, izhaja iz Cankarja, v tem filmu pa je od začetka do kraja iskanje resnične materine figure. Odg.: Branko je od vsega začetka rekel, da hoče razbiti ta mit cankarjanstva. Mati, ki zapusti svoje otroke, tako da zanju skrbi oče: posledica je, da sta takšna, kakršna pač sta. Peter pa v bistvu v svojih ženskah išče lik matere. Po eni strani je to polaščevalska Cveta, intelektualna pocestnica bi lahko rekli; po drugi strani pa je Leni, ki je čista dobrota, usmiljenje žrtvovanje za drugega. Ona žrtvuje sebe, da bi lahko bilo omogočeno Petru nekaj bojšega. Ta dobrota se izkaže v njeni žrtvi j, ker ni uspela, da bi spravila Petra- na pot, za katero misli, da je prava; Peter postane ob koncu tak kot njegov oče. Vpr.: V slovenskih filmih sc skušajo prikazovati neki upori, ki pa zgleda, da zaidejo v tezo, da se sploh nima smisla več bojevati, npr. če gledamo na Petrovega brata. Odg.: Petrov brat se je umaknil, ostal je na istih pozicijah od letu 68. Pravi: 'Jaz sem dal mojo revolucijo skozi, sem se skušal upirati,’ zato je ostal na obrobju življenja in živi svoje pošteno življenje naprej. Se ni podredil nobeni strukturi in ostaja to, kar je. Peter P°" skuša, lahko pa samo moralno in etično Pr0" pade. Življenjsko ne propade, saj vstopi v strukture, proti katerim se je boril, v življC' nju bo uspešen. Nasledil bo očeta kot neke vrste novi oblastnik, ki bo ravno tako brez usmiljenja pregazil ljudi, kar se izkazuje v zadnjem kadru. Je pa prepuščeno gledalcem Samim, da razbirajo, ai je Peter pozitiven ali negativen junak. Vpr.: Nastaja morda v Sloveniji skup^V^ novih filmskih ustvarjalcev, filmarjev, ki 00 pirajo novo pot? Odg.: Vsekakor mladi ljudje gledamo n stvari malce drugače kot starejši. Ne vem. če je zdaj to nova pot. Film ni samo zgodo ■ ampak gre tudi za oblikovanje strukture y ^ ma, oblikovanje kadrov ; če filme gledaš odprtimi očmi; delaš tudi fi’m na nek drw, način. Mi smo poskusili narediti mozaicn^ strukturo filma z dolgimi sekvencami, f?®'! rili smo na nek drugačem način, in y-^ea.J. da nam je to tudi precej uspelo. Če bo m nost za še kakšno delo, bomo ostali pri dana njem času, pri vzrokih zastanja v našem ® su, in bomo skušali probleme ne samo naK zovati, ampak jih tudi poskušali s filmom 54 m im na neki način razreševati. Vpr.: Nova smer slovenskega filma bi 1 ko marsikaj naučila tudi druge po Jugoslav Jj kjer ni iskanja novega, ampak večina P0®6 komedij. Odg.: Filmi so potrebni, oboji. Film j® nematografija, industrija. Žal se pri nas * ^ ne izplača. Če pa bi ostali samo pri temu. yg je film samo zabavna industrija, ne bi ^ več slovenskega filma. Mislim, da morajo naši filmi zasidrani v našo zavest in PnS^ vati k ohranjanju naše identitete. TONE SVETINA Med nebom in pefr/om _______________ 209__________________ Vse bolj je čutil nevarnost. In kam naj bežijo, ko ne vedo, kje je kakšna vrzel? Smeli je gledal, kako skozi jutranji čad prodira sončna luč. Namesto da bi mislil na bitko, je razmišljal o sili, ki prižiga in ugaša to veliko žarečo kroglo. Že kot otrok se je rad zazrl v nočno zvezdno nebo ali pa je premišljeval o soncu. Bil je otožen, razmišljajoč deček, hkrati pa sta ga navdajali uporniška sla in želja, da bi vodil druge. Mati, ki je v njem videla predvsem svojo podobo, je želela, da bi bil duhovnik. To je bil pravzaprav sen vsake podeželske matere, ko so v šoli ugotovili, da ima talentiranega otroka. Postal je bogoslovec, čeprav je imel dvojno naravo. S pogledom v zvezde je iskal boga, počelo, vzrok vesolja, druga, praktična narava pa je bila uporniška. Nezadovoljen s krivičnim svetom in prekletstvom zgodovine se je zapisal tistim, ki bi bili radi spremenili svet in človeka, če ne zlepa, pa s silo. Vojna je izoblikovala v njem drugo naravo. Namesto misijonar je postal revolucionar, namesto razmišljajoč, vse odpuščajoč duhovnik je postal aktivist in borec revolucije. Bolezen — čir na želadcu — pa ga je vrnila k razmišljanju. Bolečinam telesa so se pridružile bolečine duše. Sam do sebe dosleden ter duhovno obremenjen z dolžnostjo in osebno odgovornostjo, ni prenašal dejanj, ki bi jih lahko šteli za nemoralna; bil je nagel v sodbah in ukrepanju. V tem sta si bila s Karlom nekoliko podobna in zategadelj tudi blizu. Smelemu ni ušlo, v kakšnih skrbeh je Karlo, ki so ga imeli za neustrašnega. »Ne tuhtaj, Smeli, minilo bo, ko bo počilo,« je dejal Karlo. »Prvi streli bodo odločilni.