RAZPIS o nagradah in priznanjih Občine Grosuplje za leto 2010 stran 10 GLasILo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXVI / april - 4 / 2010 Mladi in kultura Nagrajeni mladi grosupeljski gledališčniki Predstava Pekarna Mišmaš Gledališča Hiška KD Teater Grosuplje in OŠ LA Grosuplje - produkcija ZKD Grosuplje, ki jo je režirala Irena Žerdin, je na 8. otroškem festivalu gledaliških sanj na slavnostni podelitvi nagrad zasedla opazno mesto v hudi konkurenci 54 predstav. Ena od desetih dobitnic naziva »perspektivna mlada igralka« je postala Lea Gostinčar, ki je odigrala Jedrt. V nominaciji za »najboljšo sceno, kostume in glasbo« je Pekarna Mišmaš zasedla 3. Mesto. Čestitke tudi Tini Dobrajc in Sabini Benedik. V nominaciji »najboljša predstava« je dobitnica 3. mesta Pekarna Mišmaš Gledališča Hiška, KD Teater Grosuplje&OŠ LA Grosuplje, produkcija ZKD Grosuplje. Čestitke celemu ansamblu in mentorici Ireni Žerdin ter vsem sodelujočim!! Info ZKD Grosuplje à j^r^èîi^j^ Vasa zvesta znanka VINSKA KLETTROST I Obrtrrlild 3 v CrompIJani (NASPROTI TRiÍNICEj VAS VABI NA * V£LIKO PRODAJNO AKCUO NAMERLOT v Pekarni Grosuplje, Mercatorjevi domači pekarni, vsak dan prigaramo VSE LETNE ČASE S PEHTRANOM PRIPRAVLJAMO POMLADNI KRUH, V POLETNEGA ZAMESIMO MEDITERANSKA ZELlŠCA, Z IZVLEČKOM rdečega GROZDJA DAMO OKUS IN MOČ JESENSKEMU KRUHU, ZIMSKI PA ZADlŠl PO CIMETU JN MANDLJIH. KAT£R£GA BOSTE IZBRALI DANESÎ POMIj\DN1 KRUH SMO PRTPRAVI1.I Z AROMATFČNIM ZELIŠČEM, KI IMA V SLOVENSKI KUHINJI ťOSEBNO MESTO, S PEHTR,\NOM Pomlndni kruh so naiî guMupelfstí ptkovskî mojnrí m.innv!ili koi rahel pfcnicni hfli knih ^ krhkťi tknrjkïï, ki mu pťhfran ánje pnu^hnťj Afomn. Prilega se Eako v drufbí s slanimi a]i dadkirri jcdmip manikdo pa se ho odlomil, da iiiiVïKiinD v njcm, Upíjraba pfhtrana prí ÎTdclïvi kniha {c prava osvciiccv, triko Invt jccdínsrvciu nidl ijpnralia píhrrjra v slnvcnski kulin:irilfí. fímiíni Ml kruh ípehtmnam, nepakíjnn 400 g Poletni kruh z melu teranskimi začimbami in s koruznimi zrni Hltbike Pnlítn^ kruha pripravljamo b, pStniiitic bielt in knnl^^e moke. 7piičilnn iirfliTiri jim Hajeia hiJ-iltksi in pTïdvstm nrigin«, -WtílinST pn itJji ir sv^ÍA |{oru7.na irna, kt so njegova prava poscbnosr. Bdïillka in dri^o jciïnani lu prll|ublj£rii mcdiinanjki tiiílnibi. Navadni nrígsno, po slovcn.^i) dohra mire), je pK na.^ lid nekdaj pognano icdinvího Zfhife. [^Iidskrp ň.reičiln pravi, da inpc^ dobre ini^li pomirja in izb pred znatnimi podražitvami nafte po izbruhu »kippourske vojne« (med Egiptom in Izraelom leta 1973). V začetku recesije v letih 1974-75 je bila relativna prevlada ameriškega imperializma videti precej bolj gotova kot nekaj let prej. V mednarodni trgovini je leti 1974 in 75 zaznamovala senzacionalna ofenziva zahodnonemškega in japonskega izvoza, ki je še bolj zmanjšala delež ameriških industrijskih izdelkov na svetovnem trgu proizvodov predelovalne industrije. Relativno dober položaj celotnega ameriškega izvoza je slonel na dejstvu, da je bilo v njem precej surovin, predvsem pa je imela velik delež hrana, ki je leta 1974 in v začetku 1975 uživala prednosti zviševanja cen in povečanega povpraševanja, vtem ko sta ti kategoriji v zahodnonemškem in japonskem izvozu imeli zanemarljivo vlogo ali pa sploh nobene. 2008 - 2009 Povod za sedanjo finančno krizo in gospodarsko recesijo lahko pripišemo padcu cen nepremičninam v ZDA, ki se je začel sredi leta 2007. Pravi, da so bili znaki postopni, z nekajmesečnimi presledki in občutkom, da se kriza pojavlja le v nekaterih državah. Vendar so poku nepremičninskega balona kmalu sledili prvi stečaji velikih finančnih ustanov in poskus oživljanja gospodarstva v ZDA z davčno razbremenitvijo. Sredi poletja 2008 je nafta dosegla najvišjo ceno, prav tako so bile cene ostalih surovin zelo visoke. Ameriški dolar je dosegel najnižjo raven. Od začetka septembra 2008 pa so si kritični dogodki na finančnem trgu začeli slediti z vedno večjo naglico. Posledice se je že začutilo tudi v realnem sektorju. Nastaja pa problem »padanja pritiska« zaradi odpovedovanja naročil v realnem sektorju. Ravno to zmanjšano povpraševanje iz tujine bi začasno morala nadomestiti država s povečevanjem svojega povpraševanja. V času »suhih krav« mora država svojo porabo povečati, v času »debelih krav« pa nabirati rezervo. Povečanje trošarine na naftne derivate ni problematično, če ga spremlja povečano povpraševanje, sicer pa je to enako kot dajanje diuretikov dehidriranemu. Možni izhodi iz krize. Obstajajo štirje možni scenariji razvoja gospodarske krize, ki je zajela ZDA in Evropo, a se Azije še ni dotaknila. Prvi je gotov, da se bo kriza začela umirjati in da se bodo v letu 2010 razmere na trgih stabilizirale; drugi, da bo kriza trajala do leta 2013 in prinesla pad povprečnega dohodka za 30 odstotkov; tretji, v obliki črke W, da si bo gospodarstvo opomoglo v letu 2010 in zaradi novih zadolževanj spet padlo v krizo, še večjo, s 40- odstotnim padcem prihodkov; in četrti, ki je najbolj črn, predvideva dolgotrajno gospodarsko krizo, propad 70 odstotkov svetovnih bank, velikega števila podjetij in več kot polovični upad prihodkov. Ker je finančna in gospodarska kriza nastala zaradi neravnovesja pri delitvi družbenega proizvoda, ki je zmanjševal realni obseg potrošnje, je mogoč izhod le z ustvarjanjem porušenega ravnovesja. Ni potrebno nobenega svetovnega »policaja«, ki bi nadziral finančne tokove. Potreben pa je dogovor najbogatejših držav, ki bo odmerjal ravnovesje v delitvi družbenega proizvoda. Mehanizmi so v davčnem sistemu, odpravi monopolov (nafta), prestrukturiranju javne porabe, prestrukturiranju tehnologij, povečanju znanja in plačni politiki. To vodi v predlog, ki ga je podal že francoski predsednik Nicolas Sarkozy: enega nadzornika, eno zakonodajo (svetovni parlament), en mehanizem izrekanja sankcij, torej svetovno sodišče in svetovno finančno policijo. Brez dvoma prihaja čas, ko bo potrebno vzpodbujati in razvijati sodelovanje in skupinske projekte. Tako čaščenemu individualizmu bo moral priti konec, solidarnost in pravičnost bosta morala ponovno najti mesto na lestvici vrednot. Če iz napisanega potegnem podobnosti, ki najbolj bodejo v oči lahko vidimo, da se vse krize začnejo v ZDA torej drži rek, »ko kihne Amerika se prehladi cel svet«. Skupno vsem krizam je tudi neustrezen bančni sistem, precenjenost nepremičnin, nemoč vlad, nafta, stečaji, brezposelnost in ne nazadnje vojna. Smo na pragu tretje svetovne vojne? Občni zbor OO DeSUS Grosuplje obiskala dva ministra in predsednik stranke V četrtek, 25. marca 2010, so se popoldne v gostišču Krpan zbrali na rednem občnem zboru člani Občinskega odbora Demokratične stranke upokojencev Grosuplje. Zbora sta se udeležila tudi minister za lokalno samoupravo dr. Henrik Gjerkeš in dr. Roko Žarnič (oba sicer Grosupeljčana); poleg njiju še predsednik pokrajinskega odbora Ljubljana Pavle Brglez in predsednica OO Ivančna Gorica Milena Vrenčur. Kulturni program so popestrile pevke Ženskega pevskega zbora Lastovke pod vodstvom Mojce Intihar. Ker pa je bil tega dne tudi materinski dan, so za vsako predstavnico na tem zboru pripravili rožico. Jože Miklič Redni občni zbor Redni del občnega zbora je vodila predsednica OO DeSUS Grosuplje Valentina Vehovec, zapisnik je pisala Jožica Sklepič in overovatelja sta bila Tone Rauh in Marjan Trobec. V poročilu se je predsednica dotaknila delovanja stranke na državni ravni in nekoliko pokritizirala nerazumno delovanje dveh njihovih poslancev, ki sta takoj po volitvah začela delovati kot samostojna poslanca. Zaradi tega je imel predsednik Karel Erjavec zvezane roke pri pogajanjih za posamezna ministrska mesta. Predsednica se je udeležila 7. kongresa stranke, na katerem se je odločalo o usodi predsednika. Le-ta je ponovno dobil mandat, da svoje uspešno delo nadaljuje. Na tem kongresu je bila Vehovčeva izvoljena v ÁG-članski Svet stranke na državni ravni. Na občinski ravni so organizirali kar nekaj srečanj: 25. marca (na materinski dan) so imeli prav tako občni zbor, 29. maja so imeli izlet po Koroški, 4. julija so imeli piknik pri lovski koči na Spodnji Slivnici, 4. septembra so šli izlet na Kočevsko (z ogledom Gotenice) in v Belo krajino, ki so ga zaključili na kmetiji Bajuk v Metliki, 6. novembra so imeli martinovanje na Studencu pri Sevnici, 19. decembra pa so leto zaključili v gostišču Krpan. Vsa srečanja so poleg političnega druženja popestrena s pesmijo in veselimi zvoki Tonetove frajtonerice. Oktobra so pridobili prostor za delovanje stranke v nekdanjih prostorih upravne enote na Kolodvorski ulici, kjer imajo na voljo tudi souporabo sejne sobe. Na občnem zboru