657. štev.
V Ljubljani, torek dne 21. oktobra 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6
„1)AN“ izhaja vsak dau — tudi
vinarjev.
ob nedeljah in
praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 80‘—. — Naročnina so '•i	pošijja	upravništvu.	:»
:::	Telefon številka 118.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in upravništvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranbirana pisma' se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plačat petit vrsta IB v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja post pust. — Za odgovor je priložiti znamko, as
Telefon številka 118.	it:
■i» m»
Obračun v
Bolgarski.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad. 4. (17.) oktob. 1913.
Druga balkanska vojna na rešetu.
V Bolgarski je odpravljena cenzura in s tem je dana tisku možnost, da analizira po svoje vse one nesrečne dogodke, ki so povzročili bratomorno vojno.
Bulgarofili — izven Bolgarske — so dobili temeljito klofuto, zato, ker so poskušali z vsemi sredstvi dokazati svetu srbsko nelojalnost napram Bolgarski.
Bolgarski tisk je pokazal s svojimi razkritji bolgarofile v pravi luči in z iavno obsodbo nad prizadetimi či-nitelli. ki so krivi vseh nesreč bolgarskega naroda, obsojen je tudi režim, uveden po kralju Ferdinandu, kateremu je služilo bolgarofilsko časopisje.
Onim redkim listom pa, ki so služili izključno le resnici in Slovanstvu. je dano sedaj sijajno zadoščenje. ki je tolikanj večje, ker je zmagala resnica in pravicoijubje nad lažjo in krivično hegemonijo, a bolgai-ski narod priznava svojo zmoto ter sedaj neusmiljeno biča svoje zapeljivce, ki so pripravili Bolgarsko na rob propada.
V naslednjem navajam nekoliko karakterističnih stavkov iz bolgarskega Časopisja, ki so zelo značilni za tamošnje razmere in upati je. da je ta javna kritika prvi korak in predpogoj za razvoj nove politične smeri v Bolgarski v smislu skupnih balkanskih interesov, predvsem srbsko-bolgarskih.
»Mir« piše:
»Predno je prevzela državne valeti današnja liberalna stranka v svoje roke, je izjavil eden današnjih ministrov napram tajniku tajnega kraljevega kabineta g. Dobroviču, naj reče kralju, da bo plačal (kralj) s svojo glavo, ako bo odobraval miroljubno stališče tedanje vlade in poskušal preprečiti vojno.«
Otiskujoč ta cit., pravi »Narod«:
»Mi ne vemo. koliko je resnice na tem odkritju »Mira«, vemo pa. da Je narodnjaška stranka kriva za vse nesreče druge vojne. Toda. po objavi pisem gg. Radoslavova, Genadijeva In Tončeva, naslovljenih na kralja Ferdinanda, kateremu so predočevali vso odgovornost, ako ne spremeni Svojo zunanjo politiko, t. j. ako jih ne pozove na krmilo države. Po vsem tem gornja odkritja niso neverjetna, ker ie ta stranka tudi prei imela navado plašiti kralja s sličnimi grožnjami.
Odkritja »Preporeca« z obiavlje-njem originalnih brzoiavov generala Savova, s katerimi je dal povelja za napad na zaveznike, so izzvala po-
novne izjave dr. Daneva, ki piše v svoji »Blgariji«:
»Danes je znano, da je povelje od 17. junjja (30. po novem) za napad na zaveznike izvršeno brez vednosti dr. Daneva in je on izvedel za to slučajno in naprej od Malinova, vodje demokratične stranke, kaj se je pr!-piavljalo 16. junija in dr. Danev je reagiral na te dejstvo s tem, da ie takoj izdal naredbo. nai se napad ustavi.«
Kakor je videti, skuša dr. Danev iskati krivce povsod drugod, le v svoji bližini ne.
Na izjavo dr. Daneva. da se je vojna začela na pritisk nekih »zunanjih vplivnih činiteljev«. pripominja »Narod«, da vsprejema na znanje izjave dr. Daneva. v kolikor se tičejo nesodelovanja ministrskega predsednika v onih nesrečnih dogodkih, kakor tudi potrdilo teh izjav iz ust predsednika sobranja. Kljub temu pa jasnost dogodkov še ni toliko pregledna, da bi bilo mogoče izključiti dr. Daneva iz vrst krivcev, ki so prizadejali bolgarskemu narodu novo krvavo izkustvo po petstoletnem suženjstvu ob priliki njegovega svobodoumnega pokreta v tretje bolgarsko carstvo.
»Narod« zahteva, naj se otvori narodni konvent (sodišče), pred katerega naj stopijo vsi veliki in mali krivci in narod nai obelodani njihova imena, razdeli odgovornost, nagradi zaslužne, krivce pa naj kaznuje.
Georgii Nikolov, bolgarski publicist. ki si je nadel nalogo, da raziskuje vzroke druge balkanske vojne, pravi med drugim:
»-- Iz tega gledišča je Srbija formalno v pravu in je osvobojena od vsake odgovornosti za drugo balkansko vojno, in Slovanstvo, ki sma-tra užaljenim, ima pravico jeziti se na Bolgarsko.«
In dalje pravi časnikar:
»Ako priznavam, da je Bolgarska kriva bratomorne vojne, še ni rečeno, da je bolgarski narod kriv.«
Iz vseh teh domačih prepirov v Bolgarski, je zelo razveseljivo dejstvo, da je resnica tako naglo prodrla trdo skorjo oledenelih oboževalcev koburškega princa.
»Češke Slovo« — izpod peresa prof. Saka. intimnega prijatelja kralja Ferdinanda, — je svoj čas pisalo: »Bodočnost bo pokazala, kdo ie kriv bratomorne vojne in prokletstvo naj pade na krivce, naj si bodo potem to Srbi ali pa Bolgari.
Toda še predno je nastopila jasnost v tem vprašanju, so že letele pšice iz predalov »Češkega Slova« na Srbe. za katere — seveda indirektno — ni bila nobena invetiva preostra.
In danes?!
Danes stoji oficielna Bolgarska, katere predstavitelj je kralj Ferdinand. s sklonjeno glavo, skesana in
ponižana pred svojim narodom, ki jih plačuje po zaslugi.
Dotični srbofilski listi, ako bi Srbija bila v današnjem položaju Bolgarske, ne bi izgubili nobene prilike, dokler bi ne naščuvali cele slovanske javnosti proti Srbom.
Za Bolgarsko pa nimajo druzega izraza kot: nesrečna Bolgarska.
Da. nesrečna, posebno še. ako ima take svetovalce in zagovornike, ki jo s silo vlečejo v one vode. kjer je največja nevarnost, da v tone — utone za Slovanstvo in utone za se.
Upajmo, da je bolgarski narod v svojem iedru še tako zdrav, da izvrši na sebi težavno operacijo, izleči gnji-lobo na svojem telesu, krvosese pa požene tja. kamor spadajo.
V interesu Slovanstva in v interesu bratskih narodov jugoslovanskih pa je, da razdvojeni prijateljski odnošaji med Srbijo in Bolgarsko postanejo čim prej iskreni in prisrčni, ker le vt eem znamenju! je mooče govoriti o zmagi — Slovanstva nad po-lumesecem.
Mars.
Štaiersko.
Samo — klerikalci. »Volk narave ne izpremeni, in če tudi je v ovčji koži«. Zadnjič smo imeli priliko, govoriti z nemškim poslancem našega deželnega zbora. Seveda ie bilo prvo. da smo ga vprašali, kakšno je njegovo mnenje glede na stališče, ki so je zavzeli slovenski klerikalni poslanci pri glasovanju za 1,200.000 kronsko draginjsko doklado štajerskemu učiteljstvu. Dobili smo v odgovor gorajšnji pregovor. In temu je res tako. Ko je šlo slovenskim klerikalnim poslancem za to. da se doseže deželnozborsko zasedanje sedaj v jeseni, so izigravali tudi draginjsko doklado. »Straža« je pisala takrat — to je bilo sredi septembra — doslovno: »Na slovenskih učiteljih je. da pritisnejo na svoje nemške kolege, da sc
zavzamejo za Jesensko zasedanje in
se doseže draginjska doklada ter ž
njo izboljša res mizerno stanje učiteljstva«. Isto smo slišali iz ust pristaša Slovenskega kluba, še predno je to prinesla mariborska »Straža«, tudi mi. Ker smo hoteli počakati, da se k temu — vsaj papirnatemu — priznanju osmli »Straža«, smo mi te besede še le za »Stražo« prinesli, seveda le v strogem bilježenju — in ničemur drugem. Da ni bilo jemati klerik, besed kot kaj druzega nego le izključno kot fraze, je pokazala okolnost, ko je šlo za glasovanje. Do-čim so se klerikalci preje hlinili prijazne tej predlogi, so, ko je prišlo do glasovanja, roko v roki z brezdomovinci — glasovali direktno proti doklad 1... To protiglasovanje ie vzbudilo splošno pozornost med nemškimi dež. poslanci, dokler posl. Otter — sam učitelj — ni razjasnil ostalim
svojim nemškim kolegom, naravnost brezprimernega šovinizma, s katerim nastopajo klerikalci proti lastnim so-rojakom Slovencem le zaradi tega, ker niso in ne bodo podrepniki slovensko klerikalnim teroristom ... Imamo pa še drug slučaj, ki kaže slovensko klerikalno značainost v politično strankarskem življenju v vsej svoji nagoti, politično strankarski zagrizenosti ter politično strankarskem falotstvu. So to pred kratkim se vršeče volitve v okrajni odbor v Ormožu. Klerikalni listi so slavili zmago S. K. Z. kot sijajen dokaz svoje politične moči v onem okraju. Nam se je takoj pisalo, da so prodrli le — zbog nezaslišano infamnega terorizma tik pred volitvami in naravnost falotskih lumparij še pred volitvami. Kar pa smo dobili še naknadno, pa prekaša to, kar se nam je javilo v prvem slučaju. Danes je namreč dognano, da so klerikalci S. K. Z. — direktno pak-tirali z Nemci in le s tem succursom prišli do definitivne premoči: Le ta striktni pakt jim je pomagal pospešiti teror in ugrabiti še v zadnjem trenotku. tudi par naprednih omahljivcev. Danes se pa seveda jezi, ker jim hoče napredno Središče prekrižati svojo »zmago« z absentacijo... Prezgodaj so se veselili! — Za napredno javnost pa sledi iz obojih slučajev nauk: vsak posamezni delaj z vsemi silami na to. da se uniči klerikalizem, ki grozi postati nevarnejši od reneatstva in Štajercijanstva.