« »Mislim, da bodo odločilni zadnji.« »Tudi mogoče. Smeli.« »Karlo, ali veruješ v boga?« Začuden, da ga sprašuje Smeli o bogu v tem nemogočem položaju, je odvrnil: »Niti v človeka ne, kaj šele v boga.« »Grob si. Težko boš živel, če boš slučajno preživel to vojno. V kaj potem veruješ?« »Samo v boj, ta je večen. Mati me je učila drugače. Zelo je pobožna ali bogu vdana, kot pravi sama. Vera ji daje moč, da vztraja.« »Saj tudi nam daje moč, vera, Karlo, samo drugačna. Tudi komunizem je vera; jaz sem pustil boga in se ves utopil v to novo utopijo. Kazno je, da človek brez tega ne more napredovati! « »Nekateri lahko, Smeli. Večina misli od danes do jutri in se prepušča toku. Jaz na primer v tem trenutku ne mislim nič drugega kot to, kako bomo preslepili Italijane in se rešili.« »Naraven in nagonski človek si. Jaz sem kompliciran. V vsaki mejni situaciji razmišljam, ali res ni boga in ali bo človek znal živeti sam, brez njega.« »Jaz se ukvarjam samo s tem, kako preživeti.« »Se bomo rešili ali bomo padli, Karlo?« »Rešili se bomo, nekaj pa jih bo padlo, preveč jih je; tudi če ne bi nihče meril, jih bo nekaj zade- tih. Odkar sem bil ranjen, ne mislim več, da ie morem skupiti.« »Se bojiš?« »Bojim se, a ko bo počilo, se ne bom več.« t »Lahko se zgodi, da padeva oba, Karlo-, sm voham.« a »Ni čisto tako, Smeli, več možnosti je, da °°za ostala živa. Tu poznam ozemlje kot svoj žep. Vem vsako stopinjo, koder se bomo prebijali.« QSt »To me veseli, toda do mraka je še cela večn negotovih trenutkov.« . r6. »Ko se borba začne, bo čas hitro stekel,« )e kel Karlo. \\ Oba sta gledala v smer, od koder so pričako Italijane. Izvidnik je prišel sporočit, da na hribu sproti njim postavljajo minomete. je Pokrajina je zablestela zeleno, v sončni lučl bila bohotna in vabljiva kot mlada ženska. . »Imaš dekle, Karlo?« je vprašal Smeli, ki le preskakoval z misli na misel. ay »Nimam je. Pustil sem jo, ker me je njena razočarala in užalila. Hči ni nikoli daleč od matetra-»Škoda, Karlo. Pravijo, da ljubezen pomaga vz jati v boju.« . toj» »Ali pa te pogubi. Mislim, da je nagon o o močnejši od nagona po nadaljevanju vrste.« aIy »Kaj veš, Karlo, ljubezen in smrt sta večni ug ki... Jo morda še ljubiš?« »Najbrž.« »Voham, da je smrt blizu.« . j.yj», »Čim več razmišljam o smrti, tem bolj mi )e tem manj jo razumem.« .jveth »Karlo, jaz pa sem vdan v usodo. Če Prejjgfli' to hajko, boš ti moj namestnik. Midva bova vZ ^pila vso Primorsko v upor. Samo da se srečno P jemo!« Dolga razprava o gospodarski krizi na zadnji seji pokrajinskega sveta Odobrili so dva upravna sklepa Za šolsko menzo in knjige Tudi letos deželne podpore dijakom za pravico do študija Torkova seja pokrajinskega sveta F bila pretežno namenjena razpra v| o gospodarski in zaposlitveni kri na Goriškem. Preden preidemo k Poročilu o razpravi, naj nam bo do-yoljena kritična ugotovitev. Seja se j® Pričela s skoraj enourno zamudo, ker je v začetku manjkala več kot Polovica svetovalcev, nato pa se je Navlekla celih šest ur. Človek bi pričakoval, da bodo v tako dolgem ča su obravnavali večino 36 točk na onevnem redu. Pa ni bilo tako. Končni obračun obsega samo dva odobrena sklepa in resolucijo o gospodarskih vprašanjih. Vsiljuje se grenka ugotovitev, da bo t.i. vlak gospodarske obnove šel mimo nas, ko bodo ponekod še razpravljali, kam naj bo usmerjen. p° uvodnih interpelacijah, komemoracijah nekaterih osebnosti, ki so umrle v zadnjem času, in pozitivni oceni organizacije in poteka med-barodnega odbojkarskega mladinskega turnirja, je seja prešla v živo nadaljevanjem razprave o gospo-arskih vprašanjih. Diskusija o tej Problematiki se je pričela