so poročali o finančnih zadevah, nadzorna komisija pa ni imela nobene pripombe na delovanje občinskega Karel Erjavec in dr. Henrik Gjerkeš - minister za lokalno samoupravo. odbora. Ker tudi na poročila ni bilo pripomb, so jih člani soglasno sprejeli. V programu za leto 2G1G bodo še naprej posvečali veliko časa druženju. Največja naloga pa bodo jesenske lokalne volitve, na katerih si bodo prizadevali, da bo čim več njihovih kandidatov izvoljenih v občinskih svet. Ministra dr. Gjerkeš in dr. Žarnič ter predsednik stranke Erjavec o aktualni politiki na državni in občinski ravni V nadaljevanju občnega zbora stranke DeSUS v Grosupljem so spregovorili vsi eminentni gostje, oba ministra pa smo še posebej (skupaj z ostalimi mediji) Grosupeljski odmevi povprašali o nekaterih temah, ki se dotikajo našega občinskega političnega prostora. Dr. Henrik Gjerkeš, minister za lokalno samoupravo (in tudi začasni kmetijski minister), je poudaril, da mora stranka izkoristiti ugoden položaj na državni in lokalni ravni. Ker je pred zborom omenil, da je pri črpanju državnih in evropskih sredstev v obdobju 2GG7 - 2G13 Občina Grosuplje počrpala zelo malo sredstev, smo ga o tem še posebej povprašali. Sredstva so namenjena tudi za dvig regionalne konkurenčnosti - se pravi: investicijam, novim delovnim mestom in trajnostnemu razvoju. »Lahko za veliko občin veliko povem, lahko pa tudi za veliko občin nič ne povem. Žal, v tem delu občina Grosuplje ni tista, ki bi jo lahko pohvalil. Občina je v prvih štirih javnih razpisih počrpala 55.GGG € evropskih sredstev - v primerjavi z občino Ormož, ki je počrpala skoraj 2 milijona €. Toliko o angažiranosti občinske uprave, ki je na tem mestu ne mislim podučevati, ampak zdi se mi škoda, da občina oziroma regija ne izkoristi tistega, kar ima na voljo iz kakršnih koli razlogov, ki meni, žal, niso poznani. Zato menim, da je tudi naša naloga, da določene stvari spremenimo in izboljšamo. V občini Grosuplje je prijetno živeti, a mislim, da se da še prijetneje in da bomo to lahko storili čim prej. Morda že na letošnjih volitvah in kasneje.« Sredstva, ki se dodelijo občinam, so v 85 % nepovratna. Na naše dodatno vprašanje, kje naj občina išče dodatne možnosti za sofinanciranje takih projektov, ko ji že za svoje redne obveznosti primanjkuje denarja, pa je dejal, da tudi občine delijo usodo krize v javnih financah. »Iz naslova razvoja regij, kjer pa so občine neposredni uporabnik oziroma predlagatelj za dodelitev sredstev, je v tem hipu prepozno. Kot sem povedal, 5. javni poziv smo objavili 29. januarja in od celotnih sredstev 2G6 milijonov € je ostalo samo še 15 %. Ta 5. poziv velja za obdobje 2G1G - 2G12. Moram pa reči, da izvedbenega načrta te statistične regije, v katerem je občina Grosuplje, ne poznam. Morebiti je zdaj le prijavila kakšen projekt in so z 'zamenjavo sredstev' iz prejšnjih projektov zdaj bistveno popravila delež pridobljenih sredstev. Kriza pa je povzročila, da občine glede tega bolj životarijo.« V nadaljevanju nam je povedal, da še nima stalnega bivališča v Ponovi vasi in da bo to v kratkem storil. Osebno pa ima zelo malo časa, da bi bolj podrobno spoznal občinski (politični) prostor. Za jesenske lokalne volitve še ni resno razmišljal o svoji kandidaturi. Demanti - sporočilo za javnost Spoštovani, Dne 26. 3. 2G1G je minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Henrik Gjerkeš v pogovoru z novinarko Ksenijo Rebeko Markovič za informativno oddajo na Radiu Zeleni val podal netočne podatke v zvezi s črpanjem evropskih sredstev. Minister je dejal, da je Občina Grosuplje počrpala le 55.GGG evrov iz naslova evropskih sredstev in da bi jih lahko več. Zaradi objektivnega informiranja podajamo točne podatke: Občina Grosuplje je namreč v letu 2GG8 prejela 15G.GGG,GG EUR evropskih sredstev, v letih 2GG8 in 2GG9 pa skupaj še 285.889,65 EUR nepovratnih sredstev iz naslova Zakona o financiranju občin. V obdobju 2GG4-2GG9 je tako občina skupaj prejela 837.366,37 EUR nepovratnih sredstev. Občina je glede na dane razmere pridobila vsa možna nepovratna sredstva. Prosimo vas, da sporočilo javno objavite. Pripravila: Mateja Mušič, univ. dipl. pol. Občina Grosuplje, direktor občinske uprave Marko Podvršnik, dipl. univ. dipl. prav. Opozorilo: Na tem mestu opozarjamo bralce Grosupeljskih odmevov, da je bila ta ministrova informacija o slabem črpanju razvojnih sredstev Občine Grosuplje objavljena na lokalnem radiu, zato so nam in radiu z Občine Grosuplje poslali demanti, ki ga v celoti objavljamo v prilogi. Karel Drago Erjavec, predsednik stranke, je menil, da so bili ustanovitelji stranke vizionarji, saj se je v demokraciji treba »spet« boriti (po njegovem) za že pridobljene pravice. Te je utemeljeval s tem, da je pokojninska blagajna precej črviva in vanjo že dalj časa vrtajo razni črvi. V mandatu 2000 - 2004 so upokojenci izgubili 2 pokojnini. Položaj upokojencev se je v zadnjih 20 letih poslabšal glede na povprečje v državi. Pred 20. leti je bila povprečna pokojnina 80 % povprečne plače. Danes je ta delež samo še 63 %. Odločno zavrača tudi trditve, da stranka ne deluje medgeneracijsko. Ob tem se pozablja, da so sedanji upokojenci poleg rednega dela, od katerega so redno plačevali vse dajatve, udarniško gradili mnogo sedanjih javnih (pa tudi sprivatiziranih) dobrin - od vrtcev, šol, cest, tovarn in podobno. Za aktualno »modernizacijo« pokojnin je dejal, da to sploh ni neka novost, pač pa navadna kopija švicarskega modela. Zato naj najprej zagotovijo tudi švicarske plače in na to preračunajo pokojnine. Globalne gospodarske in finančne krize ne bomo rešili, če bodo odvzeli še nekaj 10 € vsakemu upokojencu. 250.000 upokojencev že danes prejema manj kot 400 €. Če pa pogledamo, koliko stane osnovna oskrba v domu starejših občanov (najmanj 900 €), potem vidimo, kako absurdna so ta razmerja. In to naj bi bila socialna država? se je vprašal. Žal, so se v teh 20 letih ustvarile zelo velike socialne razlike. Nič nima proti razlikam, če so ustvarjene z delom in znanjem, a tako pridobljenega bogastva je zelo malo. Zdaj pa, ko je nastopila kriza, želijo spet »šparati« pri malem človeku. Po tem modernizacijskem modelu reforme pokojninskega sistema naj bi ženske delale do 63. leta starosti, moški pa do 65. Če bodo delali še več, naj bi dobili še dodatnih 20 % pokojnine. Mladi pa naj bodo doma brez službe??? Ni problem podaljšanje delovne dobe, a je treba zagotoviti polno zaposlenost za mlade. Zdaj vlagamo v vzgojne in šolske sisteme, mladi pa ne dobijo zaposlitev. Tu ni nobene prave logike! Ker DeSUS opozarja na te nepravilnosti v družbi, je moteča stranka tudi v aktualni koaliciji. Karel Erjavec poleg tega meni, da so bili v zadnjih mesecih prav to ključni razlogi, da so nekateri želeli izbrisati stranko iz slovenskega političnega prostora. Ni šlo samo za napad na Erjavca kot ministra, ampak na stranko DeSUS. V pokojninsko blagajno po njegovem ne sodijo razni socialni transferji in državne pokojnine -le-to bi moralo biti zagotovljeno neposredno iz državnega proračuna. Če plačuješ pokojninsko zavarovanje, si upravičen do te rente. Ko pa o tem poročajo v Bruselj, se ta razmerja kažejo v popolnoma drugačni luči in nam iz Bruslja Zbrani so prisluhnili Ženskemu pevskemu zboru Lastovke. - Vse foto Marjan Trobec vedno priporočajo razne reforme, za katere so si prav zaradi napačno zastavljenih finančnih tokov vlada in izvajalci finančnih tokov sami krivi. Poleg tega za pokojnine pri nas namenjamo 10,5 % BDP, povprečje v Evropski uniji pa je 12,5 % BDP, kar pomeni, da že sedaj namenjamo manj denarja za pokojnine kot v Evropi. In kaj počne Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja? Tam je akumuliranega 10 % celotnega družbenega premoženja. Naloga družbe je stabilizirati pokojninsko blagajno. Ker se je razprava o pokojninski reformi šele začela, bodo na stranki budno spremljali dogajanje in poskušali najti vzdržne in poštene rešitve za večino upokojencev in vseh ostalih, na katera vplivajo kakršne koli spremembe v zvezi s tem. In podobno je z zdravstveno reformo. V stranki jim gre za javno dostopnost do osnovnega zdravstva. Še Amerika je šla v ta princip delovanja zdravstvenega sistema, ki naj bi omogočil osnovno zdravstveno varstvo vsem državljanom, ker vidi, da ni več »dežela priložnosti«, saj je s svojimi finančnimi malverzacijami povzročila večino globalne krize. Problem naše vlade pa je tudi, da se ne ukvarja z globalnimi slovenskimi problemi, ampak enkrat z eno težavo ministra, drugič s sodelavcem ministra, tretjič s tožilko in tako dalje. Pri tem je dodal kot pravnik svojo pripombo na dvojna merila v pravu, ko se nekatere zelo