O liberalnem učiteljstvu kvasi petkova »Straža« in ščuva svoje brumne bralce, češ. dokler učiteljstvo ne postane tako »domače«, da bo lizalo iz rok pred nosom mokrih kaplanov, ne zasluži zboljšanja v gmotnem oziru. Pri vsem tem računa »Straža« s tem, da ima opravka s tako zabitimi ljudmi, kot so klerikalni backi po Kranjski. Seveda, če bi imeli opravka tudi pri nas s samimi kranjskimi Drobniči, bi res bila slaba. Tako pa imamo tudi med sorojaki ljudi, ki vedo, da ne kaže. delati tlake farovžem in, da treba vsakomur ki značajno in pošteno de/a, tudj poštenega plačila. V ostalem nas mora pa tako nesramno napadanje navdajati z zadoščenjem. Sai se v njem kaže strah klerikalne gospode!
Razpis službe. Pri okrožni sodniji v Mariboru je oddati službo jetni-škega paznika; prošnje do dne 12. novembra t. 1. na predsedništvo mariborske okrožne sodnije.
Deželni zbor štajerski, je bil po sobotni seii odgoden. Rešen je bil ves materija!, ki je bil namenjen za to kratko zasedanje. •
Maribor. (To in ono.) Zadnje čase smo že opetovano pisali o klerikalni agitaciji za telovadbo »Orlov«. Danes konstatiramo. da so priznali klerikalci s svojim molkom sami. da so se zlagali, ko so po »Straži« pisarili, da je neki »Sokol« napadel iz cerkve vračajoče se Orle.
Slovenčeva metoda.
Resnica in laž.
Ker drugače vedno pobirajo za »Slov. Stražo«, bi jim bilo pač tudi tokrat bilo teknilo razpisanih 20 K. Lopovi!
— Pri agitaciji za čukarski naraščaj so bile kler. agitatorice skrajno nesramne in podivjane. Kadar staršev ne zmorejo drugače, pa jih zaklinjajo pri Bogu. križu m brezverskih liberalcih (gotovo lepa sv. trojica), da so duše njih otrok že v naprej zapadle satanu in njegovi ožji rodbini. Ker skrbe mnogokrat za izborno zabavo, jim bodi. Svetujemo pa tem damam, da ne pridejo preblizu — ognja. Lahko bi se zgodilo, da bi se tu tn tam poskrbelo njim — za vroča ilca, ali pa. da ib ta ali ona prišla prehitro preko stopnjic ... Mi Slovenci smo zelo zaveden Volk. Imamo n. pr. kavarno v Kokoschmeggovem drevoredu, ki se ie postavila odločno na našo stran, za kar io ne le Nemci, marveč tudi Slovenci — bojkotiramo. Mi seveda moramo zahajati j »Tegetthof«. menda iz same hvale nosti za to. ker je kavamar že januarja enkrat študiral prav teme- i i Ijito — brzino naših slovenskih krač.’"** **
— V nedeljo ob tričetrt na 11. uro dopoldne se ie dvignil tu iz prostora pri mestni plinarni drugi balon štajerskega »Zrakoplovnega društva«. Odjadral je proti severo-severo-zapadu, a imel očividno zelo dolgočasno vožnjo. — Pri našem c. kr. finančnem oddelku imamo nekega ces. kr. finančnega tajnika, ki sliši na ime dr. Oplustil. Ta gospod je že čisto pozabil, da ga ie rodila češka majka.. Imenovanemu gospodu na srce: N« sitnarite za uradniki naše narodnosti Drugače Vam poskrbimo za nekaj, kar Vas bo storilo še boli ner-voznega, kot ste bili doslej« Saj nas razumete? — Trgatve po maribor-skem okraju so se deloma že pričele večinoma pa se prično ta teden Splošno ie čuti tožbo, da te ne bode izpadle tako. kot se je prvotno mi slilo kljub aprilovemu mrazu in po-
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Taiko naglo je storila to, da niti ni opazila, kako se je izmuznil tudi Žak.
V trenotku. ko ie Gilberta ponovila pri mizi, da odide popoldne, ker mora nakupovat s starim očetom, mu Je bliskoma prešinila možgane misel: »Ali... njen stari oče ima popoldne vendar opravilo. Kako je to, da si nista izbrala druge ure!«
Takoj nato se ie spomnil besed in namigavani vikonta de Pjerfit — vseh teh reči. na katere je moral misliti le prevečkrat od sinočnjega večera... in prijela ga je brezumna želja, prepričati se. ali gre Gilberta res domov po starega očeta.
- g Izprva je zavrnil to izkušnjavo, da/e nevredna nje in njega.
xi i !Ia s* *e dejal, kakor si pravi človek vedno v takšnih trenotjih:
»Vem, da bo vse natanko tako, kakor nam ie rekla Gilberta; vem pa tudi. da mi bo v neizrekljivo olajšanje. ko se prepričam na lastne oči.«
In tako ie vzel 2ak de Rošegi svoj plašč in klobuk ter stopil za njo. Toda prvo, kar ga je speklo v srce, 'le bilo, da se Gilberta ni ustavila in čakala omnibusa do Senmartenskih
vrat, marveč je nadaljevala pot proti Senžermenskemu predmestju.
»Česa neki išče na tej strani?« se je vprašal, in znoj tesnobe mu je orosil čelo.
Ta tesnoba pa je še narastla, ko jo je videl obstati pri prvi postaji iz-voščkov, reči enemu izmed njih par besed, sesti v njegov voz in zdrdrati takoj nato proti Invalidskemu Domu!
Ah! Zdaj so njegova dejanja prehitela njegove misli! Stekel je in planil v zadnji voz. ki je stal v vrsti.
»Ali vidite izvoščka, ki se je pravkar odpeljal... tam doli? ...«
»Vidim, gospod.«
»Dvajset frankov napitnine, ako ga ne izpustite iz pogleda!«
_ Začeto se je pravcato zasledovanje: izvoščka sta vozila jedva petde-
um m^fov (*rUR za drugim, ne da bi bila Gilberta vedela, kako blizu ji je Zak in kako hudo mu je pri srcu.
Bolečina Zakova pa je dosegla svoi vrhunec, ko je videl zaviti njenega izvoščka v Bulonjsko avenijo.
Česa išče tod, kjer stoje same najrazkošnejše hiše in dvorci vsega Pariza?
Ah. kako je bilo vse to čim dalje podobnejše nezvestobi in prevari!
Tiščeč obraz na steklo svoje kočije. je gledal tako napeto, kakor da si hoče izgledati oči; obup se ie izražal v vseh njenih potezah.
Zdajci pa ie odprl steklo:
»Ustavite!« je kriknil kočijažu s hripavim glasom.
»Pa res!« je dejal možak. »Oni je tudi ustavil; z voza je stopila gospodična ... gleite, ravno zdaj gre v hišo ... tam, vidite! Zdi se. da ostane dolgo, ako ni celo tam doma ...«
»Kako to?«
»Zato, ker mol tovariš obrača. Najela ga je samo za vožnjo, vidite! No, gospod, rekel bi. da sem zaslužil svojih dvajset frankov.«
»Da. Samo vedel bi rad ...«
»2e vem. kaj porečete, gospod: vedeli bi radi. h komu je šla ta dama... Sai poznam, kako je v takšnih rečeh. In tudi povem vam, kam je šla. tPočakajte, vrnem se takoj; če pride policaj, nai pride; boste pa vi malce velikodušnejši pri plačilu.«
Zibaje se. je odšel proti elegantnemu. originalnemu in vzlasti jako razkošnemu dvorcu, k; se ie dvigal nedaleč od njiju.
»Moj Bog, pri k°m je!...«
Ubogi fant sHe bil ponovil to vprašanje morda že tisočikrat. ko se je vrnil voznik, rekoč:
»Eh, gospod, stavil bi, da poznate tistega, ki stanuje tu. Ta hiša je Bobetina.«
»Eh, da... tiste sloveče Bobete, ki poje zdaj v Alhambri.«
In, videč ga tako bledega, je dodal:
»No, kaj pa je takšnega, gospod! Se vedno je bolje, da je pri Bobeti, kakor če bi imela kakega možakarja, ali ne?«
Sočutje tega izvoščeka se je zdelo Žaku še neznosnejše od njegove bolečine, njegovega ponižanja in njegove žalosti; zadelo ga je kakor udarec z bičem.
»Evo vam,« je dejal in plačal.
In naglo ie skočil z voza ter se vrnil proti Zmagoloku, čuteč živo potrebo po korakanju, po naporu ...
Kočijaž, ki ni imel niti časa, zahvaliti se mu, pa je mrmral med tem:
»Šaliti se mu ne ljubi, a tvobel je vse eno: trideset frankov. Siromak je gotovo eden tistih, ki so jo izkupill pri babnicah. Oh, babe! Naj hodi v cunjah ali v Židi, nobena ni nič prida!
Ko je stopila Gilberta v Bobetino hišo, ji je bilo samo treba povedati svoje ime.
Trenotek nato — v salonu, ki je bil razkošnejši od onega na Elizejski cesti — ji je planila okrog vratu Bo-beta. polna demantov in draguljev, še dragocenejših, nego so bili tisti, ki se jih je spominjala Gilberta izza prejšnjih časov.