že na prej-■nji seji sveta, povod zanjo pa je ala predstavitev resolucije KPI o aposlitveni krizi v industriji. Na Prejšnji seji je odbornik za progra-aciJo podal izčrpno poročilo o kri- zi, v torek pa so bili na vrsti posegi predstavnikov političnih skupin v pokrajinskem svetu. Z dolgimi posegi so prispevali k razpravi Cej in Mofferdinova (PSI), Poletto (KPI), misovec Cosma in Bergamin (KD). Ne da bi se spuščali v podrobnosti posameznih posegov, lahko povemo, da so se govorniki dotaknili krize podjetij z javno soudeležbo, ki še vedno predstavljajo večji del goriške industrije. Izhod iz krize je treba iskati v ohranitvi prisotnosti javnih udeležb, vendar s pogledom tudi na nove modernejše vrste proizvodnje. Treba je tudi upoštevati druge možnosti kot je gospodarski del osimskih sporazumov, pravilna uporaba zakona 115, obnova goriške proste cone, okrepitev avtonomnega računa za blagovno izmenjavo, vloga tržiškega pri stanišča in s tem v zvezi cestnih povezav, razvoj kmetijstva in turi zrna ter druge možnosti, ki so jih našteli posamezni svetovalci. Po tej obsežni razpravi je bila sprejeta resolucija, ld jo je predstavilo pet večinskih strank. Skoraj pet tipkanih strani dolga resolucija v bistvu obvezuje pokrajinski odbor naj si prizadeva skupaj z drugimi dejavniki za spremembo načrta Fin cantieri, ob upoštevanju, da je zaradi politično-gospodarske situacije v pokrajini potrebna prisotnost javnih udeležb. V resoluciji je še rečeno, da je potrebno sklicati 3. deželno konferenco o javnih udeležbah, uporabiti sredstva zak. 115 za uravno-vešenje gospodarstva na Goriškem in si prizadevati za dodelitev fondov EGS za regionalni razvoj našim krajem. Resolucijo je podprlo 10 svetovalcev večine in 4 komunisti, ki pa so se pri nekaterih točkah vzdržali ali glasovali proti. Proti je glasoval tudi misovec. Pred tem je svet zavrnil podobno resolucijo KPI, ki je vsebovala predlog za ustanovitev o-perativnega odbora za obrambo gospodarstva, ld naj bi ga sestavljali predstavniki krajevnih uprav, strank, sindikatov in gospodarstvenikov. Pokrajinski svet je nato odobril še sklep o nujnih popravilih v vrednosti 110 milijonov za odpravo usada na cesti Bračan - Dolenje, ter sklep za nabavo posojila v višini 200 milijonov za nakup novih avtobusov APT. Podjetje bo namreč kupilo 13 novih avtobusov, predvideni strošek skoraj poltretje milijarde lir pa bo pretežno krila dežela. Pokrajina bo prispevala' z najetim posojilom. Tudi letos bodo učencem in dijakom srednjih šol dali iz deželnih sredstev nekaj denarja, upoštevajoč določila deželnega zakona o pravici do študija. Deželna uprava je že okvirno porazdelila denar ter ga namenila šolskim okrajem, konkretno pa bodo denar porazdelile občinske uprave. Tudi letos bo poskrbljeno za šole s slovenskim učnim jezikom. Dežela je namreč denar za te šole določila že vnaprej. Kar se Goriške tiče upošteva ta porazdelitev številčno stanje dijakov na teh šolah, od vrtcev do srednjih šol. Na goriškem županstvu se je že se stala svetovalska komisija za šolska vprašanja. Z odbornikom Obizzijem in funkcionarji občine je bilo določeno kakšni bodo kriteriji za porazdelitev denarja v prihodnjem šolskem letu. V glavnem bodo obdržali dosedanje, le družinski dohodek prosilcev bodo spremenili upoštevajoč inflacijo. Medtem ko bodo otroškim vrtcem dali denar za nakup opreme, oziroma učnih pripomočkov, bodo v njižjih srednjih šolah dijaki lahko dobili prispevke za nakup knjig. Denar bodo dobile tudi šole, v katerih so handikapirani otro ci, šole s celodnevnim poukom. Pri dijakih višjih srednjih šol, ki bodo zaprosili podporo za dijaško menzo (gre v tem primeru za dijake, ki prihajajo v Gorico iz drugih krajev), bodo upoštevali dohodek družine. Prispevek za kompletni bon bodo dobili le tisti, katerih družinski dohodek ne presega devet milijonov lir, ki jim je treba dodati še nadaljnja dva milijona na družinskega člana. Polovični prispevek bodo dobili tisti, katerih družinski dohodek je do 16 milijonov lir letno plus dva milijona