hitro obsodi, a nekateri nikoli ne pridejo pod roko pravice. Mnogo ljudi na odgovornih mestih in v vladi pa niti ne ve, kaj je socialna stiska. Morda vedo, kakšne so trgovine v Milanu ali pa bančni trezorji v Holandiji, je bil piker Erjavec. Zakaj ima Slovenija 7,8 % manjka na BDP, ostale evropske države pa le 3,5 do 4,0 %, razen Grčije. Pri nas ne gre samo za gospodarsko krizo! Afera bulmastifi, pa tudi še nekatere druge so dokazale, da gre za veliko hujšo moralno krizo. Ta afera spominja na staro rimsko cesarstvo, za katerega pa vemo, kako mogočen je bil in tudi kako je propad. Dr. Roko Žarnič, nedavno imenovan namesto Karla Erjavca za ministra za okolje in prostor, se je nekoliko pozneje pridružil zboru, saj je bil pred tem na seji vlade. V stranko ga je lani avgusta povabil > Na sliki: Valerija Vehovec - predsednica OO DeSUS, dr. Roko Žarnič - minister za okolje in prostor, Karel Erjavec - predsednik stranke in Pavle Brglez - predsednik pokrajinskega odbora stranke. Predstavitev delovanja Združenja borcev za vrednote NOB Grosuplje Združenje je registrirano kot društvo, ki deluje na teritoriju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Osnovno delovanje se odvija v naslednjih krajevnih organizacijah: 1. KO Grosupljem 194 članov 2. KO Šmarje Sap 103 člani 3. KO Ivančna Gorica 46 članov. 4. KO Stična 35 članov 5. KO Višnja Gora 28 članov 6. KO Šentvid pri Stični 11 članov. Od skupnega števila članov je vedno manj tistih, ki so bili aktivni udeleženci borci in aktivisti NOB, pridružujejo pa se nam mlajši, saj je nova organiziranost prejšnje borčevske organizacije v društvo omogočila, da se lahko včlani vsak, ki zagovarja vrednote NOB in je pripravljen skrbeti za ohranjanje spomina na partizanske čase, ko smo se Slovenci uprli okupatorju. Za usklajeno delovanje skrbi Odbor združenja, ki ima sedež v Grosupljem. Na občnih zborih krajevnih organizacij in skupščini združenja smo pregledali naše poslovanje v preteklem delu in se dogovorili o delu v letošnjem letu. Plan dela se v letu 2010 ne bo bistveno razlikoval od že utečenega delovanja našega društva. Naša glavna naloga bo vključevanje novih članov. Zavedamo se, da je to v času, ko si nekatere politične stranke, skupaj z RKC, prizadevajo prevrednotiti našo zgodovino in predvsem zgodovino NOB, zelo težavna naloga. Vsi tisti, ki se zavedamo usodnosti odločitev v času NOB za obstoj slovenskega naroda, se bomo morali potruditi, da se bo spremenil negativen odnos do tega dela naše zgodovine. Tistim, ki bi radi naprtili odgovornost sedanjemu društvu za vrednote NOB za napačne odločitve med vojno, ki so velikokrat pripeljale do medsebojnega sovraštva in pobijanja tudi nedolžnih ljudi, bo potrebno dopovedati, da so se napačne odločitve sprejemale tudi na strani tistih, ki so se pridružili okupatorju. Nihče ne more spremeniti zgodovinskega dejstva, da so se partizanski borci uprli okupatorju, ki je napovedal vojno in iztrebitev našemu narodu. Tisti, ki danes zagovarjajo idejo, da ne bi bilo žrtev, če bi se ponižno priklonili tujcu, namesto da smo se odločili za partizansko vojskovanje proti okupatorju, pozabljajo, da se je moral naš narod tudi v zadnji vojni za samostojno Slovenijo odločiti za oborožen odpor. Na srečo je želja po samostojnosti in naša enotnost v zadnji vojni zahtevala sorazmerno malo žrtev, saj se ni našel nihče, ki bi misli tako, kot danes nekateri očitajo partizanskim borcem, da se je okupatorju potrebno ukloniti brez boja. Naše društvo se bo zato tudi v prihodnje prizadevalo za ohranjanje vrednot narodnoosvobodilnega boja, ki je ustvarilo pogoje za samostojnost Slovenije. Prizadevali pa si bomo tudi, da se na spominskih prireditvah spominjamo tistih časov, da se nikoli več ne bi ponovile napake, ki jih vojna prinaša. Petinšestdeset let po vojni je že čas, da se potomci partizanskih in domobranskih borcev lahko neobremenjeno spominjamo tistih časov in skupaj gradimo temelje za razvoj naše domovine v prihodnje. Glavni poudarki delovanja našega društva v letu 2010 bodo namenjeni naslednjemu: 1. Ohranjanje tovariških vezi med bor-ci, udeleženci NOB, in zagovorniki narodnoosvobodilnega boja. 2. Skrb za obiske ostarelih in bolnih članov. 3. Sodelovanje z drugimi društvi bomo skušali okrepiti predvsem pri udeležbah na proslavah in prireditvah po sprejetem letnem programu prireditev. Prizadevali si bomo, da bi na pohode pritegnili tudi mlade pohodniške skupine iz šol. Že utečeno sodelovanje z veterani vojne za Slovenijo bomo še nadgrajevali. 4. Vso skrb bomo posvečali vzdrževanju grobišč, spomenikov in spominskih obeležij. Pri tem bomo iskali pomoč občin in upamo, da bo ta vsaj takšna, kot je bila do sedaj. 5. Aktivno se bomo vključevali tudi v delo Zveze združenj borcev Slovenije pri načrtovanju in izvedbi skupnih akcij. 6. Sodelovanje s šolami z namenom seznanjanja naših učencev z zgodovino NOB in vključevanje otrok v obiske naših prireditev. 7. Sodelovanje z Zvezo kulturnih društev, pevskimi zbori, recitatorji, Glasbeno šolo in Mestno knjižnico Grosuplje bomo usmerjali v ohranjanje partizanskih pesmi, literature in zgodovine NOB. 8. Sodelovanje s časopisi, radiem Zeleni val in lokalno TV Grosuplje, ki delujejo na našem območju, bomo skušali okrepiti s prispevki naših članov. Prizadevali si bomo za prekinitev negativnega odnosa glavnega urednika Grosupeljskih odmevov, ki sedaj ne prispeva k temu, da bi po 65 letih od konca 2. svetovne vojne lahko neobremenjeno gledali na svojo zgodovino in pri tem ne povzročali medsebojne nestrpnosti in ponovnih delitev. Naš progam dela nam boste pomagali uresničevati tudi z obiski naših prireditev. Za začetek vas vabimo na naslednje prireditve združenja v prihodnjih mesecih: Sobota, 24. april 2010, ob 10. uri, v Radohovi vasi - Spominska slovesnost pri spomeniku z grobnico padlim talcem in borcem v Radohovi vasi. Prisotna častna straža Slovenske vojske. Torek, 27. aprila 2010, ob 19.30, v Kulturnem domu Grosuplje - Prireditev v počastitev dneva upora proti okupatorju Prireditev se izvede skupaj z Občino Grosuplje in Zvezo kulturnih društev občine Grosuplje. Nedelja, 2. maj 2010, ob 11. uri, pri spomeniku na Pecah s pohodom iz Grosupljega ob 9. uri - Prireditev v počastitev na obletnice bojev pri osvobajanju grosupeljske doline. Sobota, 17. julij 2010 ,ob 11. uri, pri spomeniku padlim aktivistom na Debečah Ob 8. uri pričetek spominskega pohoda izpred spomenika v Stični do Pristave in Debeč. Predsednik ZB NOB Grosuplje, Franc Štibernik > poslanec Jožko Godec iz Litije, sicer pa stanuje v Brezjem pri Grosupljem. Po mesecu in pol izkušenj se je seznanil tudi z novinarskim poslom. O njem meni, da je tudi od tistega, ki informacije daje, odvisno, kakšne bodo objavljene novice. Na aktualno vprašanje (novinar Dela Bojan Rajšek), ali se kaj novega dogaja v zvezi z ravnanjem odpadkov na regionalni ravni, je dejal, da zdaj ministrstvo pripravlja nov koncept, ki bo namesto k 15 odlagališčem v Sloveniji težil k zmanjšanju tega števila na 10. Prednost bodo imele tiste lokacije, ki bodo ustrezneje ovrednotene z več vidikov - od okoljskih do ekonomskih. Te podlage pa bodo osnova za pridobivanje evropskih sredstev, saj se na tem področju ne more delati kar po domače. Poleg težav na lokalni ravni, ki so povezane z razdrobljenostjo lokalnih želja v zvezi s tem, se bo najbrž še izkazalo, da kakšna zakonodaja ni primerna. Grosupeljski odmevi smo nato vprašali, ali bi lahko pomagale pri reševanju teh zapletov ustanovljene nove pokrajine. Minister Žarnič odgovarja pritrdilno. V sedanjem načinu pa se morajo na ministrstvu ukvarjati pri teh problemih še z najmanj 200 župani in še nekajkrat toliko občinskimi uslužbenci, ki želijo dobiti ustrezne odgovore v največji možnosti po meri lokalne politike. Zdaj poskušajo pogovore organizirati po geografskih območjih ali po tematskih področjih. Z lokalno problematiko je minister kot občan delno seznanjen, na primer z nezgrajenim železniškim prehodom, za poplavnost v Grosupljem pa pravi, da Grosuplje ni »v vrhu slovenskih poplavnih območij«. Ne trdi, da to ni problem. Zdaj delajo novo podrobno analizo in na tej podlagi bodo pristopiti k izvajanju. Je pa tudi priznal: Boljša je iniciativa na lokalni ravni, boljši je odziv ministrstva. V zvezi z Velikim potokom meni, da so boljše rešitve tiste, kjer se združujejo moči. Za jesenke lokalne volitve v občini ne namerava kandidirati, bo pa pomagal pri volitvah. Izjemen odziv občank in občanov na javni tribuni Strokovnega sveta SDS na temo promet in prometna infrastruktura Strokovni svet Slovenske demokratske stranke je v sredo, 17. 3. 