»Ah, to je lepo, to je lepo. Kako se ti godi, mucka moja?«
»Kakor vidiš, še dovolj dobro.«
»In čedkana si, vedno si lepša; malo bleda si pa vendarle, in oči imaš nekam obrobljene... Človek bi rekel. da si sabo spala sinoči...«
»Res, nisem spala dobro, kajti skrbelo me je tisto, česar te prihajam prosit.«
»No. le kar povej.*
»Hotela sem te prositi.., vidiš, da ne hodim po ovinkih, hotela sem, da mi poveš vse, kar veš o gospodu de Pjerfit.«
»O tem vitezu! čemu pa ti bo ta' istorija?«
»Povem ti brez okolišev in hinavščine: rada bi rešila pred njim mlado dekle, za katero se zelo zanimam.«
»Gotovo je kaka neumnica, ki jo je potegnil... kakor vleče vsakogar, ne izvzemši njegovega princa. In kako ga izigrava, tega princa!«
»Znano mi je.«
»In vsa ta ropotija meša glavo tvoji prijateljici?«
»Vsa ta ropotija, kakor se izražaš. je vzrok, da ga hoče rodbina, do katere gojim brezmejno prijateljstvo, sprejeti kot soproga svoje prelestne hčere, ki si zasluži tisočkrat boljšo usodo.«
»In ki bo vrednejša obžalovanja nego kamen na cesti, kadar ji požre njeno veliko doto, ki jo danes še ima. Zakaj doto ima gotovo... in še ve^ liko po vrhu, kaj ne?«
»Da. prav znatno.«
»Brez tega se on ne bi podajal v kupčijo.«
»Prišla sem torej k tebi, ki veš toliko reči o tem človeku.«
»Hm. vraga, s tem se pomešam tudi jaz v vso komedijo.«
»Ako nočeš, da te imenujem... pa ne povem tvojega imena, Mihelina.«;
(Dalje.)
znejšira ujmam. Posestniki, ki so računali preje, da bodo pridelali 10. 20. 90 pdkmdakov. so ga dosedaj dobili
C) 2 in pol. 5 in k večjemu 12 po-vntfakov. Kvalitativno ie vino imenovati izborno. Sladkorja ie kljub predhodnemu hladu do 20 stopinj. — Dasi je bilo ravno minuli teden dokaj hladno. Je opažati tu in po okolici vse polno prirodnih slučajev: po mestnih parkih in drevoredih cveto že v drugič kostanji, v Leitersbergu pa po več mestih lepe. 'dehteče vijolice. Vemo tudi za več slučajev, ko se ie vielo nove hrošče m metulje, ki so prišli pač predčasno oznanjevat zeleno pomlad . . .
— Strašen požar v Galshomu pri Gradcu. V petek popoldne je pričela goreti vas Gaishom pri Gradcu. Strašen požar se je z grozno naglico razširil čez celo vas in upepelil nad 50 poslopij. Katastrofa je prišla tako naglo, da prebivalci niti naiprimitiv-nejših, niti najdragoccnejših stvari, razen bornega življenja, niso mogli pravočasno rešiti. Mnogim posestnikom je zgorel denar in hranilne knjižice. Požarne brambe so sicer prihitele iz vseh krajev in koncev, a ie bil ves napor zastonj. Skoda ie velikanska. prebivalci so prisiljeni bivati na prostem. Deželni odbor namerava izplačati za prvo sHo 4000 K.
Goriško.
Dopis z dežele. Ljudstvo je bilo pred leti po nekaterih krajih tako k\e-rikaltno fanatično in se je balo tako klerikalnih »paš«, da se ni hotelo prepričati o svoja zmoti. V take kraje pa so se pošiljati in nastavljali sami boljši faktorji iti premetene glavice, ki so znale kmetom obrniti glave. Letos pa se opaža povsod na splošno, da se ie prijela kuga «tiovo®trujariiv«. ki neusmiljeno davi v njih vrstah. Črnim so se jele noge tresti in »tuhtajo« na kak način bi okrepili in ozdravili stranko. Po nekaterih krajih ustanavljajo Marijine družbe, a ljudje ne zaupajo več svojih hčera takim društvom, ker imajo premnogo britkih izkušenj. V novejšem času so se jela ustanavljati na vse pretege. »Čukov-ska —zda«. v katerih se navadno navadijo samo »klečanja«, toda santje izstopajo dnevno iz teh družb, ko iz-previdšjo. da je malo uspeha a dosti besed. Svetujemo jim, da si ustanovijo: »Društva za prirejevanje čudežev« in nal pokličejo Johanco iz Vo-, . dic, da jim da ona potrebna navodila in načrte, seveda, če bodo hoteli Ijud
leju piše žurnalistika naroda. Iti mu je nelojalnost tuja reč. Čehi. Praški »Čas« piše: 18. oktobra 1813 se Je na Hpski planjavi v veliki krvaivi vojni odločil boj za moč m nadvlado v Evropi med Napoleonom in zvezo treh držav:	Avstrije.	Rusije m Prusije.
Otrokom v šolah se vtepa v glavo ta dogodek kot zmagoslavni čin. ki je osvobodil narode izpod jarma Korzikarta, pred ka/terim se je tresel celi svet. Na bojišču pri Lipskem je bila postavljena ogromna kamenita piramida: Rusi so tam blagoslovili svojo belo cerkev s pozlačeno kupolo. Po sto letih se na tleli, namočenih s krvjo, vrši pompozna slavnost. 2e zunanjost tega akta kaže današnjemu gledalcu, kakšen pomen in za koga je imela ta »bitka narodov«, kakor se je krstil spopad pri Lipskem. Ta zbor okoio spomenika: visoko plemstvo avstrijsko, rusko *n prusko, ge. n er ali. zlati ovratniki vladnih zastopnikov ... V oficielnih izjavah hvala principu postavnosti, uspeh svete ali-ance, ki je štiri desetletja pod vodstvom Mctternicha dušila Evropo. Monarhistična parada, na katero sme ljudstvo le od daleč gledati. Za moderno demokracijo je to slavje prav dobra lekcija. Kajti s telesi padlih vojakov, ki so v navdušenju heroizma odločili zmago; sad njihovega uspeha. s krvjo doseženega, je spravila reakcija.« Dalje piše »Čas«: ... »povsod je bil obnovljen stari režim, ki se je tako žalostno proslavil s svojo policijo, s svojimi sodišči. Narodi so bili oropani vseh pravic in povsod je zavladal vsemogočni zistem »redu«.
— Tako »Čas«, list češke inteligence. »Leske Slovo«, list stranke, s katero se Susteršičevci na Dunaju dobro razumejo, piše pod naslovom: »Sla-vje militarizma« sledeče: »Kakšive Posledice te naše hrabrosti (hrabrosti čeških vojakov pod poveljstvom Schvvarzemberga)? V Avstriji je bil vpeljan najtrši absolutizem, pod katerim so zdihovali narodi do leta 1848.« »Mi nimamo torej tudi najmanjših vzrokov oslavovati bitko narodov pri Lipskem. Ne le mi slovanski narodi v Avstriji in mi široke demokratične vrste, ki smo jedro in vzdrževatelj države, temveč tudi ne birokratična Avstrija.« Bitka pri Lipskem je bila bitka treh cesarstev proti enemu cesarstvu. V nji se nista bojevala dva različna svetova za dve različni ideji, temveč nekoliko vladajočih rodbin s francoskim ženijalmim plebejcem, ki se je hotel vriniti med
— vladajoče rodbine.« Bitka pri Lipskem le »slavie zmage surove mate-
■Jte kaj verovati; za uspeh ne jamči- j r^e 'n surove fizične premoči. Kjer
iho. — Tore/, vse nič ne zaleže, ljud jfe odpirajo oči in se ne dajo »hecat« od klerikalnih agitatorjev. Zato pa priporočamo poklicanim faktorjem, da še z večjo vnemo agitirajo po Goriškem za napredne časopise in svarijo ljudstvo pred klerikalnimi listi. Posebno pa priporočamo, da pridno agitirajo za »Dan« in da nam redno pošiljajo dopise iz svojih krajev. Tako se bo začelo tudi ljudstvo pri primerni agitaciji zanimati za naš list. ker bo večkrat čitalo novice iz domačih in bližnjih krajev. Pa tudi karikature bodo gostejše, list bo večji in obširnejši. Torej, malo besedi a 'dosti dela!
»Windische Frechheit«. Nemška cunja »Grazer Tagblatt« ima to pot opravka s predrzno lažjo, ki mu jo je natvezi! bogve kakšen zagrizen šovinist. Zgraža se, im pravi, da ni še dovolj, če smo dobili Slovenci v Gorici svojo gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, temveč trdi. da hočemo tudi na nemški realni gimnaziji slovenske učne moči. Da bi se prerekali s takim občeznanim šuftom ne gre, da bo pa obrekoval in trosil laži o nas in naših zahtevah list, ki je ,v službi vsenemške agitacije, tega ne bomo dopustili nikdar! Če zahtevamo na zavodu, kjer je toliko slovenskih dijakov, kakor na gori&ki gimnaziji, slovenske profesorje, ni nič izrednega. Statistika izpričuje, da imamo do tega opravičene zahteve. — Kar pa govori opazka, da še v Ljubljani ni gimnazije s samosloven-skan učnim jezikom, povemo za enkrat graškemu vsenemštvu, dg niso tega krivi Slovenci, ampak vlada. Poti in truda ie bilo dovolj, zdaj naj se pa Nemci potrudijo, da dobi ugoditev pravične zahteve tudi kultrno središče slovenske domovine.
Dnevni pregled.
Johanca začne izhajati pojutrišnjem.
Jubilejne slavnosti. Slovensko napredno časopisje Je pomen bitke pri Lipskem označilo, kakor mu to predpisuje nepristranska zgodovina. Servilni organ S. L. S. »Slovenec« je porabil to priliko za to, da je na šuftarski način, ki je lasten le temu listu, denunciral, češ:	protidržavno
pisanje «Dneva« m »Slov. Naroda«. O manirah poučevati »Slovenca«, to Je odveč. Šuft le šuft. Navesti pa hočemo. kako o tel slavnosti in o jiubi-
se pa proslavlja militarizem, tam ni mesta za — demokracijo. Zato so nam tudi slavja Hpske »bitke narodov« čisto tuja in nesimpatična, da: naravnost — zoperna.« Tako češka javnost, ki ie mendia tudi servilno hi-perlojalni »Slovenec« ne bo očital nelojalnosti. V primeri s tem je pisanje slovenskega naprednega časopis, naravnost — patriotično. Toda kaj »Slovenec« to ve. kakor tudi ve, da je z »Učiteljske Tiskarne« plapolala črno - rumena zastava; ampak »Slovencu« to ni mar — njem je glavno da laže im podtika!
Volitve. Kakor poročajo klerikalni časopisi, so klerikalni poslanci že začeli s shodi in agitacijo. Na shodih razlagajo pa tudi svoj — program. Pa mislite, da je to program za delo v deželnem zboru? Kaj še! Če eden posluša m čita govore klerikalnih agitatorjev, si mora misliti, da se vrše volitve za evharistični kongres im ne za v deželni zbor. Deželni zbor jim Je sploh kaj malo pri srcu, glavni pro-
vala Is Boga v župnišču v navzočnosti duhovnikov — in božji čudež m »božja previdnost« je b#a tu, blagoslovil Jo je pa pastir vse črede v vinogradu S. L. S., škof sam. Za vso zabitost nori odgovornost »Slovenec«, kf Je mirno pustil da le Johanca farbafa Mu® • tetečlo krvto in svojo vodo.