na družinskega člana. Bon za tisoč lir pa bodo dobili tisti katerih dohodek presega omenjenih šestnajst milijonov lir. V ta namen bodo v Gorici razpolagali s skoro 32 milijoni lir. V celoti bodo v goriški občini za vse te potrebe porabili 119 milijonov lir. V goriškem šolskem okraju bodo imeli na razpolago 229 milijonov lir. Za potrebe slovenskih šol bodo iz te vsote odšteli 24 milijonov lir. S postopkom o prošnjah za podpore bodo starši dijakov obveščeni ko se bo pričelo šolsko leto. Štipendije notranjega ministrstva Notranje ministrstvo je objavilo natečaj za dodelitev študijskih podpor sinovom civilnih uslužbencev uprave za notranje zadeve za šolsko leto 1984-85. Pravila za sodelovanje na natečaju so na ogled na tajništvu goriške prefekture, kjer dobijo zainteresirani tudi ostale informacije stem v zvezi. Tajništvo je odprto za stranke vsak delavnik od 10. do 12. ure. Od jutri do nedelje sagra ob obzidju grada v Rubijah usPeIih poletnih šagrah v d , ■ na Peči, v Doberdobu i Ga p » /h* Peči, v Doberdobu in v ““Sori je sedaj na vrsti poletni “znifc v Rubijah. To bo istočasno slovenski poletni praznik v le-avgustu. Prireja ga športno Soča, ki deluje na območju Sov°denjske občine. sa!a'^°V šagre je Praznik v gradu, ' J se bo odvial na dvorišču nekda-fc ■ 0.a gradu v Rubijah. Na plakatu. Gori h- no*ePtjen po vseh krajih biiek 6 *ePa slika nekdanjega ru-Qra ,ega gradu. Kot je znano je bil jjg Porušen med prvo svetovno voj-ki nes brlijo proti nebu le ostan-aov te nekdanje plemiške palače. dei[aZn^ b° jutri, v soboto in v ne-tekn, ^utri bodo imeli na sporedu je-- vanje v briškoli. Ker pričaku-s0 kot°rCien odziv- kar J2S parov, Pranir !laf;rado za prvo dvojico pri-b0 A k,ar dna prašiča. Štiri pršute četrtni - druga dvojica, tretje in %a P| i.rani bodo dobili po dva pr-„o -*diie bodo še nekatere gastro Ples 7 Nagrade. Na sporedu bo tudi Novim ansamblom. V soboto bo ob 20. uri tekmovanje v merjenju moči (braccio di ferro). Zatem bo ples z ansamblom Zvezde z Opčin. Zaključek praznika bo v nedeljo zvečer s plesom in z nagrajevanjem zmagovalcev turnirja v merjenju moči. Seveda bodo vse tri večere delovali dobro založeni kioski. izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v avgustu in septembru naslednje visokogorske izlete: 12. avgusta Mangart, 25. in 26. avgusta Gross-glockner, 2. septembra Peralba, 16. septembra Sedmera Triglavska jezera. Pojasnila pri odbornikih društva. SPD Gorica obvešča, da zaradi nezadostnega števila prijavljenih odpoveduje izlet v Valcamonico in na jezero Iseo. Sekcija VZPI-ANPI iz Dola in Ja melj prireja enodnevni avtobusni izlet 18. avgusta na B’.ed, Bohinj, Pokljuko in Begunje. Vpisujeta Ettore Moro in Alojz Legiša. V nedeljo, 12. avgusta začetek lovske sezone -U > v teh dneh v. SI V naš; ‘L xf,)rašanje ptičarstva, s< •a l0vs, Pokrai'ni čez nekaj dni p ledar v'1 sez9na- Tako predvidev; bor z’ j ga je objavil pokrajinsk le seiekhv m, ki j® doslej dovolj srnjak, Vri1 lov na srnjaka. Lo' °d i?Se bo zaključil 15. t.m. |yhk0 av.®9sta bodo goriški ."ko ii,w BUSta nodo goriški U 3? Vr.?lor‘b 9 svojimi puškami datumi ,anJ Ptičev. Drugi pome sledeči - n košnji lovski sezoi *°v na w,' sePtembra se bo ] °ktobra cfjasca in na srnjak Ha - .. fazana 11. novemh na fazana, i "■«mra n, •J"-3'-« m na srnja na podl-ii! fazana (samca in sa Se bo in na srno. 31. o fbico in ključil. lQv na fazano kosa -j, a srnjaka, 1i i Sca' ’podladecetnbra --Lov na S,C0 in srno. yernbra zaiea bo dovoljen od katere Vr-it ' decembra. Lov lanuarja Ìe Ptlčev se bo zaklj k6ga zakvrixi0dnje let0- datun b° z ,xj,f>čka lova (marca Sednik dp-žf0?11 naknadno objavi , Koleda/^icea odbora. .e številno. jVske sezone prei yreien poiou r,uga Pravila za katcra ,» k lova. Naj omeni .6 l°v n-. P°membnejšimi: d Ug0tavljani ‘,S1Ce skozi celo ^lerov steki m°rebitne Prisotni hrstVo meu6- PrePovedano knV dovoljeno16^ k° jc lovlje 31. januarja). Razen selektivnega lova na srnjaka je lov prepovedan ob torkih in petkih. Za vse, ki ne bodo upoštevali