2010, v dvorani družbenega doma v Grosupljem organiziral javno tribuno na temo Promet in prometna infrastruktura. V razpravi so sodelovali Robert Časar, predsednik Odbora za promet v Strokovnem svetu, dr. Peter Verlič - poslanec SDS v Državnem zboru in občinski svetnik SDS v občini Grosuplje, Dušan Hočevar - predsednik občinskega odbora SDS Grosuplje in občinski svetnik SDS v občini Grosuplje, Boštjan Rigler - župan občine Škofljica, Anton Zakrajšek - župan občine Velike Lašče in Tone Krnc, predsednik občinskega odbora SDS Ig. Med razpravo so občanke in občani dobili jasne odgovore glede nekaterih odprtih vprašanj, ki se tičejo občine Grosuplje in sosednjih občin. Poseben poudarek je dr. Verlič dal na projekte, ki zadevajo promet in prometno infrastrukturo v naši občini, zavedajoč se problema, da sedanja vlada odlaga projekte, ki so pomembni za razvoj naše in sosednjih občin. Z župani smo kaj hitro ugotovili, da je za vse naše občine najbolj pomembna 3a razvojna os od Ljubljane proti Kočevju. Projekt se začne z obvoznico Škofljica, ki ne bi razbremenila le Škofljice ampak tudi občini Ig in Grosuplje. Promet, ki ga dnevno doživljamo skozi naše kraje iz smeri Turjaka, čez Lipljene, Št. Jurij, Ponovo vas in iz smeri Dobrepolja čez Čušperk, Račno in Mlačevo prekomerno obremenjuje naše ceste in ogroža nas in naše otroke. Zastali so tudi pomembni infrastrukturni objekti v Grosupljem, nadvoz čez železniško progo proti Sončnim dvorom. Svetniki SDS smo nanj opozarjali že pri projektiranju Sončnih dvorov, da naselje s povezavo, kakršna je sedaj, ne bo moglo biti varno in kvalitetno povezano z mestom. Trenutno projekt nadvoza stoji »na državi«. Drugi tak projekt, ki ga je sedanja vlada zaustavila oz. prestavila, je projekt krožišča Logo, ki je v Grosupljem zelo potreben, saj bi z novim krožiščem odpravili nevarno križišče in ne nazadnje krajanom Perovega in vsem, ki gravitirajo proti Polici, omogočili varno vključitev z vozili, predvsem pa pešcem in kolesarjem, ki sedaj nimajo niti urejenega prehoda. Poglavje zase pa je zadrževalnik Veliki potok, ki bi ob morebitnih poplavah preprečil, da bi voda zalila dobršen del Grosupljega, predvsem pa je ogroženo naselje pod domom za starejše. Na pobudo stanovalcev tega naselja je bila oblikovana medresorska delovna skupina, pa je niso na Ministrstvu za okolje niti enkrat v zadnjem letu in pol sklicali. Sprašujemo se, kdaj bodo na ministrstvu spoznali, da je ta objekt za Grosuplje zelo pomemben. Upamo, da ne po poplavah! Tudi polni priključek na avtocesto v Šmarju-Sapu na Velikem Vrhu trenutno stoji in po naših informacijah nič ne kaže, da bi se pričel graditi. V času prejšnje vlade so bili pripravljeni projekti, DARS kot investitor pa bi poleg polnega priključka izvedel tudi pločnik od Razdrtega pa do pločnika, ki se konča iz smeri Šmarja - Sapa. Na občini pripravljamo potrebno za izgradnjo pločnika Razdrto - Mali Vrh, tako bi se lahko v bližnji prihodnosti varno sprehajali iz Šmarja do Malega Vrha. Govorili smo tudi o umeščanju grosupeljske obvoznice v prostor, strinjali smo se, da bi bilo potrebno čim prej pričeti s pripravo dokumentacije za urejanje prostora, saj nas na tem projektu čaka veliko dela. Škofeljski župan nas je seznanil, s kakšnimi težavami se srečuje na ministrstvu za promet, saj jim ne dajo soglasja, da bi do Škofljice vozil mestni avtobus številka 3, čeprav imajo v tehničnem smislu vse pripravljeno. Dr. Verlič je prisotnim obrazložil, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji bi bilo možno, da bi mestni avtobus vozil tudi do Grosupljega, kar smo prisotni sprejeli z odobravanjem. Javna tribuna je med številnimi obiskovalci požela izjemo dober odziv, kar je bilo razvidno tudi iz splošne razprave, ki se je po uvodnem delu razvila, saj vprašanjem in pobudam kar ni bilo videti konca. Dušan Hočevar, predsednik OO SDS Grosuplje Novo vodstvo v Občinskem odboru N.Si Člani občinskega odbora Nove Slovenija - Krščansko ljudske stranke Grosuplje so na svoji redni seji v petek, 19. 3. 2G1G, med drugim razpravljali o pripravah na lokalne volitve 2G1G predvsem v povezavi z izdelavo programa in v povezavi s kadrovskimi potenciali, ki bodo program predstavljali in izvajali. Člani odbora so pri tem razpravljali tudi o možnosti, da se zaradi enakomerne porazdelitve obveznosti in predvsem zaradi racionalizacije in optimizacije delovanja stranke na mesto predsednika občinskega odbora stranke izvoli g. Matjaža Trontlja. Predlog je bil sprejet in tako je od 19. 3. 2G1G dalje novi predsednik občinskega odbora N.Si g. Matjaž Trontelj, dolgoletni občinski svetnik občine Grosuplje in uveljavljena družbeno politična osebnost naše občine Grosuplje, ki je tudi že v času svoje funkcije občinskega svetnika odločno podpiral razvoj družbene dejavnosti v naši občini. Tako si je vedno prizadeval za mlade družine predvsem z vidika zagotavljanja ustreznih prostorskih pogojev. Prav tako pa mu ni tuja skrb za kvalitetno zdravstvo in skrb za starostnike naše družbe. Zagovarja tako imenovani koncept varnosti (varnost ima več oblik od socialne, finančne, prometne, okoljske _), v katerem ljudje skozi varnost opredeljujejo svoj odnos do družbe. Dosedanji predsednik občinskega odbora g. Janez Kozlevčar je postal podpredsednik odbora. S to kadrovsko spremembo stranka nadaljuje z okrepitvijo delovanja tako v občinskem svetu kot tudi širše. V odboru smo zadovoljni, da se v zadnjem času povečuje število članstva, kar potrjuje ugotovitev, da se krščanska demokracija tako v Sloveniji kot tudi v lokalnem okolju znova krepi in pridobiva zaupanje in podporo volivcev. Tudi Slovenija potrebuje močno krščansko demokracijo. Znana so stališča krščanske demokracije glede sprememb družinskega zakonika, prav tako tudi vse aktivnosti »Zbora za vrednote«, ki potuje po Sloveniji in pridobiva podporo za družbo vrednost. Nenazadnje pa Nova Slovenija odločno zagovarja skrb za mlade družine in izboljšanje njihovega položaja. Tudi v naši občini je stranka glasen zagovornik teh načel. Čas, v katerem živimo, in način, kako družba odgovarja na te izzive, nas ne sme prepustiti malodušju in razmišljanju, da tako pač je in drugače ne more biti. V Novi Sloveniji se zavedamo, da je lahko drugače in ponujamo drugačne rešitve, po našem mnenju boljše, kot pa so sedanje. Tudi svoboda ima na drugi strani pol, ki se mu reče odgovornost in nova vrednota družbe je prav družbena odgovornost posameznika kot tudi družbena odgovornost podjetij. Pred krščansko demokracijo so zagotovo tudi v naši občini novi izzivi in nove priložnosti, zato tudi to pot velja povabilo vsem, ki jim je blizu krščanska demokracija in ki temelji na dejanjih krščansko - socialnega nauka, da sem nam pridružite in skupaj naredimo korak v pravo smer. Občinski odbor Nove Slovenije -Krščansko ljudske stranke Grosuplje Župan je grobo zlorabil svoj položaj predsedujočega na seji, ko predsedniku KVIAZ-a ni dovolil odgovoriti na neupravičene očitke predsednice lokalnega odbora LDS. Kot kaže, se je kriza LDS-a na državni ravni pričela preslikovati tudi na občinski nivo. Podobno, kot ta najmanjša vladna stranka na državnem nivoju protestira in izsiljuje predsednika vlade, je sedaj na občinskem nivoju, v Grosupljem, njena podpredsednica (hkrati tudi predsednica lokalnega odbora) protestirala, ker njihov kandidat ni dobil dovolj glasov za izvolitev. Takšno stanje je bilo prikazano kot stalna praksa v občini Grosuplje. Župan Lesjak, ki je do sedaj vedno kandidiral na listi LDS-a, pa je predsedniku KVIAZ-a grobo preprečil, da bi pojasnil dejansko stanje. Na zadnji seji občinskega sveta je ob obravnavi točke Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje predsednica občinskega odbora LDS Grosuplje Zdenka Cerar protestirala, ker predstavnik LDS-a na seji KVIAZ-a ni dobil dovolj visoke podpore, da bi bil uvrščen v predlog sklepa. Kot predsednik KVIAZ-a sem se čutil dolžnega ostalim svetnikom in javnosti pojasniti okoliščine oblikovanja predloga. V konkretnem primeru je za tri predstavniška mesta v svetu šole prispelo šest predlogov. Na seji KVIAZ-a se je z namenom oblikovanja končnega predloga izvedlo javno glasovanje, na katerem je prvouvrščeni kandidat dobil šest glasov, drugo in tretje uvrščena kandidata po tri glasove, kandidat LDS-a pa dva glasova. Na podlagi navedenega glasovanja je KVIAZ oblikoval listo treh kandidatov, ki so prejeli največje število glasov in jo posredoval občinskemu svetu v obravnavo. Občinski svet bi to listo lahko potrdil, lahko pa bi jo tudi preoblikoval ali celo zavrnil. Ker je gospa Cerarjeva na seji javno očitala, da so kandidati levice prezrti, sem jo spomnil, da je ta isti KVIAZ ravno njo soglasno izvolil