»Vse «1 ve**, to le geslo slovenskih klerikalcev. Kako pa ta vera izgloda, to le dokumentiral sluča* Johane«. Pod vodstvom fantov iz »S. L. S.« Je ljudstvo zamenjalo besede Kristusove s telečjo krvjo ženske. ki se potepa do župniščih, iz kraja v kraj. V smrdeči krvi vodiške Johance le »dobro slovensko ljudstvo iskalo tolažila ki sredstva za večno IzveHčanJe. To le vera vašega dobrega ljudstva. ProrokinJa Johanca iz Vodic in znak pa telečja kri. »Vse za vero.« V bol za to vero bodo §K vsi Krekovi fantje prf prihodnjih vo-lit v ah.
Sveti Tonček In Johanca. Johanca ni edini slučaj, ki kaže, kako se dado lahkoverni ljudje izrabljati brezvestnim sleparjem. Imeli smo že več takih slučajev. Ljudem. okoK ribniške doline je še dobro v spominu ime: Lepi Tonček, oz. ta sveti Tonček. Ta mož se je pojavil pred leti v ribniški okolici m je trdil, da se mu Marija prikazuje. Ljudje so kar trumoma drli skupaj. Tonček pa je bil zvita buča in Je znal iz svoje pobožnosti kovati denar. Tako je n. pr. zvabil ljudi na kak kraj, tam so pobožno molili, h1 naenkrat se ie pokazala izza grmovja bela zastrta ženska. Ljudje so si od samega' svetega strahu komaj upali tja pogledati. Tonček pa je govoril z »Marijo« in Marija mu je natančno povedala, koliko mora plačati ta aK oni grešnik za svoje grehe. Posebno veselje 1e imel Tonček, da je tepel ženske zaradi »prešestvovanja« po nagi zadnici. — Marija sama ie tako ukazala. Ker niso imeli ljudje denarja, so »svetemu Tončku« nositi druge darove. Še sedaj živi mož. kj je nesel »svetemu Tončku« špeh od celega pre-šlča na goro k sv. AnJ. PravL da še ni nikoli tako težko nosil — toda za grehe se mora' človek pokoriti. Tonček je večkrat zbral ljudi v cerkvi In Marija je iz trona z njim govorila. Tonček Je obogatel. Nazadnje je prišla sleparija na dan. Marijo je igrate Tončkova žena . . . Tončka so prijeli in je dobil sedem let ječe. Kako bo pa z Johanco iu z drugimi. Ati zdaj več ne veljalo postave proti takim sleparijam?
»Socialna Matica« v Gorici Ima svoj letni redni občni zbor dne 26. t. m. dopoldne ob 10. uri pri »Zlatem Jelenu« v Gorici z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. prememba pravil: 5. proračun in knjižni program: 6. slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti veljajo dotične določbe pravil. Vabimo vse člane iu prijatelje društva, da se obč. zbora udeleže. —■ »Socialna Matica« izda za leto 1913 naslednja izdanja: 1. Dr. Karel Slane: »Zadruga in njen pomen o razvoju človeštva«: 2. dr. Boris Zamik: O bistvu življenja. 3. dr. Ivan Žmavc: Ozdravljenje socialnega življenja, 4. Ferdinand Seidl: Geološki izprehodi po goriški okolici. — Zarnikov spis ie ilustriran s 6, Seidlov pa $ 14 podobami — Skupni obseg vseh štirih knjig znaša nad 18 tiskovnih pol, kar Je za prvo leto že po obsegu zelo lep knjižni dar. — Vsebina pa je take vrste, da moremo mirno trditi, da je z njo izpolnjena
stor zavzemajo Krekovi dogodki na občutna vrzel naših književnosti.
Dunaju in Johanca iz Vodic.
Veliko reklamo je delal »Slovenec«, posebno dr. Krek za izseljeval-no družbo »Canadiian Pacific«, katere voditelje je sedaj prijela oblast. »Slovenec« trdi zdaj. da bi prikril svojo reklamo za sleparje, da se je na Kranjskem prodalo le 50 kart. Tako malo torej ljudje dajo na klerikalno reklamo. Tu se vidi, kaka sreča za ljudi, če klerikalcem ne veru-jejo.
Ljudsko šolstvo. Absol v. učiteljska kandidatinja Jožefa Jaklitsch je imenovana za suplenitinjo na ljudski šoli na Koprivniku. — Absolv. ^učiteljska kandidatinja Frančiška Štre-nar je imenovana za prov. učiteljico in voditeljico enorazrednice v Ostrožnem brdu. — Na mesto učiteljice Angele Janša, ki je radi bolezni na dopustu, je imenovana za suplcntv-njo v Jaršah bivša suplentinja v Moravčah Katarina Kosiša.
Odgovornost za Johančlne syi-niarlie in švindle nosi S. L. S. in njen čedni organ »Slovenec«. Ce bi bil »Slovenec« res kaj vreden časopis, tedai bi bil ljudi energično svaril pred lizanjem krvi in pitjem vode, ki jo je dajala Johanca iz sebe. Toda »Slovenec« tega ni storil, temveč je samo enkrat nekai »zanergal«, kar je bilo pa za zaslepljene ljudi preje priporočilo za Johanco kot svarilo pred njenim smradom. Potem še okol-ščina. da je Johanca uganjala Kristusovo trpljenje in se s tem norČe-
V posebni meri velja to za oba prirodoslovna spisa, kt bosta zbudila pozornost. — Tisk in vezba bosta končana približno v treh tednih, nakar se začne z razpošiljanjem. — Opozarjamo na to naše jp. gg. poverjenike in člane ter vabimo na pravočasni Številni pristop k tej prepotrebni knjižni organizaciji. — Članarina znaša 5 K. za učiteljstvo, dijaštvo in delavstvo 3 K na leto.
Prodaja Jelovega in bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnega okoliša Kozara Planina (okraj Bos Dubica in Prijedor) približno 28 000 kubik. metrov jelovega in približno 25.000 kubik metrov bukovega lesa. Sprejmejo se le pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je poslati najkasneje do 26. novembra 1913, 11. ure dopoldne deželni vladi v Sarajevu. Razpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dalje proda deželna vlada v Sarajevu iz gozdnega okoliša Oskova (okraj Tuzla) približno 8000 kubik metrov Jelovega, smrekovega itn borovega lesa. Sprejmejo se samo pismeno, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki Jih je poslati najkasneje do 27. novembra t. 1.. 11. ure dopoldne deželni vladi v Sarajevu. Razpis i natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice % Ljubljani interesentom na ypogled.
Avtomobilska družba se Doda osnovala v Zagorju za promet od postaje do Zagorja, oziroma tudi do Lok in Izlake. Kakor stvar sedaj kaže. bode dobičkanosna. Naši posestniki se zadrže napram temu novemu podjetju bofl rezerviramo in je mogoče. da pride podjetje v popolnoma tuje roke. Da bi le tudi tukai ne bilo prepozno.
Radi domačega prepira. Te dni se je vnel med nekim železniškim uslužbencem »n njegovo ženo domač prepir, med katerim je žena prijela: kuhinjski nož iu sunila z njim moža v hrbet. Mož ie zadobil težke poškodbe.
Pretep. Te dni je popivalo v neki gostilni v Beli peči na Gorenjskem več domačih fantov. Posebno sl ga je privoščil 331etni A. Egger. ki je znan pijanec. Dva tovariša sta ga morala odpeljati domov. Tam sta ga zaprla v sobo. V svoji pijanosti pa je začel Egger razgrajati tako silno, da le njegov spremljevalec Fr. MiiHer iz Koprivnika odprl sobna vrata in ga hotel pomiriti. Tu pa je pijani Egger prijel za sekiro in je udaril svojega tovariša naravnost pod srce. Miiller je zadobil težko poškodbo.
50 ovac ie poginilo od gladu. Čez poletje zaženo Ratečani svoje ovce v Mangartsko skupino. Jeseni jih zopet poiščejo in spravijo v dolino. Pred kakimi tremi tedni so pogrešali nad 50 ovac. Mislili so že, da so ukradene m odgnane čez mejo. Ves trud iskanja je bil zaman. Pretekli teden pa je nekdo opazil, da krokarji krožijo visoko v Mangartu. Visoko v takozvamh Zagačah v plazu, kjer je večen sneg so našli 50 ovac — mrtvih. Poginile so vried lakote, ker se niso mogle rešiti Jz globoke kotline. Le dve so našli še malo živi. Ovčjih odpadkov Je bilo skoro en voz. Samo en gospodar ie ob 29 ovac.
Požar je nastal dne 13. t. in. ob 1. uri popoldne v Topolcu pri Trnovem na Notranjskem. Zgorelo je gospodarsko poslopje. 2 prašiča, 2 junici, nad 300 stotov sena, jesenski pridelki in druge stvari posestniku Ivam« Mežnariču v Topolcu 25. Škode je okoli 5000 kron; zavarovan je bil za okolo 600 kron! Zažgali so bafe. otroci.
Svojce je umoril. Strašen večkraten umor je izvršil dne 20. t. m. v Rimu odpuščeni kaznjenec Masse-tti. ka je mislil, da se je moral pokoriti vsled ovadbe svojega očeta. Zažgal je očetovo hišo. ko Je pa oče z rodbino prihitel gasit. Je Mussetti z revolverjem ustrelil svojega očeta in dve svakinji. Brat mu je u8el.
Samomor ruskega ministrskega tajnika. Ustrelil se je iz dozdaj še neznanih razlogov ruski ministrski tajnik dr. Lowensky, ko je prišel od grobov Rusov, ki so padli leta 1813.
Sodba nad morilcem. Dne 18. t m. je gardno sodišče na Dunaju izreklo na tajni obravnavi sodbo nad častniškim slugom Rajkom Jankovi-jevičem. ki Je dne 17. avgusta ustrelil stotnika EisenkoUbai hi njegovo ljubico grofico Bolzo. potem pa poizkusil samomor in se težko poškodoval. Sodba ni znana, ker se mora predložiti še sodnemu gospodu, gardnemu kapitanu grofu Karlu Auerspergu, da io odobri ati pa odkloni.
Napad v tiskovnem uradu. Socialistična »Nepszava« poroča, da je žumalist Bela Lipšer iz Budimpešte dne 19. t. m. napadel in pretepel načelnika tiskovnega urada v ministrstvu za notranje zadeve Armina Ba-rata, ker mu je bila obljubljena letna plača v znesku 12.000 K, njemu spravi vladi prijazne članke v nekatere francoske liste. Ti časopisi so dobili za uvrstitev 120.000 K. njemu pa ni bila izplačana obljubljena nagrada. Baje je Lipšer tudi posredoval. da ie angleški »Graphic« objavil Lukacsevo fotografijo za 2500 kron. Uradno izjavljajo, da vest o napadu ni resnična, m da je Lipšer že dolgo skušal priti v dotiko z vlado, ki pa ni hotela imeti z njim nobenega opravka. Demanti pa nič ne pravi o svotah. kj Jih je vlada baje plačala francoskim listom, da so objavile njene članke. — Lipšer grozi, da napade tudi ministrskega predsednika Tiszo.