teh in drugih podrobnejših pravil so predvidene denarne sankcije in v hujših primerih tudi odvzem lovskega dovoljenja. Novi kupci za Alto Adriatico? Skoraj ne mine dan, da ne bi v tržiški sindikalni kroniki beležili kake novosti. Po večini so to zaskrbljujoče novice, včasih pa pride tudi kaka dobra vest, ki vlije kanček novega upanja. Tako smo včeraj izvedeli, da se neka mešana italijansko - španska družba zanima za odkup tovarne Acciaierie Alto Adriatico, ki je že " dalj časa v krizi. Prav prejšnji teden je deželni odbornik za industrijo Francescutto, med analizo industrijske krize v Tržiču dejal, da je za to tovarno malo upanja za rešitev v krajšem času. Skupina podjetnikov, ki se je zanimala za njen odkup, je namreč postavljala nemogoče pogoje glede prispevkov za obnovo proizvodnje. Včeraj je bila v tovarni skupščina, na kateri je predstavnik FLM Flavio Sniderò posredoval delavcem vest, ki je prišla z ministrstva za industrijo, da se za podjetje zanimajo novi kupci. Treba bo seveda še preveriti njihove namene, vendar — kot kaže, obstajajo dobri izgledi, da bi novi lastniki prevzeli tovarno pred iztekom sedanje komisarske uprave. Nakazilo deželne uprave 100 milijonov lir doberdobski občini za ureditev okolja ob dveh jezerih Deželna uprava je nakazala Dober dobski občini 100 milijonov lir za delno izvedbo načrtovane preureditve celotnega okolja Doberdobskega in Sa-beljskega jezera. Znesek je deželna uprava odobrite potem, ko je Dober-dobska uprava predstavila obširen načrt, ki je strmel ovrednotiti in obenem zaščititi Kraški naravni svet tega dela svoje občine. Z nakazanim denarjem bo občina dala prednost tistim potrebam, ki v prvi vrsti strmijo za zaščito rastlinstva in živalstva obeh območij in ureditev najvažnejših stez ter postavitev opazovalnic na najvišjih in najbolj privlačnih točkah. V jeseni bodo začeli z nekaterimi deli, ki jih Doberdobci že dolga leta čakajo. Oktobra bodo oddana dela za prvo fazo gradnje. srednje šole, še prej pa bodo preuredili pritličje osnovne šole, kjer bodo dokončno premestili pošto in zgradili stranišča, ki V Rimu so dokončno podpisali kupno - prodajno pogodbo o prenosu delnic goriške tovarne SAFOG z državne družbe SOFIN (IRI) na zasebno delniško družbo MELELCO (finančna skupina Dividale). Iz tiskovnega poročila, ki so ga v Rimu izdali ob tej priliki, je rečeno, da gre za finančno operacijo po kateri bodo izvršili koncentracijo malih zasebnih podjetij na način, ki je podoben onim v drugih evropskih državah. Furlanska finančna družba utrdi z nakupom nove tovarne leaderski položaj v izdelavi specializiranih kovin. S svoje strani pa državna družba SOFIN ure s niču je zamisel o poenotenju služb in odstranitvi tovarn, ki so za njeno poslovanje odvečne. Kot je znano je bilo o tej spremembi lastništva v Gorici precej govora in polemik v javnih upravah. Končno je bil na deželni upravi, ki je bila posrednik, dosežen sporazum, tudi ob prisotnosti sindokalne zveze. Sprejelo ga je tudi delavstvo v tovarni. V njej je sedaj 160 zaposlenih, ena tretjina jih je v dopolnilni blagajni. Novi lastniki so se obvezah ohraniti sedanjo zaposlitveno raven in tudi investirati v posodobitev tovarne. Novi prispevki za spremljanje invalidov Goriško združenje civilnih invalidov (ANMIC) obvešča vse zainteresirane, da je rimska vlada, po vztraj- bodo služila kot dopolnilo bližnjemu parku. Zdravniško ambulanto, knjižnico in druge urade, ki so v stavbi, kjer bo stala srednja šola, pa bodo začasno premestili drugam. Tudi slednji uradi bodo kasneje našli prostora v pritličju osnovne šole, vendar je treba počakati, ker trenutno občinski proračun razpolaga le‘z 40. milijoni, kar zadostuje le za prvo fazo popravil. Z novim letom bo stekla tudi gradnja novega dela občinske stavbe, ki se bo podaljšala na Njivco. V prihodnjem letu bo smetarska služba stala občini 24,7 milijona lir, kar je za celih 40 odstotkov več od tekočega 4eta. Zato bo tudi za pri hodnje leto nujen povišek te dajatve in sicer v višini 20 odsto. Na prošnjo