za članico sveta Zdravstvenega doma Grosuplje. Ko sem želel navesti naslednji primer, mi je župan grobo segel v besedo, me obtožil predvolilne kampanje in mi odvzel besedo. Ravnanje župana, ki dovoli predstavnici LDS obtoževati, obtoženemu pa ne dovoli odgovoriti na očitke, je samo po sebi dovolj zgovorno in kaže predvsem na nervozo v vrstah LDS. Ob bok očitkom LDS-a je potrebno opozoriti, da grosupeljska levica pri imenovanjih ni tako zapostavljena, kot je poskušala prikazati gospa Cerar. V nekatere organe jih namreč imenuje kar Pahorjeva vlada. Kot enega takšnih primerov lahko navedemo Center za socialno delo občine Grosuplje. Tu je občina imenovala enega predstavnika, vlada s svojim sklepom pa kar dve predstavnici, in sicer ravno gospo Zdenko Cerar in gospo Zvonko Milojevič. Mag. Božo Predalič, predsednik KVIAZ-a občine Grosuplje Redna volilna konferenca OO SDM Grosuplje V torek, 16. marca 2010, je v prostorih Slovenske demokratske stranke Grosuplje potekala redna volilna konferenca OO SDM Grosuplje. Predsednici Petri Zakrajšek in članom izvršilnega odbora je potekel mandat, zato so prisotni članice in člani izvolili novo vodstvo. Za novo predsednico je bila soglasno potrjena Urša Leah Predalič, izvršilni odbor pa po novem sestavljajo Klemen Marinčič, ki je bil na prvi seji izvršilnega odbora tudi izvoljen za podpredsednika OO SDM Grosuplje, Meta Predalič, Jana Roštan, Ingrid Rupčič in Petra Zakrajšek. Na konferenci je bil prisoten tudi predsednik OO SDS Grosuplje Dušan Hočevar, ki je pohvalil delovanje odbora in novemu vodstvu izrazil podporo ter zaželel veliko svežih idej. Urša Leah Predalič Predsednica OO SDM Grosuplje Zlato za vrhunske lastnosti petih hlebcev Pekarne Grosuplje brez aditivov Grosuplje, i6. aprila 2010 - Pet najbolj priljubljenih hlebcev Pekarne Grosuplje, izdelanih brez aditivov, je bilo nagrajenih z zlatimi odličji na 10. ocenjevanju kruha, pekovskega peciva, finega pekovskega peciva in testenin Sekcije za pekarstvo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije. Povpraševanje po krušnih izdelkih Pekarne Grosuplje, pripravljenih brez dodatkov, narašča. V13 letih do četrtine proizvodnje. PR služba Mercator Z zlatom nagrajeni hlebci krjavelj, malnar, sosed, korošec in skorjavc iz Mercatorjeve domače pekarne vrhunske lastnosti in dolgotrajno svežino dosegajo z dolgotrajno pripravo ter s tradicionalnim načinom dodajanja kislega testa. Vzhajanje z dodajanjem kislega testa je po svojem izvoru star postopek, razširjen tudi v slovenski krušni dediščini. V Pekarni Grosuplje ga uporabljajo skladno s svojo strategijo visoke kakovosti krušnih izdelkov in ohranjanja tradicionalnih postopkov. Z njim dosegajo prepoznavno sočnost, aromo in daljšo obstojnost grosupeljskega kruha. »Nagrade so potrdilo, da se razvoj Pekarne Grosuplje v Poslovnem sistemu Mercator nadaljuje v znamenju kakovosti. Kruh brez dodanih aditivov smo začeli uvajati pred 13 leti in pri tem vztrajali. Veseli nas, da danes predstavlja že četrtino naše proizvodnje. Gre za zahtevno proizvodnjo in odličja so dokaz, da so njeni rezultati vrhunske lastnosti kruha,« je priznanja pospremil Miran Hribar, direktor Pekarne Grosuplje. O ocenjevanju: Na vsakoletnem ocenjevanju kakovosti kruha se podeljujejo zlata priznanja izdelkom, ki zadostujejo kriterijem odlične kakovosti. Letos je na njem sodelovalo 18 pekarskih podjetij iz Slovenije, ki so prijavila 59 različnih pekovskih izdelkov. Kriterijem odlične kakovosti je zadostilo 35 vrst kruha, 4 vrste pekovskega peciva in 5 vrst finega pekovskega peciva. Neodvisna 4-članska strokovna komisija, katere člani so strokovnjaki, zaposleni na Biotehniški fakulteti, v pekarski industriji in kontrolnih ustanovah, je preverila kakovost prijavljenega kruha in peciva. Ocenjevali so senzorične lastnosti izdelkov: vonj in okus, zunanji videz in obliko izdelkov, videz ter lastnosti sredice in skorje. Strokovna komisija bo naključno izbranim nagrajenim izdelkom s prodajnih polic ponovno preverila kakovost v drugi polovici leta. Petnajst let zasebne zobozdravstvene dejavnosti Andreje Hribar Hostnik Andreja Hribar Hostnik, dr. stomatologije, domačinka, je sredi devetdesetih let prva v tedanji občini Grosuplje začela s svojo zasebno zobozdravstveno dejavnostjo. Pred tem je bila zaposlena v Zdravstvenem domu Trebnje. Takrat se je v Sloveniji začela ponovno uvajati privatna praksa tudi na tem področju in več okoliščin jo je prepričevalo, da bi poizkusila. Pogovor sva opravila na njenem domu, v čakalnici ordinacije, kjer med drugimi slikami na steni visi tudi slika sv. Apolonije, zavetnice zobozdravnikov. Jože Miklič Pomen zdravega zobovja Usta so eno najobčutljivejših delov človeškega telesa, pravi naša sogovornica Andreja Zavetnica zobozdravnikov je sv. Apolonija. Devica in mučenka ima svoj god 9. februarja, na njen god pa praznujejo še vse, ki jih kličejo Polona, Polonca, Polonica, Lona, Lončka. Apolonija je bila doma iz Aleksandrije v Egiptu. Okoli leta 249, ko so kristjani živeli v sorazmernem miru, so jo skupaj z nekaterimi drugimi verniki ujeli surovi pogani rimskega cesarstva in jo grozovito mučili. O tem dogodku piše poročevalec Dionizij naslednje: »Takrat so zgrabili tudi vsega občudovanja vredno starejšo devico Apolonijo in ji z udarci po čeljustih izbili vse zobe; pred mestom so naložili grmado in ji pretili, da jo živo sežgo, če ne bo za njimi govorila brezbožnih besed. Ko si je izprosila trenutek in so jo izpustili iz rok, je urno skočila v ogenj in zgorela.« Tako velja Apolonija za zavetnico zobozdravnikov in priprošnjico proti zobobolu. Hribar Hostnik, dr. stomatologije. Z dojenjem imamo prek njih že od rojstva najtesnejši stik z materjo. Prvič se otroci pomembneje začnejo zavedati svojih ust ob izraščanju mlečnih zobkov. Z nastopom pubertete pa izgleda svojega nasmeha. Zdravo in pravilno razporejeni zobje so eden bistvenih elementov lepega nasmeha. Za dosego tega se danes tudi poudarja pomen ortodontske izravnave zob in se k ortodontom zateka vedno več otrok, mladostnikov, kot tudi odraslih. Bel in lepo urejen nasmeh brez neprijetnega zadaha iz ust, ki je pogosto posledica nezdravljenega zobovja, je zelo pomemben faktor izgleda, ki hkrati pomaga pri navezavi stikov, nas naredi bolj družabne in ne nazadnje tudi samozavestnejše . Naslednja stvar pri zobovju je vzpostavitev pravilnega ugriza, ki pomaga pri pravilnem grizenju hrane ter v poznejših letih preprečuje bolečine v čeljustnih sklepih. Problem zobovja je lahko tudi pri tistih ljudeh, ki ponoči preveč stiskajo zobe (po domače temu rečemo škrtanje). Taki ljudje se lahko zjutraj zbujajo z glavoboli. Tem ljudem lahko pomagamo s posebnimi opornicami, ki jih nosijo le ponoči. Vsekakor je v naši populaciji največji problem zobna gniloba in vnetje obzobnih tkiv. Ker so dlesni zelo dobro prekrvavljene, žepi ob zobu pa leglo različnih bakterij, se te težave prej ko slej izrazijo tudi drugje v telesu. Ta površina sluznice, če bi jo razvili, je zelo velika. Vneta dlesen predstavlja po nepotrebnem nenehno obremenjevanje obrambnih mehanizmov organizma, kar se izrazi v manjši odpornosti ter neustreznem in nezadostnem odzivu obrambnih sistemov v primeru kakršnih koli okužb, kar ima za posledico razsoj množice mikroorganizmov po vsem telesu. Svojevrsten problem predstavljajo slabo pozdravljeni mrtvi zobje ali implantati, ki so ravno tako lahko žarišča množenja bakterij. Tako lahko na primer iste bakterije, ki se nahajajo v obzobnih žepih, najdemo na srčnih zaklopkah, v sklepih in ledvicah, kar ima za posledico resna, življenje ogrožajoča sistemska obolenja. Prav tako pa lahko bolezni drugje na telesu povzročajo obolenje v ustih ob zobovju. Marsikatero sistemsko obolenje lahko tudi v ustih opazi zobozdravnik. Procesi potekajo v obe smeri. Usta so vsekakor ogledalo zdravja in počutja. Kako se je ga. Andreja Hribar Hostnik odločila za zasebno zobozdravstvo? Za privatno prakso se je ga Andreja odločila po tretjem porodu. V grosupeljskem zdravstvenem domu takrat zanjo kot domačinko ni bilo službe, vožnja v Zdravstveni dom Trebnje pa ji je vzela dnevno kar precej časa, predvsem pa ji veliko pomeni samostojnost pri odločanju v dobro pacienta in samostojnost pri strokovni rasti. Pri odločitvi so ji izdatno tako moralno kot materialno pomagali njeni najbližji, precej pa tudi dejstvo, da v javnem zobozdravstvu niso bile preveč dobrodošle (samo)iniciative glede izbire stomatoloških materialov, sredstev za zaščito, vzdrževanja opreme, vpliva pri izbiri novih aparatur, metod in medikamentov. Zanjo je bil ves sistem preveč okoren, potrebno je bilo vložiti preveč energije, predno se je nek