Ponesrečena letalca. V okrožju Kaluga pri Moskvi je padel vojaški letalec Kleščinsky s svojega letala med poletom v hudem viharju s svojim mehanikom na zemljo. Oba sta bila takoj mrtva.
Železniška nesreča na Japonskem. Kakor se iz Tokija poroča. Je trčil na srednjem Japonskem osebni vlak, v katerem ie bilo 406 otrok, v tovorni vlak. Dvajset oseb le ubitih, okrog sto Pa ranjenih.
5 levov ušlo Iz cirkusa. Kakor se iz Lipskega poroča. }e dne 20. t. m. po noči trčil tramvajski voz v voz velikega cirkusa Barnuma, kjer so imeli leve Kletke so se razbile in 5 levov Je ušlo. Na ulicah Je nastala strahovita panika. Dva leva sta zbežala v neki hotel, kjer sta dirjala po koridorjih in stopnicah. Policija Je organizirala takoj tar ta posrečilo se
ji ie tekom noči vse leve postreliti Eden izmed levov ie raztrgal dva konja.
Morilec Janez Pivk — prijet.
Grozen umor v Poljanski dolini, kjer le neki lopov umoril gostilničarko Mariio Krajnikovo in odnesel okrog 90 K, je ostal za par dnij nepojasnjen. Za morilcem ni bilo nobenega sledu. Toda to pot se je posrečilo o-rožntkom, da so izredno hitro zasačili roparja.
Novi delavec.
V petek je vstopil v službo pri rudniku v Zagorju nov delavec Janez Pivk iz Osekmce. Orožništvo je zadnje čase nove ljudi natančneje opazovalo in tudi Pivk Je bil kmalu sumljiv v očeh orožnikov. Delal je dva dni v rudniku, v nedeljo zjutraj pa se je odpeljal, baje k svojemu očetu v Trbovlje.
Sprejem na kolodvoru.
Zvečer ob pol 8. uri se je vrnil Pivk z vlakom v Zagorje. Na kolodvoru je čakal Pivka »Ijubeznjiv sprejem« orožnikov.
Orožništvo je med tem po poizvedovanju dobilo nekai podatkov. Pivk ie priznal »vol zločin. Imel ie še precej drobiža Pri sebi. Pivk je star okoli 20 let.
Ljubljana.
— Jeziki »Slovenčevih redukter-jev so tako strašno »patriiotični«. da se Je naravnost pogrešalo, ker niso bili obešeni raz »Katoliško Tiskarno«. To bi bil prizor, ko bi raz oglov na strehi redaktorji molili svoje '-'ge jezike. (Tem potom bi se vsai malo »zhrftali«, da bi ne bili tako slinaste kot so.)
— Trovator! Trovator! Tako čitamo po ljubljanskih ulicah. Hrvat-ska opera pride! Igrala bo dva večera! V vseh listih čitamo reklamo za njo. Izvemo celo za vso operetno in operno osobje. A drama, kje ie dremal? Citati smo. da je občinski svet ljubljanski dal za nio 10.000 K subvencije. da pride Borštnik v Ljubija no, da se bodo angažirali vsi sloven. igralci in igralke, ki so še v Ljubljar ni, da se izpopolni ensemble še z nekaterimi močmi. Culi smo. da ie ime priti Borštnik v Ljubljano že pretekli pondeliek in da se bo takoi po 15. t. m. pričelo z dramskimi predstavami A do sedaj se še ne vrše nobene priprave. ni bilo do sedaj Borštnika V Ljubljano. V nemškem gledališč’’ se že igra skoraj mesec dni. za sloven. gledišče pa ni niti repertoir še objavljen. Ker še najbrže — niti sestavlisn ni. Vprašamo vljudno merodajne faktorje, kal ie s slov. dramskimi preti stavami in keda) se misli začeti z nit ml. Kaj pomeni ta molk. ali se hoče slov. dramske predtave zavleči do pr odpusta, ali se Uh hoče pa sploh onemogočiti?
— Izjava. Na »Slovenčevo« notico z dne 18. oktobra 1913 me neki dopisun obsipa z lažmi, ki so naravnost iz tal izkopane. Glede mojih pisem. češ. da sem pisal, kako nesramni so liberalci, ni druzega. kakor P0» dla laž prav po klerikalnem sistemu, ki hoče vsacega mirnega Človeka ako ie njih nasprotnik, s tem le oškodovati in uničiti. Resnica Pa je. cb so mi klerikalci, ko sem bil še v prisilni delavnici, prigovarjali, da nai d ' tv za nje in proti liberalcem, ter mi nb-Ijubovali, ako to storim, da bodem dobil za to boljšo službo. Za sedaj ne omenjam imen. drugič o tem kaj več. Kar se pa tiče stolov, da sem jih kupoval. odgovarjam na »Slovenčevo« mazanje le toliko, da jaz nisem kupu ne enega stola, ki so bili tast Paničnega kurata m Jih	v.p_r„, sam. kar lahko potrdi g. Sega. 1 orel zopet podla laž. Kar se pa tiče tobaka. da sem ga daroval prisiijencem, pa ni druzega kakor babie obrekovanje. Bodi še omenjeno, da ie bilo v prisilni delavnici takrat vpeljano tako. da so imeli prisilienci od ravnateljstva predpisan tobak, ki so ga fas šali v gotovih obrokih, ravnotako le bilo tudi v navadi, da ie vsak paznik, če mu ie prisiljenec obleko aH čevlje malo popravil m o®"®*’
kal druzega dal Pr^iliencemtobakm
Ce je bila taka navada, pade pa vsa odgovornost na one. ki so imeli prisilno delavnico v svoji režiji ne pa na Ljubiča, ki ie ravnal tako. kakor njegovi predniki in souslužbenci. Končno bodi še omenjeno, da za vse te laži. ki mi jih Slovenec predbaciva. se deželni odbor preje niti toliko brigal ni. kakor za lanski sneg. Brigal se je Pa toliko boli za tistega, kdo čita »Jutro« namesto »Slovenca«. Tega pa nočejo klerikalci povedati, radi česar se me Je dalo v disciplinarno Savo In Slovito te službe. -Za to imamo zwet ^S€n dokaz V stačaiu paznika Bučarja ki mu v do-
ciplinarni preiskavi sedal vse druge laži podtikajo, samo tiste ne, za katero je prišel v preiskavo. In »SkfVe-nec« tudi zavija prav hinavsko, da sem bil pošten klerikalec, in če je bilo prepričanje na mestu, zakai se me je pa po dr. Lampe tov em leceptu potem, ko sem čital ».lutro« vrglo iz službe?.	Ljubič.
— »Krainische Hunde«. Oni gospodje, ki so slišali v petek zvečer o priliki voj. mirozova, da ie psoval polic. rev. inšpektor Turner ljudi s »Krainische Hunde«. nai blagovolijo naznaniti svoj naslov uredništvu ali pa pod šifro M. Z. poštnoležeče na navadni dopisnici.
— Vsak človek, nai pride od severa ali juga, misli, da ima pravico v Ljubljani čez Slovence zabavljati, pri tem so mu pa vendar dobri slovenski groši. Tudi gosp. Kraighero se je zadnjič nad Slovenci zelo jezil in ie mislil, da moramo biti mi s tem zadovoljni. Mi pa pravio. naj ta gospod kroti svojo jezico, če hoče. da bo v miru služil svoj kruh.
— Izjava. Na »Popravek« gospt Lucije Orehek, izjavljam podpisani, ifla ie vse res, kar je pisal »Dnevov« Hopisnik v »Dopisu iz Sela«, da se s prvim dopisom popolnoma strinjam in da je »Popravek« Lucije Orehek In Kat. Juvan popolnoma neresničen. jVidmar Matija, spr. v p.. Zelena Jama 112.
— Zabavni večer s plesom v hotelu Tivoli je bil v nedeljo zvečer zelo dobro obiskan in ie bilo res veselo. Sliši se. da bo prih. soboto ali nedeljo zopet tak vesel ples.'Je vsaj nekai zabave v Ljubljani.
— Vse za policijo. Pri naši policiji imajo menda preveč ljudij. zato |ih rine, kamor jih more. Tako n. pr. sedaj že koncertom pošiljajo komisarje. Pomislite n. pr. tak koncert v hotelu Tivoli. Licenca je 14 K. komisar 8 kron. stražnik 4 krone — tako naj godci in gostilničar celo popoldne delajo samo za policijo. V Ljubljani je itak malo zabave, če bo pa policija na tak način podražila vsako zabavo, nam ne bo kazalo druzega, kakor da se zabavamo, med ljubljansko policijo.
— Juvelir. Piše se nam: Urar Eberle si je nadel naslov: juvelir. ne ida bi imel za to pravico, ker on je le izučen urar in ne zlatar. Bi bilo do^-bro, če bi se oblastnije za takšno-le reč pobrigale, ker s tem se dela drugim obrtnikom zlatarjem škoda.
— Izum domačega obrtnika Tehnika izdelovanja štedilnikov in sobnih peči ie v novejšem času zelo napredovala. Na nekaj pa tvorničarji 'teh izdelkov do danes še niso mislili, tia to namreč, kako preprečiti, da bi pepel in ogorki ne padali iz peči in Štedilnikov na tla. kadar se kurilna vratiča odpro. In to je velik nedosta-tek. zakaj izpadajoči ogorki ponesna-Šijo in obžgo tlak; celo kaka nesreča se lahko zgodi, ker se otroci, kakor znano, jako radi sučejo okro" štedilnikov. Da se zavaruje tlak v sobah in v kuhinjah, ie bilo dosedaj potrebno k pečem in štedilnikom polagati pod kurilna vratiča kovinaste posode oziroma plošče, ki so pa le deloma obvarovale tlak pred poškodbami in ponesnaženjem. Vsem takim neprili-kam Pa se izogne, kdor si da k peči ali štedilniku pritrditi kurilna vratiča kakršne je izumil in jih izdeluje gosp. Ivan Meglič, ključavničar, tu. Pruie Štev. 6. Vzorec takih vratič je videti iv Izložbenem oknu tvrdke F. P. Vi-Bic & Co. v palači Mestne hranilnice ljubljanske. O. Meglič ie naznanil Svojo iznajdbo patentnemu uradu na Dunaju, od koder je pred kratkim dobil obvestilo, da se bode njegov izum objavil v zmislu § 57. patentnega zakona In sicer z veljavnostjo od dne 28. svečana t. I. Stranke, ki so si Megličeva vratiča že omislile, se izražajo zelo pohvalno o njih, ker so narejene tako, da se zračni pritisk na ogenj lahko poljubno regulira, pepel in ogorki pa lete nazaj v štedilnik tako, da otaneio tla popolnoma snažna in da le vsaka nezgoda izključena.