predstavnika SSk je bila prenešena na prihodnjo sejo postavka o razdeljevanju podpor domačim društvom in ustanovam. Izjemno je bil le sprejet sklep, da se iz te nem zanimanju te organizacije, povečala mesečni prispevek spremljevalcem invalidov. Povišali so ga do vsote, ki je bila že prej v veljavi, za spremljanje invalidov, ki so taki postali med vojno. Sedaj velja enak prispevek vsem, ki spremljajo vsakovrstne invalide. To je rimska vlada sprejela 17. julija letos, poviški pa veljajo tudi za nazaj. Od 1. januarja 1983 je torej prispevek za spremljanje znašal 408.700, od 1. januarja 1984 pa 442.200 lir. Notranje ministrstvo bo zainteresiranim v najkrajšem času izplačalo razliko med novo in prejšnjo vsoto. Objavljene lestvice za šolnike Včeraj so na goriškem šolskem skrbništvu objavili pokrajinske lestvice za mesta ravnatelja na nižjih in višjih srednjih šolah. Od dneva objave teče rok za pritožbe (deset dni) in hierarhične prizive (trideset dni), na ministrstvo za šolstvo. Na oglasni deski skrbništva so objavili tudi dokončne lestvice za su-plence v osnovnih šolah, v šolskih letih 1984/86 (objavljene 27. julija) in supience v državnih otroških vrtcih za isto obdobje. Vsi, ki nameravajo vložiti prošnje za začasne supience, morajo do 24. avgusta sporočiti didaktičnemu ravnateljstvu, pri katerem so se prijavili, svoje bivališče. V nasprotnem primeru bodo črtani z lestvic. postavke nakaže 597 tisoč lir SZ Mladost za nujne potrebe, ki jih to društvo ima zaradi upisa treh ekip v bližajoče se nogometno prvenstvo. V Podgori podpisi za celodnevno šolo Rajonski svet v Podgori vabi zainteresirane družine, da podpišejo prošnjo za uvedbo menze in celodnevne osnovne šole v Podgori. Podpise bodo zbirali v ponedeljek, 6. in 13. t.m., od 18. do 20. ure na sedežu rajonskega sveta v prostorih športne palače v Ul. Delle Grappate. Pri podpisu morajo zainteresirani položiti kot jamstvo 30.000 lir. kino Gorica VITTORIA 17.45-22.00 »L’universo e-rotico di Gerard Damiano«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 20.00—22.00 »h bacio detla pantera«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI Zaprto zaradi počitnic. Triti EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30'»Maščevanje uklenjene pesti« in 20.30 »Zakaj se ne bi pobotala, ljubezen.« SVOBODA 20.30 »Pohiti, zabava se pričenja«. DESKLE Danes zaprto. darovi in prispevki Leopold Devetak (Vrh, št. 49) daruje 50 tisoč lir za gradnjo kultumo-športnega središča na Vrhu. POGREBI 9.30 Emilia Susa por. Birsa iz splosne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 11.00 Giovanni Cociancdg iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 11.30 Pietro Orsini iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 13.15 Just Ferletič iz bolnišnice sv. Janeza v cerkev in na pokopališče v Dol. KD in pevski zbor »Kras« Dol-Po-Ijane izreka sožalje svojcem ob izgubi dragega JUSTA FERLETIČA V Rimu podpisana pogodba o prodaji tovarne SAFOG Naročnino Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. • V SFRJ številka 20.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1.800.00 din. za argo nizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir zo mm višine v širini 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18 - Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julnske krajine se noro čaio pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 »5. tl* 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L J zn tterjd član lunjmsk. in tiskar- ^ Trst [Ml 35] ' 1 založnikov FIEG 2. avgusta 1984 Govorice o olimpijskih igrah v treh deželah še okrepile prizadevanja Zanimivi načrti za turistični razvoj Trbiža Olimpijski krogi z imeni treh sosednjih mest ob tromeji: danes zamisel, pojutrišnjem morda stvarnost TRBIŽ — Kakor hitro se je razširila govorica o kandidaturi dežel, regij in republik ob italijansko - avstrijsko - jugoslovanski meji, brž so se na Trbižu našli iznajdljivii ljudje: narisali so olimpijskih pet različnobarvnih krogov, vanje zapisali