predlog, neka ideja tudi uresničila. Normativi, ki jih določa zavarovalnica, so preveč arhaični in nefleksibilni. Od zobozdravnika zahtevajo kvantiteto, merilo so točke, koliko plomb na primer je nekdo naredil, in tisti, ki jih naredi več, je uspešnejši. Dejstvo, ali je plomba v zobu občutno prekratek čas ali pa je še čez nekaj let ob skrbni negi pacientovih ust nepoškodovana, pa ni pomembno, to ne šteje. To, da ima zobozdravnik normo, da je obravnavan kot delavec za tekočim trakom, je sramotno in zanjo nesprejemljivo. To je tako, kot da bi bil gasilec vrednoten po številu požarov, zagotovo ne bi potem delal na varnosti pred požari. Pravi, da se veseli pacientov, ki jih je prepričala, da se splača umivati zobe, skrbeti za higieno, za čiščenje zobnega kamna, za redne preventivne obiske pri zobozdravniku. Kar nekaj takšnih pacientov ima, pri teh ni neprijetnih zobobolov in glavobolov, zadaha po gnilih zobeh niti velikih zobnih posegov, pa tudi protezam in zobnim vsadkom se bodo izognili, pravi zobozdravnica. Spominja se, da je na raznih seminarjih in izobraževanjih zelo trpela, ko so predstavljali najnovejšo opremo, materiale in pripomočke. Bilo je kot na razstavi draguljev, pogosto jih je samo gledala in preizkušala, ali jih bo tudi uporabljala, pa so odločali drugi. Tako se je dogajalo, da tudi če je že šla na kakšno izobraževanje, je že v naprej vedela, da tega v praksi na delavnem > mestu ne bo možno uresničiti. Z vsakim dnem so bili razkoraki vedno večji. Poleg tega tudi sam sistem organizacije ni dovoljeval, da bi vsaj s tistimi možnostmi, ki so bile na voljo, naredila najbolje, saj so norme zahtevale skoraj tako, kot bi zobozdravnik delal za tekočim trakom. Nekateri kolegi se radi pohvalijo z večjim številom obravnavanih pacientov v delovnem času. To ni zanjo, pacientu v tem sistemu tudi dober dan in nasvidenje ne uspeš privoščiti. To slednje se dogaja še vedno, saj se v javnem sektorju od zobozdravnikov vedno več zahteva. Kot zasebnica lahko sama skrbi za svoj razvoj, sledi novostim, se mora izobraževati prek literature, pa tudi obiskovati razne seminarje in šolanja tako doma kot v tujini. Na ta način pridobi tudi pogoje za podaljšanje licence, ki jo podeljuje zdravniška zbornica in jo mora imeti vsak zobozdravnik v zobozdravniški praksi. S svojimi stanovskimi kolegi, ki delajo v Grosupljem, se v glavnem srečujejo na izobraževanjih, sicer pa zasebno nimajo kakšnih pogostejših stikov. Glede konkurence pravi takole: vsak se sam odloči, kako se bo usmeril - ali v kvantiteto ali v kvaliteto. Pri tem še posebej poudari, da se pri tej odločitvi premalo v javnosti govori, kako pomembno je kvalitetno delo zobozdravstva in nasploh, kako pomembno je za ljudi zdravo zobovje. Poleg prednosti, ki jih ima zasebna praksa, so tu tudi pasti, podobno je kot v drugih dejavnostih; dokler si zdrav in mlad, še gre, ko pa te zapusti zdravje, pa dejavnost ugasne, ker ni nikogar, ki bi te nadomestil in delal za tvojo plačo. Ko si v bolniški, ni prihodka, mesečne dajatve pa je še vedno treba plačevati. Zobozdravstvena sredstva in posegi pri dr. Hostnikovi Glede nabave osnovnih sredstev za delo in raznih medikamentov je zasebna praksa v prednosti, saj ne potrebuje dolgotrajnih, najprej usklajevanj znotraj kolektiva ter nato postopkov z razpisi, ker se lahko sama odloči za primerne oziroma najboljše nabave. V zvezi s koncesijami pravi, da je takrat za občino Grosuplje izborila eno dodatno koncesijo in jo je v začetku svoje prakse tudi imela, vendar se ji je kasneje odpovedala. Sedaj jo ima ZD Grosuplje. To verjetno ni pogosto, vendar je videla, da je s koncesijo zopet v istem kolesju, kjer ti zavarovalnica preko norme narekuje tempo, pa tudi kar nekaj računov je ostalo neplačanih, še posebej za tiste paciente, ki so k njej prišli iz bolj oddaljenih krajev. Pravi, da se ima za natančno zobozdravnico, ki vsakemu pacientu posveti dovolj svojega časa. Na hitro in povrhu še dobro se po njenem mnenju more narediti v življenju le malo stvari, vsekakor ne zobozdravstvenih posegov, je prepričana. Ordinacijo na naslovu Pod hribom cesta II 24a (telefon 041 780 741) ima opremljeno s sodobnimi zobozdravstvenimi aparaturami. Osnovni zobozdravstveni pripomoček, zobo- zdravstveni stol s pripadajočo opremo, bo naslednji mesec zamenjala z najnovejšim modelom na tržišču. Še posebno je ponosna na laserski aparat, imela ga je med prvimi v Sloveniji, se v tujini usposobila za delo z njim in ga tudi dnevno uporablja. Lahko ga uporablja za delo na mehkih tkivih, kar pomeni, da lahko z njim izreže kakšno afto, manjši tumor, zelo uspešno zdravi parodontalne spremembe. Z njim lahko naredi podlago za dobro stoječo »totalno protezo«, za pacienta, ki nima več svojih zob in mu je čeljustna kost močno atrofirala (se je močno zmanjšala zaradi neenakomerne obremenitve čeljusti) in ima zelo slabe pogoje za namestitev take proteze. Z njim se da lepo zdraviti nevšečne herpetične izpuščaje, operirati dlesen in podobno. Zelo je uporaben kot pripomoček pri zdravljenju zob, zlasti kadar je potrebno zaradi pregloboke gnilobe odstraniti zobni živec, in opraviti uničenje bakterij v koreninskih kanalih. Elegantno, z minimalno bolečino v primerjavi s klasičnim svedrom, lahko gnil zob ustrezno obdela in ga zaplombira. Ima tudi rentgenski aparat, tako da pacientu kar na stolu naredi posnetek zoba. V veliko pomoč ji je tudi mikrokamera, ki prenese sliko na ekran računalnika, kar tudi pacientu omogoča vpogled in sodelovanje pri nadaljnjih odločitvah za terapijo. Pridejo tudi pacienti, ki si želijo bolj bele zobe. Vsakemu pacientu, ki se za tak poseg odloča, obrazloži potek beljenja zob, seznani pa ga tudi s stranskimi in negativnimi učinki, ki jih prinaša takšna obdelava zob. Ker ji pri delu asistira gospa Viktorija, po izobrazbi zobotehnica, ki ima svoj zobotehnični laboratorij, ji je izdelava mostičkov, prevlek za zobe in drugih zobotehničnih pripomočkov pravi užitek in izziv. V sodelovanju s specialistom kirurgom lahko vsadi zobni implantat in ga dogradi z umetnim zobom. Čez zdrav naraven zob ga ni, pravi, zato veliko dela na osveščanju pacientov. Za zobe je potrebno poskrbeti, ko so še ozdravljivi. Vse to ji vzame veliko časa, vendar ji prinaša zadovoljstvo, ko svoj izdelek še po več letih vidi v ustih svojih pacientov. Veliko je odvisno od dela zobozdravnika, njegove vestnosti, natančnosti in spretnosti, vendar brez sodelovanja pacienta ne gre, tega pa ne more biti, če drug za drugega nimata časa. Zdravje ni več brezplačno Storitve v samoplačniških ambulantah tudi nekaj stanejo. Dnevno časopisje rado naplavlja podatke o visokih plačah zdravnikov in zobozdravnikov. Odvisno pa je, kdo se s kom primerja. To, da je nekdo od vodilnih v banki, avtomehanični delavnici, prodajalec opreme ali pa nekdo s praktičnim poklicem dobro plačan, je za našo družbo povsem sprejemljivo. Pravimo: se znajde. Če pa vrhunski kirurg na primer iz Kliničnega centra prednjači na lestvici najbolje plačanih v javnem sektorju, pa o tem pišejo vsi časopisi. Ne povedo pa, da je mogoče v tistem mesecu tri ali štiri sobote in nedelje preživel v službi, medtem ko se je kdo drug ta čas lahko sončil na obljudeni plaži, tega ne vidi nihče. Zobozdravstvo zahteva drage aparature. Material se iz dneva v dan draži. Konec koncev v ambulanti opravlja posege zobozdravnik s končano šest let trajajočo Medicinsko fakulteto in asistentka ter zobotehnik s srednjo šolo. Biti sprejet na Medicinsko fakulteto ni tako lahko. Samo dijaki z najboljšimi rezultati lahko sanjajo o študiju medicine in stomatologije. Vendar študij je potrebno tudi končati! Stvar odločitve posameznika pa je ali bo svoj denar vlagal v zdravje in boljše počutje ali v kaj drugega. 'Zazidalec' Pri pošti - prepir za prazen Predlog stališč do pripomb iz javne razgrnitve Sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta Pri pošti. - 33. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 31. 3. 