— Klub slovenskih kolesarjev »Ilirija« priredi dne 21. t. m. v nedeljo društveni zlet v Kamnik. Zbirališče pred restavracijo »Novi svet« na Marije Terezije cesti. Odhod točno ob pol 2. popoldne, vozilo se bode skozi Mengeš. Vabljeni so vsi prijatelji društva.
— Slovensko-laški krožek priredi fSvo' letošnji občni zbor v sredo, dne 22. t. m. ob 7%. zvečer v učni sobi IV Mestnem dekliškem liceju, I. nacist,
S a levo. Na dnevnem redu je med rugim sprememba pravil in volitev r?,v^P odbora. Ker bo občni zbor hitro končan, se bo takoj po zboru nadaljevalo s poukom.
— Na oklicih »o: Franc Košar posofrlniški tajnik, z gdč. Alberto Bahovec; Ivan Ravnihar, trgovec, z gdč. Ljudmilo Nadrah.
— Zgubilo se je več šolskih listin in potovalni list za inozemstvo, plašeč se na M. Č. in sicer na poti od Union skozi Zvezdo proti deželni vladi. Kdor je omenjene listine našel.
naj jih blagovoli izročiti v našem uredništvu.
— Dotični gospod, ki je predvčerajšnjim zvečer zamenjal svoj črni klobuk v zadnji sobi »Narodne kavarne« se uljudno prosi, da ga prinese v istoc kavarno nazaj.
— Izgubila ie v soboto zvečer svileno šerpo neka delavka od Vodnikovega trga čez frančiškanski most do Gradišča. Pošten najditelj se prosi, da jo prinese v naše uredništvo.
— Življenje starih Rimljanov se
silno resnično zrcali v tragediji, ki se predstavlja pod naslovom:	»Po-
slednji dnevi Pompejev« v kinematografu »Ideal«. Citamo razne knjige, zgodovinske romane, vidimo slike. a vendar vsega tega ne moremo natančno in dobro razumeti, če si ne znamo predstavljati življenja in obnašanja Rimljanov. V »Poslednjih dnevih Pompejev« je to življenje liredstavljano tako, kakor je resnično bilo. Vse odgovarja resnici: od obleke nastopajočih oseb do njihovega obnašanja. ki ie vsled svoje nepnsilje-nosti zavidanja vredno. Kdor hoče, da se mu razširi obzorje za eno najslavnejših dob minulosti, ta pojde gotovo pogledat v Kinematograf »Ideal« »Poslednje dneve Pompejev«, kjer gl 'Hec spozna lep kos rimske, grške in umirajoče egipčanske kulture.
Trst.
Trž. kolesarsko društvo »Balkan« priredi 26. oktobra t. m. III. Jugoslovansko dirko. Upisati se je čas do 24. oktobra in se naproša vse kolesarje, da se vpišejo k dirki preje, ko je mogoče. Vsa kranjska društva so vabljena, da takoj vpišejo svoje dirkače tako, da bode tudi Kranjska zastopana na tej prireditvi, katera se tiče športa, ob tem se vrši tudi športna slavnost, koncert, razdelitev nagrad in ples na Proseku v Starčevi dvorani.
Shod »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. ki se je vršil v veliki dvorani N. D. O. preteklo soboto, je vspel nad vse sijajno. Dvorana je bila napolnjena. Namen shoda je bil, da se javno razkrinkajo socialno de-, mokratične laži in hinavstva. Na ta shod je bila povabljena oficielno tudi socialno demokratična železničarska organizacija, ki pa se ni odzvala povabilu. Shodu je predsedoval predsednik »Zveze«, gospod Škerjanec, poročal pa je strokovni tajnik g. Mrak. Govornik je v svojem obširnem govoru temeljito pobijal socialno demokratično slovenskemu železničarstvu škodljivq postopanje, zlasti pa je razkrinkaval voditelje socialne demokracije, ki se kažejo pri vsaki priliki v najčistejši podobi, za katero pa se skriva precej platne-ga. Govornik ie posvetil večini slovenskih hujskajočih in nečistih voditeljev socialno demokratične stranke z vso ostrostjo ter jim s tem raztrgal raz obraze lažnjive krinke, s katerimi stopajo med ljudi. Omenimo naj, da so prišli na neki zadnji shod »Zveze« nekateri socialni demokrat-je. ki so dobili po milosti besedo, a so jo izrabili v lažnjive kvante. Ko se jim je hotelo na to odgovoriti, so odšli iz dvorane, ker so se zbali resnice. Zato je bil sklican preteklo soboto shod. na katerega so bili povabljeni tudi voditelji socialistične stranke, da si povedo iz obraza v obraz. Možje pa so se zbali resnice in niso prišli. Pač pa so poslali na shod neko priletno gospodično sodruginjo, ki je prosila za besedo. Začela je takole: »Cenjeni tovariši! Najprej naj vam povem, kaj je socializem ...« (Klici: Vemo. vemo!) »Pred 25. leti še ni bilo socializma...« Dalje pa ni šlo. V dvorani je nastal nemir. Morala je odstopiti. — Predsednik je na to zaključil ta polnoštevilno obiskan shod ter pozval zborovalce, naj se še tesneje oprimejo »Zveze«, ki edina zastopa njihove interese, ki edina zastopa z vso odločnostjo načelo, da mora biti Slovenec na svoji zemlji svoj gospod, katerega načela pa se socialisti ne držijo, v največjo škodo Slovencem in ki so s svojim interna-cionalizmom in samoljubjem zakrivajo, da izpodriva Slovence tujec. Socialisti, kj se kažejo kot rešitelji našega delavstva, nečejo nikdar skupnega nastopa proti krivicam, ki se godijo slovenskim železničarjem zato pa naj poskrbijo slovenski železničarji. da se povzdigne »Zveza« v najkrajšem času do največje moči. — Zborovalci so zapustili dvorano z velikim navdušenjem za »Zvezo jug. žel.«, ki ie zanje edina organizacija, kateri lahko zaupajo in na katero se lahko naslanjajo.
Bakljada ob priliki stoletnice zmage nad Napoleonom pri Lipskem, ki se je vršila v petek zvečer po mestu, je bila silno klavrna. Igrali sta dve vojaški godbi na Velikem trgu pred namestništvom nekaj patriotič-nih kosov, katerih poslednja je bila cesarska pesem. Veliki trg je bil siko-ro popolnoma prazen. Policijskih agentov je kar mrgolelo, zakaj ob
takih prilikah se vršijo navadno demonstracije. No, tačas pa je bilo vse mirno. Ljudje so gledali le od daleč igrajoče vojake in lampijone. okrog katerih se je stiskalo kakih 50 »leca-piatinov«. t. j. mladeničev pat; .uličnega društva. — V Trstu že davno ni več tal za patriotične prireditve.
Kdor želi biti točno in hitro postrežen s knjigami in drugimi pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, naj se obrne do »Slovanske knjigarne« v Trstu. Pri tej tvrdki se čaka z naročili na mesece in nazadnje se dobi — nič. Slučaj L Trgovec iz Istre naroči ob začetku šolskega leta več iztisov različnih šolskih knjig in drugih šolskih potrebščin za domačo ljudsko šolo. Čaka in čaka. Po osmih dnevih vpraša, kai ie z naročilom. Nič. Zopet po osmih dnevih gre mož osebno v Trst. Odgovore mu. da ni sploh naročil ničesar. Pri pregledani »Naručbene knjige« se pa izkaže svoječasno naročilo. Nazadnje zve. da ima slavna »Slovanska knjigarna« samo za reklamo po en iztis vsake knjige in uvidi, da se sploh ne pobriga za naročila odjemalcev. — Slučaj 2. Druga oseba naroči istotako več iztisov knjig za ljudsko šolo pri »Slovanski knjigarni«. Ponavljale so se iste homatije kot zgoraj s to razliko. da ie oseba morala čakati dobre tri mesece in nazadnje — slava »Slovanski knjigarni«! — dobila prazen nič, da je naročilo odpovedala, čeravno je enkrat pismeno in trikrat osebno naročila in še celo ponujate denar za poštnino in za knjige, česar pa niso hoteli sprejeti. Obe osebi sta si naročili knjige iz Ljubljane, ki je bliže Istre, ker sta uvidele, da pridejo knjige prei iz Amerike, kakor iz Trsta. In na tak način naj se še podpira take slovanske trgovine po pozivu »Svoli k svojhn'« kakor vzklika »Edinost«??!
Tržaška ,Johanca‘
pred porotnim sodiščem.
(Konec.)