Trbiž, Kranjska gora, Beljak in dvakrat Evropa (krogov je namreč pet) in znak izpostavili pred poslopjem trbiškega turističnega urada, na glavni trbiški cesti, kjer poteka ves turistični (in žal tudi tovorni) promet med Srednjo Evropo in tem delom Italije. Zamisel vzbuja zanimanje, pa tudi komentarje, kajti od nastanka zamisli do njene izpeljave bo potrebno precej časa, kajti brez širokih soglasij na vladnih ravneh ne bo šlo. In tudi če ta soglasja bodo. bo potrebno še soglasje olimpijskega odbora itd. Največji optimisti pravijo: vse tekmovalne objekte že imamo, če zgradimo še palačo za drsalne športe, smo na konju. Kakorkoli se bo že izteklo, ideja o tako ugledni mednarodni športni prireditvi na tromeji je tako ambiciozno zastavljena, da predstavlja pravi prav cati izziv za toliko oseb, zlasti še za tiste, ki se poklicno ukvarjajo s to dejavnostjo in imajo za cilj, potipati žepe turistov. Svojega zaslužka si ne nadejajo kar čez noč. Turistu hočejo najprej ponuditi svoje usluge, potem pa priti na svoje. Kot obrobno vest na liniji propagiranja Kanalske doline naj omenimo sklep smučarskega kluba Višar-je (Lussari), da papežu Woptili ponudi častno izkaznico tega najstarejšega smučarskega kluba v deželi imenovanega po hribu, kjer je romarska pot posvečena čaščenju Marije in ki jo prvenstveno obiskujejo slonmski romarji. Ko je vozila še stara nihalka, zaslužka družbi niso prinašali smučarji, ampak romarji med poletnimi meseci. Tega dejstva se zaveda tudi sedanja družba in zaradi tega gradi na Višavje, vzporedno ob stari in neuporabni žičnici, novo krožno žičnico s kabinami po šest oseb, izoblikovanimi po zamisli Pi-ninfarine. O poteku gradnje smo v tem časniku že poročali. Kdor pa je bil na izletu v Ovčji vasi, je mogel pri spodnji postaji nekdanje žičnice videti razstavljeno kabino nove krožne vlečnice. Pa ne samo zaradi religioznih vzgibov, tudi zaradi bolj zemeljskih razlogov se vlagajo na Trbižu veliki kapitali in turistične zmogljivosti, v smučarske naprave, hotelske kapacitete, turistična naselja, trgovine. Naselje »Camporosso 2.000« nevzdržno gradijo, dasiravno je na tržišču še vedno veliko neprodanih stanovanj. Kakor se vse vidi, je dežela usmerila precej svojih kapitalov v ta kraj. Tudi zasebniki so Trbiž vzeli na muho. Govori se, da je postal delničar družbe Lussari tudi tisti Mazza, ki je kupil Žica in je že poprej, brez kakega posluha za nogomet, »proizvedel« prvoligaško ekipo (in s tem zaslužek), enako kot je to dosegel s svojo belo tehniko poznano pod imenom Zanussi. Potemtakem posli! Veliki posli! Trbiž bo sicer z izgradnjo avtoceste z Avstrijo nekaj izgubil, pridobil pa bo mir in z mirom morda tudi lepši videz, bolj urejene trgovine, kar bo vse skupaj sodilo v visoko turistično ponudbo, če bo tako, potem sploh ni drzna zamisel o izvedbi zimskih olimpijskih iger ob tromeji. Prepričani smo, da bodo tisti, ki vrtijo denar in izgrajujejo zimske turistične naprave in oni, ki predlagajo enotno vozovnico na žičnicah za vse tri sosednje kraje, Trbiž, Kranjsko goro in Beljak, da vsi vlagajo ogromna sredstva v velika naselja, vsem tem naporom kot skupni imenovalec pa predstavijajo pripravo na olimpijske igre. Toda, bi rekel naš prijatelj Salvatore Venosi, sodelavec našega raziskovalnega zavoda v Kanalski dolini, kje pa smo tu mi? Kaj bo z našo zemljo, kaj z našimi ljudmi? Bodo našli zaposlitev in kakšno? Bo župnik na Višavjih Slovenec, domačin, kot je bil do nedavna? Pa še bi lahko razmišljali z njim. Nekoliko počitniško, nekoliko pa zato, da tudi po počitnicah ne izgubimo nekaterih stvari izpred oči. »Dan potem« po japonsko TOKIO — Japonska državna televizijska postaja »Nippon Hoso Ky°-kai« je pred kratkim končala snemanje programa, v katerem so prikazane neposredne in dolgoročne posledice atomske vojne. Gre za dva filma, ki sta zahtevala kar štiri 1°; ta dela in v katerih so uporabiti številne najnovejše izsledke znan; stvenih raziskav o posledicah, ki bi jih imele atomske eksplozije na življenje na Zemlji. Filma, ki so si ju te dni lahko ogledali tuji časnikarji na Japonskem, bo omenjena televizijska postaja oddajala 5. in 6. avgusta. 