2010 Komentar: Pripravljalka zazidalnega načrta ga. Kraljičeva je že ob lanskem sprejetju sklepa, ko so svetniki sprejeli minimalno pozidavo, trdila, da ni skladen z višjim občinskim prostorskim aktom. A hkrati je treba povedati, da je gradivo k tej točki pravzaprav »fiktivne narave«, saj se na tem območju zazidalni odlok sprejema samo zato, da se na tem mestu NE BO NIČ GRADILO. Zato je po nekoliko nenavadno začeti razpravi (lahko bi to dogajanje opisali tudi z drugimi besedami) župan »ukazal« vodji urada za prostor ge. Mojci Lovšinovi, naj prebere pripravljene sklepe. Zanimivo je, da s temi »na zalogo« pripravljenimi sklepi ni bil pred sejo seznanjen niti odbor za prostor, ki je imel dan prej svojo sejo, na kateri so sprejeli sklep, da nov sklep ni potreben. To se je dalo razbrati tudi iz razprave Franca Štibernika (LDS), ki običajno zelo dosledno sledi tako razpravam kot sprejetim sklepom. Skratka: Veliko besed ZA PRAZEN NIČ! Ali pa je to že del političnih igric pred jesenskimi volitvami? V prilogi vseeno dodajam nekaj poudarkov iz začetne razprave, da bodo bralci lahko začutili, kako vsak sebi so bili svetniki pripravljeni pred razpravo. Jože Miklič Predstavitev gradiva na seji: je podala Mojca Lovšin (vodja urada za prostor). Povedala je, da so pripombe že od lani več ali manj enake. Hkrati je poudarila možnosti, kako naj bi bil ta zazidalni načrt sprejet, da bi bil tudi skladen z zakonodajo. Župan Janez Lesjak pa je poudaril »vmesni čas« med sprejemanjem novega občinskega prostorskega načrta, ko veljajo še stara določila občinskega prostorskega plana. Zato bi se v tem času lahko pojavila tudi kakšna nezaželena pobuda za gradnjo »mega zgradbe«, ki je bila načrtovana še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in se trenutno razlaga kot območje urbanega središča z mešano pozidavo. Hkrati je pojasnjeval, da se na tem mešanem območju govori o pretežni pozidavi, kar pomeni, da mora biti več kot 5G % pozidano. Razprava: Dušan Hočevar (SDS) je v imenu odbora za prostor pojasnil, da je bil že lani sprejet sklep odbora, v katerem pravijo, da je gradivo primerno za obravnavo, mag. Božo Predalič (SDS) pa je menil, da je gradivo pripravljeno kot informacija. Če bi želeli sklepati, bi morali imeti sklepe predlagane tudi v gradivu. Predhodno je občinski svet že sprejel sklep o minimalni pozidanosti. Večina površine naj bi ostala zelenica oziroma nepozidano. Že v naprej pa je povedal, če se bo predhodni sklep želelo spreminjati, bo glasoval proti. Franc Štibernik (LDS) je menil, da bi predhodni sklep nadomestili s sklepom 33. seje tako, da se pobude iz javne razgrnitve sprememb vključijo v postopke sprejemanja občinskega prostorskega načrta. Jože Intihar (LDS) je dejal, da kljub večletni razpravi pripravljalci načrtov nimajo jasnih izhodišč, kaj bi radi v Grosupljem na tem mestu. 8GGG m2 nepozidanih površin v središču Grosupljega dela svetnikom preglavice že 4 leta! Meni, da bi morali to površino ohraniti za potrebe mesta. Anton Perme (SLS) je bil kritičen in menil, da bi tukaj potrebovali poleg načrtovanih zadev pretežne pozidave (več kot 5G %) v predlogu še vsaj 1GG (podzemnih) parkirišč. Zdenka Cerar (LDS) pa je bila nad načrtom navdušena, saj bi po njem dobili poleg zelenic in socialnih povezav tudi vrtec in bolje urejeno središče Grosupljega. Šele po tako neusklajeni in kritični razpravi je nato župan dal pobudo, naj vodja urada »pokaže prave karte« v obliki predhodno pripravljenih sklepov: a. Sprejme se stališče do pripomb iz javne razprave dopolnjenega osnutka zazidalnega načrta Pri pošti, predstavljenega na 33. redni seji Občinsliega sveta 31.3.2010. b. S sprejemom tega sklepa se razveljavi sklep št. 2, ki je bil sprejet na 28. redni seji Občinskega sveta 7. 10. 2009. (Varianta 1. SDZN je sprejeta.) c. Občinski svet da pobudo, da se v območju UE3 iz dopolnjenega osnutka iz javne razgrnitve SDZN Pri Pošti spremeni namenska raba v zelene površine/park (ZP). Svetniki so nato pri glasovanju sklep a in b sprejeli s 14 glasovi (4 proti), za c pa je glasovalo 19 svetnikov (1 proti). Pomoč družini na domu Sklep o soglasju k višini cene socialno varstvene storitve pomoč družini na domu. Svetniki so se odločili za ugodnejšo podražitev glede na soudeležbo uporabnikov. - 33. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 31. 3. 2010 V gradivu sta bili pripravljeni dve različici podražitev, v prilogah pa je bilo njima dodanih veliko primerjav in izračunov. Jelka Kogovškova (vodja občinskega urada) je pred predstavitvijo obeh različic povedala še nekaj splošnih usmeritev občinske socialne politike. Poleg tega je dejala, da na Občini predvidevajo v bodoče pripraviti celovito strategijo za področje socialnega varstva. Janez Pintar (SDS) je pred razpravo svetnikom pojasnil mnenje odbora za družbene dejavnosti, ki je menil, da je pomoč družini na domu dobra socialna varstvena rešitev, saj omogoča, da veliko ljudi preživi svojo starost kvalitetneje. Do te pomoči so upravičeni vsi starejši nad 65 let starosti. V letu 2GG9 je to pomoč uporabljalo 74 občanov. Zato so se tudi v odboru odločili za podporo ugodnejši različici 1. Občina Grosuplje bo zaradi tega morala iz proračuna dodati cca 5GGG € več sredstev, kot bi jih v primeru, da bi se svetniki odločili za dražjo različico za uporabnike. Le-ta bo v celoti stala 88.566 €. Na proračunski postavki pa je še nekaj dodatnih sredstev (nekaj manj kot 2G.GGG €) za morebitne uporabnike, ki ne bi zmogli plačati svojega 4G % deleža. Na začetku naj omenimo, da gre pri tej odločitvi za neke vrste usklajevanje z inflacijo, saj se bo storitev podražila za 3 %. Če pa bi se odločili za 2. različico, bi to predstavljalo za uporabnike 16,3 % podražitev. V sprejeti različici tako piše, da cena socialno varstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo izvaja Dom starejših občanov Grosuplje, znaša za vodenje in koordinacijo 1.399,68 € mesečno in za neposredno socialno oskrbo: 6.8G6,29 € mesečno. Ekonomska cena storitve pomoči družini na domu znaša 14,27 €/ efektivno uro in velja od 1. 5. 2G1G. Občina Grosuplje subvencionira ceno socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v višini 6G %, stroške izvajanja socialno varstvene storitve, ki nastanejo zaradi specifičnosti storitve v občini (stroški prevoza socialnih oskrbovalk in nadomeščanja socialnih oskrbovalk za čas dopusta in bolniške) v višini realiziranih stroškov, ki presegajo višino, določeno z metodologijo za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (predvidena višina 29.483 €). Cena storitve pomoč družini na domu za uporabnike znaša 5,71 €/efektivno uro in velja prav tako od 1. 5. 2G1G. Upravičenci do socialno varstvene storitve pomoč družini na domu se v okviru te storitve lahko dogovorijo za minimalni obseg storitve, ki znaša 2G efektivnih minut dnevno. Svetniki so brez razprave sklep podprli z 18 glasovi, 1 je bil proti. Jože Miklič Nova občinska odloka za osnovni šoli Louisa Adamiča in Brinje Osnutek odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje in Osnutek odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Brine Grosuplje. - 33. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 31. 3. 2010 Glede na to, da sta odloka bila sprejeta že leta 1997 in da sta se v tem času že precej spreminjala, sta postala precej okorna. Poleg tega seje spreminjala tudi zakonodaja. Zato so se na Občini odločili, da ju napišejo znova. Jože Miklič Predstavitev: Predstavitev odloka je svetnikom podala Jelka Kogovšek, vodja urada za družbene dejavnosti. Večja sprememba se je dotaknila 10. člena, ki govori o šolskem okolišu. Po tem odloku je možno le-tega bolj prožno prilagoditi in se lahko šoli dogovorita za racionalizacijo glede prevozov, samega šolanja ali pa tudi investicij. V 11. In 12. členu so dodali možnost, da se šola poleg standardne klasifikacije dejavnosti ukvarja tudi s tržno dejavnostjo, vendar ne na račun prve. 17. člen usklajuje število članov sveta zavoda, v katerem imajo »spet premoč« zaposleni - 3 predstavniki ustanovitelja, 5 predstavnikov zaposlenih in 3 predstavniki staršev. Janez Pintar (SDS), predsednik odbora za družbene dejavnosti, je podal pripombe odbora na osnutek. Odbor predlaga, ko bodo to dopuščale zakonske možnosti, da bi podružnična šola Šmarje - Sap lahko postala samostojna šola, saj gre za daleč največjo podružnično šolo v Sloveniji, pa tudi marsikatera samostojna matična šola je manjša od šmarske. Glede šolskih okolišev so priporočili racionalizacijo števila oddelkov na posameznih šolah. Zavedajo pa se, da je spreminjanje okolišev v času šolanja enega otroka dokaj težavno, pa tudi mlajši bratci ali sestrice iz iste družine pričakujejo, da bodo hodili v isto šolo, kot pred njimi starejši bratec ali sestrica. Razlogov za utemeljevanje sorazmerno togih predpisov o šolskih okoliših pa je še precej več, med njimi tudi zgodovinski. Pri »spreminjanju šolskih okolišev« se kaže še eno specifično dejstvo in osnovni problem, da na povečanje števila oddelkov na matičnih šolah veliko »pripomorejo« sami starši iz podružničnih šol, ki začnejo voziti otroke v matične šole. S tem se podružnične šole dejansko zapirajo, a ne na račun občin ali šolskih vodstev, temveč zaradi staršev. O tržnih dejavnostih so bili svetniki na odboru večinoma skeptični in bodo povabili obe ravnateljici na sejo