V ravno istem času pa, ko je bila Markovič pri njej na stanovanju, je vedno delala razne ceremonije. Zažigala le svečke, polagala denar v blagoslovljeno vodo. trosila cvetje na ogenj in ga škropila z blagoslovljeno vodo. trosila ie okrog sebe razne tra. ve. kopala se je v vročih kopeljih. v katero je trosila blagoslovljeno sol. oblačila se je v čud, srajce itd, Ko je bila Markovičeva brez službe, ie stanovala pri »Tunini Santi«. Tačas je videla Markovič, kako le vstajala »svetnica« ponoči iz postelje, kako je klečala na tleh po cele ure in molila
z povzdignjenimi rokami. Čuta fo J®, ko Je govorila svetnica sama S seboj1 — pogovarjala se ie z duhovi, z patrom Aleksandrom, z ljubljanskim škofom itd. — Vse to ie zelo vplivalo na Markovičevo, ki je kmetiško dekle, doma iz Lokavca na Vipavskem. »Svetnica« jo je imela popolnoma v oblasti. Iz nje ie izsesala ves denar in ko je bila pozneje Markovičeva v službi, ji ie neprestano pulila denar na najrazličnejše načine, posebno pa z pretvezo, da gre ves ta denar v samostansko blagajno. Rekla je, da bo sezidal samostan z nabranim denarjem hiše. kjer bodo dobili vsi oni. ki dajejo denar v samostansko blagajno. v poznejših letih brezplačno stanovanje in če se poročijo, tudi »balo«, to je vso hišno opremo, seveda popolnoma zastonj. Svetnica je tudi dejala Markovičevi, da si lahko izbere fanta, ki ji ugaja in ona že stori. da io bo poročil. Markovičeva si izbere fanta, on pa ne mara zanjo. »Svetnica« zahteva vedno več denarja, potrebnega za pridobitev ljubega. a zaman — on se ni približal. Ona pa ji je obljubila drugega bogatega katerega ie že videla, ko se je bila zamaknila. In zopet ie sesala denar *
Slično je počenjala »svetnica« a Ivano Štibilovo. Zamaknjena »Tumna« ji je sesala denar tudi s pretvezo, da bo imela stanovanja zastonj v karm cin ski hiši. da dobi »balo«, da dobi fanta, v katerega le zaljubljena, itd. Pošiljala io je v samostan k izpovedi k blagoslovu patra Aleksandra, na pokopališče, kjer pa ne sme izprego-voriti nobene besede, kjer more iskati žeblje strohnelih mrtvaških rakev. s katerimi bo potem °na (namreč »svetnica«) zabila njenega fanta, ko se ji ie pokazal v zamaknjenju, da ji ne uide in ostane zvest; pošiljala jo je v sedem cerkev naenkrat, zahtevala denar za olje. itd. Tudi pred njo le delala najrazličnejše coprnije. Iz Stibilove le izvabite v vsem času okrog 1200 K.
Ker sta bili obe ženski brez denarja. obljubljenega Pa nikjer, sta jo zatožili. O aretaciji »Tunine Sante« smo poročala v našem listu v tistih dnevih meseca septembra lanskega leta. »Tunina Santa« le imela tedaj priti pred porotno sodišče že meseca februarja t. 1.. a se ie morala obrav-
norm nronacfl	A rfltTVitpHa Dami
gracija. Pozneje se ie prenesla obravnava še dvakrat in slednjič je prišla v sedanjih dneh na dnevni red. Obravnava proti zamaknjeni »Tunini Santa« je pričela v sredo in se je nadaljevala v četrtek ves dan; končate pa je danes (petek) zvečer okrog 8. in pol. Razprava je trajala tedaj tri dni. Zaslišanih ie bilo vse polno prič, ki so bile več in matij oškodovane i>o »svetnici«. Približna vsota vseh ogoljufanih oseb je znašala okrog 8000 K. Štiri osebe same so bile osleparjene za približno 7200 K. in te osebe so priproste ženske, ki so si s trudom služile ta denar v teku mnogih let. Denar pa, ki ga je ostala dolžna »svetnica« par osebam, ni vštet. Tako dolguje n. pr. trgovcu, kjer le kupovala hrano, okrog 550 K. Te svote mu ni mogla izplačati »svetnica«, ker ie bila aretirana. Prej mu ie vedno izplačala vse, kar je vzela pri njem1. Jemala ie najfinejša jedila pri njem. in razne likerje. »Svetnica« je rada pila. vpijailila se ie redko, ker ga le nesla dosti. Imela je razne pojedine na stanovanju, katerih se ie udeležil najpogostejše pater Aleksander, a tudi drugi ljudje, katere je vabite »svetnica« k sebi. da jih je potem skubila.
*
Bilo bi predolgo, ko bi povedali vse. kar je prišlo na tapet pri razpravi. Priče so izpovedale marsikaj pikantnega, tako n. pr., da ie hotela zapeljati »svetnica« svojega lastnega nečaka, starega 17 let. s katerim sta tudi večkrat spala na isti postelji. Ravnotako tudi nekega drugega mladeniča, — čeprav je hodila »svetnica« vsak dan k izpovedi m obhajilu. Sti-bil Je tudi izpovedala, da se je večkrat sporekla s »Tunino Santo«, ker ni hotelo biti »bale« od nikoder, a ko ie šla k izpovedi, lo Je vedno rzprai-ševal pater, ali je še jezna s »Tunino Santo«. Znamenje, d'a sta bite pater Aleksander in »svetnica« v zvezi Samostan Je imel seveda od »svetnice« dobiček. Izvedelo se je tudi. da je pošiljala »Tunina« patru v samostan poleg drugega tudi jedila. Nekdaj ie poslala neko žensko s koškom cvetlic k patru. Na vrhu koška ie bil listek. In na njem je bilo zapisano po latinsko: »Sladko na dnu«. Na dnu pa so bile pečene piške. — Skratka: na dan so prišle lepe reči. — Pater, ki ie bil tudi na razpravi, le odločno tajil, da bi kaj pridržal zase. Jedi ie razdal ubogim, denar je šel v dobrodelne svrhe. Sploh se je znal zagovarjati pater izborno. Ni zastonj samostanski pater ne! Ona ga ni hotela prav nič ovajati. — Pater ie dejal, da ne ve, koliko denarja ie prejel od »svetnice« ; zdi se mu. da samo okrog 50 K, nekaj jedi in svetinjo. Ako so bili pri svetinji bankovci, kakor le trdila »svetnica«, se ne spominja. Vsak dan. je rekel, pride v samostan mnogo ljudi z raznimi darovi. Kdo se spominja na vse, posebno, če že poteče nekaj časa?
♦
V četrtek zvečer se le bila vrgla »svetnica« med razpravo na tla. Začela je vpiti. Morali so io odnesti iz dvorane. Psihijatra in poleg tega še dva primarija so io takoi preiskali. Ko so prišli pozneje ti izvedenci na vrsto, da izrazijo svoje mnenje glede duševnega stanja obtoženke, so izjavili vsi štirje solidarno, da 1e obtoženka popolnoma pri zdravi pameti ter tako odgovorna za vsa svoja goljufiva početja. Rekli pa so. da je histerična ter afektirana od religiozne sugestije ali nekai podobnega. Vse to pa prav nič ne ovira njen razum in njeno inteligenco. Torej je odgovorna za svoja dejanja. — Med zagovornikom ki je skušal na vsak način dokazati. da je v ženski nekaj verske blaznosti, in predsednikom razprave, je prišlo večkrat do ostrega spodada (v bradah seveda). Predsednik je parkrat zažugal zagovorniku, da mu vzame besedo, ako bo govoril proti izvedencem, in proti zakonom. — Porotniki so se umaknili ter so potrdili glavno vprašanje glede goljufije pod raznimi pretvezami in z raznimi pripomočki, z 8 da in 4 ne. — Na podlagi tega pravoreka ie bila obsojena »Tunina Santa« na 4 leta ječe, poostrene s postom vsake 3 mesece. Pri tem pa se ji odšteje čas. ki ga Je »svetnica« že presedete v preiskovalnem zaporu, t. j. nad 1 leto. »Tunina Santa« bo ostala tedaj v ječi še nad 3 leta. — Zagovornik je vložil proti razsodbi priziv.
Razsodba je marsikoga iznenudi-te. Čeprav je storila »Tunina Santa« mnogo zla s svojim molzenjem denarja. vendar se je mislilo, da bodo upoštevali sodniki nje starost (stara je 63 let), njeno prejšnje siromaštvo in da je storite v tem času. in tudi s prisesanim denarjem, mnogo dobrega. — Človeku se res zasmili taka izgubljena duša, sugerirana in izrabljena od božjih namestnikov ter versko fanatizirana do skrajnosti. Take duše so samo orodja, katere izrablja cerkev. V božjo čast se sme narediti tniansikn.l — tudi odirati uhoco sirote
Božji namestniki naj bi te ljudi naučili živeti človeško življenje, trezno ni koristno zanj — ne samostan. — Po našem mnenju bi se moral vsestl tudi pater Aleksander na sodno klop. za vse večno prosjačenje, kj ima ta-ke-le posledice. On pa ni bil tožen, bil se ie dobro izmuznil in na koncu razprave si je zadovoljno rnel roke ter njuhal tobak z največjim užitkom, kakor takrat, ko ie sedel pri »Tunini« do 10. zvečer. — »Tunina« je rekla sodnikom, predno so jo odpeljali čuvaji. da jih bo kaznoval Bog na sodni dan. *
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
SRBIJA PREKRIŽALA AVSTRLU RAČUNE.
Belgrad, 20. oktobra. Zopet ri bilo brušenje sabelj na dunajskem Bali pl at zu nepotrebno In odveč. Ra v« no v trenotku, ko so Imeli modrokrv. ni blazlranci krvave vizije, ravno r tem trenutku Je dospela sledeča uradna depeša: Sekcljskl načelnik tukajšnjega zunanjega urada gospod Stefanovič ie sporočil avstro-ogrskeniu odpravniku poslov pl. Storcku. da je bilo povelje za Izpraznitev od strani srbskih čet zasedenega albanskega ozemlja sklenjeno včeraj In da ie povelje bHo že tudi Izdano. Izpraznitev se Izvrši tekom določenega roka 8 dni.
SAZONOV V BERLIN.
Berlin, 20. oktobra. Na čast ruskega min. zunanjih zadev Sazonova bo priredil jutri državni kancelar za-jutrek. Zvečer bo napravil ruski veleposlanik večerjo, katere se udeleži tudi državni tajnik Jagow. (Temu se pravi politika). Najbrže bo SazonoV sprejet od cesarja v avdienci.
POLITIKA V RIMU.
Rim. 20. oktobra. Mednarodni admiralski svet Je danes zapusti) Skader. Odhod Je bil svečan.
Rim. 20. oktobra. Kokovcev Je bil danes dopoldne pri ministrskem predsedniku In ministru zunanjih zadev.
IZ SOFIJE.
Sofija, 20. oktobra. Grška cer kev hi šola, ki sta bili od druge balkanske vojne zaprte, sta danes zopet odprti.
PRED DRŽAVNIM ZBOROM.
Duna), 20. oktobra. V današnji seji je nemška nacionalna zveza sklenila, da ne prepusti pred rešitvijo finančnega plana nobenega druzega predloga do obravnave in zagrozila, da bo segla do najostrejšlh obstruk-čnih sredstev, če bi se kai tacega po* skušalo.
PROTI LJUDSKI ŠOLI.
Solnograd, 20. oktobra. Danes je bil po 6urnJ debati z 21 proti 18 glasovi sprejet predlog Steinwen-deriev tlčoč se vpeljave 31etnega gospodarskega nadaljevalnega tečaja mesto zadnjih treh let IJudskošolsk. pouka.
LEX KOLISKO.