1°-istega meseca pa je predvidena tc; levizijska okrogla miza, na kateri bodo sodelovali ugledni znanstveniki, politiki in časnikarji. Datum oddaj ni bil izbran naključno: 6. in 9. avgusta bo poteklo 40 let, kar sta padli prvi dve atomski bombi na Hi' rošimo in Nagasaki. Celotna oddaja ima naslov »Jenski holokavst«. Prvi film, ki ima naslov »Zemlja izgoreva«, prikazuje neposredne posledice, ki bi jih imela eksplozija jedrske bombe enega megatona v Tokiu. Pri priči bi umri0 okrog 10 milijonov ljudi, več milijonov pa bi podleglo eksplozijam e; lektričnih jedrskih central, rafinerij ipd., ki bi verižno sledile. V prvem filmu so prikazane tudi neposredn posledice, ki bi jih imela totalna jedrska vojna, pri kateri bi uP°ra. bili 20 odstotkov danes nameščeni jedi-skih konic. V prvih dveh tedm po spopadu bi umrlo okrog 2,5 mi li jarde ljudi. Drugi film, ki ima naslov njena Zemlja«, govori o možnost» preživetja človeštva v obdobju n kaj let po jedrskem spopadu. Zn», stvene raziskave so pokazale, da eksplozije dvignile ogromno kohc prahu v atmosfero, zaradi česar nastopila dolga »jedrska zima«, n-e prej na severni polobli, nato pa na južni. Zaradi nemarnosti kirurga ne bo mogla več zanositi RIM — Finska državljanka Ritta Ritvanen mogoče ne bo mogla več zanositi zaradi operacijskih posledic. Ritvanejeva se je v maju leta 1981 zatekla v kliniko zaradi izvenmatemične nosečnosti v levem jajcevodu. V kliniki »Nuova regina Margherita« so ženski ugotovili iz-venmatemično nosečnost v desnem jajcevodu in kirurg dr. Eugenio De Sole jo je tako operiral. Po operaciji so Ritvanejevo odslovili iz klinike, vendar se je morala po mesecu dni zaradi nadaljnje krvavitve zateči v helsinško kliniko. Tu so ji ugotovili nosečnost v levem jajcevodu in jo operirali. Ritvanejeva se je vrnila v Italijo in na sodišču zahtevala odškodnino za »neprevidnost, nemarnost in neizkušenost« dr. De Soleja. Prof. Silvio Marii, ki je bil odgovoren za zdravniško preiskavo, je obsodil dejanje dr. De Soleja, ki je izhajalo iz nemarnosti ter dodal da bo Ritvanejeva zaradi poškodb. Poprečna turistična sezona v Italiji RIM — Čeprav letošnja turistična sezona v Italiji ne bo dosegla rekordne ravni izpred dveh let, je turistični delavci ne ocenjujejo negativno. Po podatkih, ki jih je včeraj objavila »Fiavet«, je bil v juliju turistični promet za približno 3 od sto manjši kot lani, toda v avgustu bi morali biti hoteli in penzioni povsem zasedeni, poleg tega pa več znakov kaže, da se bo letošnja turistična sezona zavlekla tja do oktobra, če bo vreme količkaj naklonjeno. Y juliju so italijanski turistični delavci pogrešali predvsem nemške turiste, zmanjšalo pa se je tudi število francoskih, švicarskih in angleških turistov. Po oceni »Fiaveta« do tega padca ni prišlo zaradi preusmeritve mednarodnega turističnega prometa, temveč zaradi gospodarske krize. Zanimiv je podatek, da padca niso občutila toliko mesta, kot so Rim, Firence in Ben kolikor Apulija, Kalabrija ter Sicilija. Včeraj pa je ministrstvo za turizem objavilo ^a, mivo poročilo o italijanskem turizmu. Poročilo se.^. naša na podatke iz leta 1982, nekatere osnovne ve v njem pa prav gotovo veljajo tudi danes, čila izhaja, da si vsaj 4 dni počitnic na leto 42,8 odstotka Italijanov. V pretežni meri gre za P00-*1, jeke, višje uradnike, svobodne poklice in neodvisne lavce iz severne in srednje Italije. ^a- Iz poročila nadalje izhaja, da kar 94 odstotkov^j lijanskih turistov preživi počitnice v Italiji in da potuje na tuje le 6 odstotkov izmed njih. Večina lijanov gre" na počitnice z osebnim vozilom: 67,7 .^j. ka uporabi svoj avtomobil, 8,2 odstotka pa se v P°\,ev. ške kraje pelje v avtomobilih sorodnikov in zna MIKI MUSTER: (8.) Na divjem zapadu Zvitorepec in Trdonja ...VOCINA IN TRTJONJA STA DIRJALA ZA BEGUNCEM'.. Preiskava o železniški nesreč* LONDON — Postaja čedalje bolj verodostojna domneva, da je Pr