Dunaj, 20. oktobra. V poslednji seji deželnega zbora Nižjeavstrij-skega ie bil sprejet zakon KoliskoV in deželni odbor se pozivlia, da nai stopi z 4 čisto nemškimi deželnimi odbori (Nižjeavstrijski. gornjiav-strijski, tirolski, predarlski), da se tudi tam sprejme lex Kolisko.
INTERPELACIJE.
Dunaj, 20. oktobra, češki soc. demokrati pripravljajo ostre interpelacije radi ultimatuma Srbiji, kot tudi vsled nepostavnega pridržanja rezet vlstov. Sploh se pripravlja burja.
SRBSKO ČASOPISJE PROTESTIRA.
Belgrad. 20.. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Z najnovejšim korakom avstro-ogr-ske diplomacije pri srbski vladi v aK banski zadevi se obširno peča v»e časopisje, ki odločno nastopa proti temu. da bi sj avstro - ogrska mo-narhija lastila pravico nastopati v albanskem vprašanju popolnoma na svojo pest, ko so Albanijo vendaa ustvarile vse evropske velike sile in ko ni Albanija v nlkakem oziru kaka avstrijska vazalna država. Proti temu treba povzdigniti — v tem soglaša vse časopisje — odločen protest, bila bi pa tudi dolžnost ostalih velikih sli, ki so podpisale londonske določbe glede Albanije, da nastopijo proti temu. da bi si Avstro - Ogrska lastila pravice vseh njih.
Sicer pa zahteva časopisje slej kot prej, da ostane srbska armada v
dovoli garancij, da iz Albanije ne bodo več vdirale na njeno ozemlje roparske tolpe. Nekdo mora1 prevzeti odgovornost za razmere v Albaniji, da bo Srbija vedela koga poklicati na odgovor za vsak eventualen nov napad.
KAJ STORI SRBSKA VLADA?
Belgrad. 20. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vlada še ni storila nobenih sklepov povodom najnoveiše zahteve avstro ogrske monarhije, da mora srbska armada zapustiti ozemlje avtonomne Albanije v teku osmih dni; vsaj javnosti ni ničesar znanega o kakih sklepih. Pač pa se vršijo v kraljevem dvoru in v ministrstvu zunanjih del neprestano posvetovanja, ki se jih udeležujejo tudi posebno višji vojaški funkcijonarji.
Da je korak avstro - ogrske monarhije merodajne faktorje iznena-dil, o temu ni nobenega dvoma. Vlada tega koraka ni pričakovala in naravno je, da se hoče najprej informirati pri prijateljskih velikih silah, kaj one mislijo. Vsekakor ie Pa zelo sumljivo, da bi vlada izpolnila zahtevo avstro - ogrske monarhije v taki obliki, kot je ona bila podana. Ako Pa vendar srbska vlada popolnoma odneha, bo to saino pomenilo, da za odpor še ni prišel pravi čas in ako Srbija za sedaj tudi odneha, ne bo to niti od daleč kaka kapitulacija, pač pa se bodo na Dunaju gotovo kesali svojega nepotrebnega najnovejšega pritiska.
NA NASVET RUSIJE IN FRANCIJE
Belgrad. 20. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Po mestu se govori, da namerava vlada odpoklicati čete iz Albanije hi sicer na prijateljski nasvet Rusije in Franclje, ki sta io zagotovili, da sto-rjo velesile vse, da se razmere v Albaniji v najkrajšem času tako uredijo. da bo izključen vsak nov napad Iz Albanije na srbsko ozemlje.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem ie priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek matih oglasov ob 6. uri zvečer.
Trije gospodi se sprejmejo na dobro in ceno hrano. Poizve sc v trafiki »Union« in »Prvi anončni pisarni«.	1024—3.
Lepo stanovanje s 3 sobami in vrtom se odda s 1. novembrom. Cena 624 K. Popdbe na »Prvo anon-čno pisarno«.
Poslano.*)
Zaradi domačih novic v dveh ljubljanskih dnevnikih »Usoda naših izseljencev« in »Zastopnik Hamburške paroplovne linije Seunig aretiran« sem primoran, podati nastopno pojasnilo.
Za svojo osebo bi nc nastopil pota javnosti, kajti kdor me pozna, ve s kom ima opraviti.
Kot od deželne vlade potrjeni zastopnik omenjene družbe pa prisiljen, podajam nastopna pojasnila.
Res je, da se pri izseljevanju gode nerodnosti. Temu nasproti pa naglašžim. da sem zastopnik v Avstriji dovoljene parobrodne družbe že bldzo 12 let in da v ti dolgi dobi nisem imel niti najmanjših sitnosti z oblastnijamš.
Moja pisarna ie javna in moje knjige so vsakemu merodajnemu faktorju na razpolago.
Pri tem pa še posebno povdar-jam, da imajo prepise mojega poslovanja 1. slavna policija, 2. slavna vlada m 3. moja generalna represen-tanca na Dunaju, ki je odgovorna nasproti visokemu ministrstvu notranjih zadev.
* Za vsebiner tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Modni salon
M. SEDE J-STRNAD
Prešernova ulica, palača Mestne hranilnice priporoča damske klobuke le najboljše izvršitve.
Strožja kontrola menda ni mogoča.
Kakor že večkrat, šel sem proučevat potovanja svojih potnikov iz Ljubljane do Hamburga. Železniške zveze sc pač spreminjajo bistveno vsaj dvakrat na leto. To je moja dolžnost.
Slučaj je nanesel, da me na kolodvorskemu peronu v Hebu vidi in spozna potnik, ki je kupil pri meni v Ljubljani karte, bil pa oblastveno zavrnjen. Nagovori! me je. kar je zapazil službujoči stražnik. Slednji ie mislil, da ima opravit z zakotnim agentom, ne pa z menoj, ki sem do danes neoporekan, oblastveno potrjeni zastopnik svoje družbe.
Nepobitno dokažem, da sem v zadnjem času najmanj 1500 oseb odločno odklonil, ker sta mi bila korist družbe in lastno pošteno Ime več vredna, kakor momentani zaslužek.
v Želel b,i da bi se izseljevanje 'z (lužnih dežel povsod tako redno vršilo, kakor potom moje pisarne.
V Ljubljani, dne 17. okt. 1913.
Fr. Seunig,
glavni zastopnik Hamburg Amerika Linie.
Carlo Marcuzzi
Trst, via S. Lazzaro 12.
Delavnica kirurgičnih instrumentov, ortope-dicnih aparatov, prs, umetnih rok In nog, trebušnih, športnih in bolniških pasov za popek, suspensorjev, mesečnih podvez za dame in vse bolniške potrebščine.
Popolni šivalni stroj je le
„Singerjev“
Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
===== Modistirtja
H
!*
. MINKA HORVAT
| Ljubljana, Stari trg št. 21.
| Priporoča^ svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila so točno in najcenejše izvrše.
ISREKi&EEiiEKBBKEKBEHISKEEHEiHERGDBgHiiBBEinHBEBrKF EKBBMIBEtBBEC
„B ALKAN"
Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 — Telefon št. 100. (Centrala: TU ST)
mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za Tedni užitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za selitve in prevajanje pohištva v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotacije itd.
Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: ,,DaImatle“ delniške parobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona parobrodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za I. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke1*.
Zmerne c©n©.	Točna, postrežiTos,-
Oglejte si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in
:: šolsko mladino ::
v trgovini
Sr „Pri Škofu66 18
8 dni na poizkušnio
počljem vnaktnm za 8 dni zamenjave ali denar nazaj po povzetju: Amer. nikl. ura K 280 KoBliopf pat. ura K 3' — A m. Ooldiu-ura K 3'50 Žeiezn.-Roakopf K 4-
R»:dvolni. k «.» , PiofcCnta nvBtna
ura .... K 5*— Srebrna imitac.
dvojni pluse . K (F—-14 kar zlata ura K 18'— Orifr. Oni ega-ura K 20-Konkur. budilka ponikljana, 20 . era visoka. . K 2 — Znam. JunghauH K 3*— Radij-svet. kaz. K 4'— Radii, 2 zvonca K 6*— Radij, -4 zvonci K 6‘— Radij, godba . . K 8*— Ura nn nihalo,
76 cm ... K 8*-— Ura na nihalo,
J zvonovobitje . K 10*— Ura na nihalo z
Triletna pismena garancija po po- Ok rogi aJ ura zbu-
Vzetjll.	dilko	....	K	6’—
Max BdhneJ,
Dunaj, IV. Margarethenstrasse 27/400.
Originalni tovarniški cenik brezplačno
f
godbo-budilko in bitjem . . K 14*—-
Vedno === = nainovejše
klobuke, cilindre, čepice, kravate, srajce, ovratnike, žepne robce, rokavice, nogavice, normalno trikot perilo prof. Jagra in dr., dežnike, galoše, palice itd.
Specialna, mGdna in šporina trgovina za gospode in dečke
J. Kette
i
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
t
UH P****
pletenih jopic v vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16*—, sedaj K 8*—.
 - Moških klobukov	—
vsakovrstnih fason, poprej K 6‘—, sedaj K 3*—.
Klobukov za dečke	—
poprej K 4'—, sedaj K 2*—.
""" Klobukov za otroke •
poprej K 2'—, sedaj K 1*—.
Največja izbira dežnih plaščev
----------- za	dame iii gospode -----------
poprej K 20’—, 30*—, sedaj K 14’—.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bertiatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije nasproti gostilne „Pri Sokolu44.
Moderci v vseh modernih oblikah,
moderčki, potrebščine za moderce,
= rokavice, parfumerija, nogavic«*, =
moderne uiasnice, brožke, igle za klobuke, pajčolani, torbice itd. vse v največji izbiri v modni trgovini za dame
m nasproti glavne poste.
Ž^anjarna
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ulici Scaia Belvedere št. 1
(prihod Iz ulice Mlramar).
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Hez. fond nad ■ K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Lfiihii&mi
Stritarjeva ulica .štev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račnn ter iih obrestuje od dne vloge po čistili
:	UST 41A TKB
Poslovalnica „Prve ces. kr, avstrijske državne razredne loterije.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni londi K 58,461.432*56. - Izplačane ■ A 'm/U | A 66 Po velikosti dnigafTLNe|nna zavarovalnica uaše odškodnine in kapltalije K 123,257.695-77. w H «P JSL države z vaeakozl slovansko-narodno upravo, vzajemno zavarovalna banka v Pragi.	Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim ško- 1 dam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj In naj- 1 kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. |
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani as“ttS m Gosposki nlici št. 12.	Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini I pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. |
niiiiiunimin