odbora, da jim pojasnita nameravane rešitve. Glede imenovanja predstavnikov ustanovitelja so se iz izkušenj odločili, da zaposleni v šoli in direktorji oziroma ravnatelji ter pomočniki drugih javnih zavodov ne smejo biti imenovani v svet zavoda kot predstavniki ustanovitelja. Enako velja za predstavnike staršev, ki ne bi smeli biti izvoljeni vanj: na primer župan, direktor občinske uprave, pa tudi direktorji iz drugih zavodov, katerih ustanovitelj je občina Grosuplje. Prav tako naj bi veljalo, da predstavniki staršev naj ne bi bili zaposleni v javnem zavodu. Razprava: Janez Mervič (SDS) je menil, da je kljub poizkusu noveliranja odlokov ostalo še vseeno preveč pripomb. Zato naj jih pripravljalci ponovno preverijo v svojih sredinah in jih šele nato dajo svetnikom v odločanje. Pozdravlja pa tržno dejavnost. Mag. Breda Škrjanec (LDS) je zagovarjala večjo prožnost šolskih okolišev. Zelo je skeptična do uvajanja tržnih dejavnosti v šoli, kot tudi sicer v splošnih javnih službah. Pomisleke je imele tudi glede možnosti, da bi z odlokom vplivali na imenovanje predstavnikov staršev in zavoda. (Pintar meni, da odlok sprejema ustanovitelj, torej občinski svet.) Janeza Kozlevčarja (N.Si) je zanimalo, kakšne pristojnosti ima pomočnik ravnatelja. K pristojnostim sveta zavoda naj bi po mnenju N.Si spadala tudi obravnava poročila o vzgojnem delovanju zavoda. Ravnatelj naj bi imel organizacijske in podjetniške sposobnosti. Menijo še, da bi moral svet imeti sprejet poslovnik za delo, in ne, da je v odloku napisano ohlapno določilo z besedno zvezo »ima lahko«. Franc Štibernik (LDS) pravi, da naj se tudi na podružničnih šolah razmisli o poimenovanju po kakšnih znamenitih osebnostih. Je pa za selektivno tržno dejavnost. Janez Dolinšek (SLS) je dodal, naj se v tržnih dejavnostih dopušča le tiste, ki sodijo na šolsko področje in bi zmanjševale stroške šol. Za primer je dejal, da ne more šolska kuhinja ponujati storitev zunanjim gostom, čeprav župan meni, da se to tudi že zdaj počne, vendar neuradno. Prav tako je Dolinšek podprl razmišljanje o neimenovanju predstavnikov iz okolij, kjer bi prihajalo do navzkrižij interesov. Župan Janez Lesjak je na koncu komentiral tržno dejavnost in menil, da bo treba biti pri tem zelo previden, da ne bodo v širšem okolju povzročile več škode kot koristi. O obeh osnutkih odloka so nato svetniki glasovali ločeno. Za oba odloka je glasovalo 17. svetnikov, (nihče ni bil proti). V torek, 23. 3. 2010, smo pred našo šolo dobili novo prometno signalizacijo. Učenci in učiteljice smo iskreno hvaležni vsem tistim mamicam, očkom, babicam in dedkom ter vsem krajanom, ki upoštevajo prometne znake in nam omogočajo varno gibanje na območju šole. S svojimi dejanji nam kažejo LEP ZGLED. Zaslužijo si javno pohvalo in so zapisani v knjigi pohval, ki jo bomo trajno hranili v zbornici šole. Vodstvo šole POŠ Žalna Informacije, pobude in vprašanja svetnikov - ter odgovori 33. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 31. 3. 2010 - Jože Miklič Peskokop London, Šmarje - Sap Dušan Hočevar (SDS) je dejal, da naj bi se zamenjal lastnik peskokopa, ki je v preteklosti močno obremenjeval cesto skozi središče naselja Šmarje - Sap. Peskokop je bil dan v najem, da naj bi se saniral, a se to ni zgodilo, pač pa so ga celo dodatno koristili. V njem je bila tudi betonarna. To naj bi kupil nek podjetnik s Štajerske. Občina naj preveri lastništvo in uporabo peskokopa! Župan ugotavlja, da se prek državnih dovoljenj za sanacijo peskokopov dobijo kvazi dovoljenja za novo dodatno koriščenje. Imenovanje in soglasja k imenovanju Direktor Zdravstvenega doma ponovno Janez Mervič, dr. med. Svet zavoda Zdravstveni dom Grosuplje je soglasno imenoval za direktorja Zdravstvenega doma Grosuplje dosedanjega direktorja Janeza Merviča, dr. med., občinski svetniki pa so k temu imenovanju dali svoje soglasje. Novi mandat dr. Merviču se je začel 9. 4. 2010. Predstavniki ustanovitelja v svetu šole LA V svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Louis Adamič Grosuplje je ustanovitelj zavoda (Občina Grosuplje) na predlog KVIAZ-a imenoval Janeza Pintarja, Darka Starca in Marjana Jožeta Kralja. (Na ta predlog je Zdenka Cerarjeva -LDS protestirala, ker niso »z leve strani« uspeli na komisiji izglasovati nobenega svojega predstavnika, mag. Božo Pre-dalič - SDS pa je za primerjavo želel utemeljiti način pre-glasovanja »levice« pri predstavnikih v Centru za socialno delo Grosuplje, a ga je župan pozval, naj preneha z naštevanjem podobnih primerov pri drugih imenovanjih.) Jože Miklič Lekarništvo in koncesije Janeza Kozlevčarja (N.Si) je zanimalo, kako je s statusom nove lekarne v Sončnih dvorih. Župan je odgovoril, da so bili na Občini odgovorni iz Lekarne Ljubljana, da bi pridobili soglasje. Občina Grosuplje pa trenutno načrtuje še dve novi lekarni. Ker je občina v postopku sprejemanja odloka, bodo morali počakati na njegovo sprejetje. So pa pri tem tudi razni pritiski konkurence, proti čemer pa Občina nima nič, le zahteva primerno oskrbo in strokovnost. Bo pa pri tem treba razčistiti še »staro lekarno«, ki jo je ustanavljala tudi Občina Grosuplje, pa trenutno nima nič od tega. Javni razpisi in pozivi ali koncesije? Janeza Pintarja (SDS) je zanimalo, zakaj so letos razpis na področju koordiniranja kulture in športa razdelili na dva dela. Ker gre tudi za posreden poseg v proračunska sredstva s predvidenimi dodatki k osnovni pogodbi za leto 2011 in 2012, se s tem podeljuje nekakšna koncesija za tri leta. Župan: Zveza športnih organizacij Grosuplje in Zveza kulturnih društev imajo med drugim zaposlene ljudi v svojih organizacijah. Zaradi sociale varnosti so izvedli razpis za tri leta. V nasprotnem primeru bi lahko zaradi različnih vzrokov prišlo do nestabilnega delovanja teh dveh področij. Marko Podvršnik pa je dodal, da šele s triletnim zagotovljenim delovanjem pridobijo status delovanja v javnem interesu in se lahko prijavljajo na različne razpise na državni in evropski ravni. Dodatno subvencioniranje varstva otrok na domu pri registriranih varuškah? Janez Pintar (SDS) je povedal, da je od Civilne iniciative (kot tudi drugi svetniki in župan občine) dobil pobudo, naj se sprejme pravilnik, ki bi subvencioniral varstvo otrok pri registriranih varuškah, ki imajo v skladu z zakonom status varuha predšolskih otrok na domu. Ker je odbor že dal svoje mnenje, naj se vsa razpoložljiva sredstva dajo za gradnjo novih vrtčevskih kapacitet v občini, manj pa za subvencioniranje, naj se kljub temu ta predlog preuči. Župan: Treba je pridobiti podatke. Sicer pa: Če imajo starši otroke v legalnih varstvenih institucijah, Občina Grosuplje že plačuje subvencije po določbah lastnega odloka. Očistimo Slovenijo? Janez Dolinšek (SLS) je menil, da bi morali ljudi, ki prejemajo kar znatne zneske iz socialnih pomoči, vključiti v javna dela, kot je na primer akcija Očistimo Slovenijo. Prav tako se ljudje pritožujejo nad sedanjim načinom odvoza kosovnih odpadkov. Župan odgovarja, da je pripomba realna, a tako oblikovani predlog ni enostaven za izvedbo. Akcija Očistimo Slovenijo nima s tem ničesar, saj jo vodijo prostovoljci. Javna dela mora voditi javna institucija. Kosovnega odvoza ne bodo spreminjali, saj je ta rešitev trenutno najboljša za okolje. Je pa treba upoštevati navodila v vsakoletni dopisnici in pravilno pripraviti primerne kosovne odpadke. Opozoriti državne službe! Anton Perme (SLS) predlaga, da naj državne službe novo na črno naseljeno romsko naselje »Na Smrekcu« začnejo seliti na uradne lokacije. Župan: V tej zvezi je bilo izdanih že cel kup odločb inšpekcij, a se nobena ne upošteva. Občina je pri tem nemočna. Razvpiti vrtec uradno dobil lepo ime Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Vzgojnovarstveni zavod Kekec Grosuplje - 33. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 31. 3. 2010 Morda vsi občani niti ne vedo, zakaj so v Grosupljem enote vrtcev poimenovane po filmskih junakih Kekca!? Jože Gale, filmski režiser teh filmov, je bil namreč rojen Grosupeljčan. In prav je, da zgodba o grosupeljskih vrtcih, ki je bila v zadnjih dveh letih tako razvpita, začne dobivati tudi lepšo podobo. Jelka Kogovškova je uvodoma razložila, da gre za formalno poimenovanje enote Mojca, ki ga je zdaj dobila nova enota v novem in nedavno odprtem kontejnerskem vrtcu na Kersnikovi cesti 2a. Enota s tem imenom je bila sicer že poimenovana, a je šlo za enoto, ki je več let bivala v najetih prostorih privatne hiše Žitnikovih Ob Grosupeljščici. Janez Pintar (SDS) - predsednik odbora za družbene dejavnosti, je poudaril, da je tudi to formalistično spremembo treba sprejeti po dvofaznem postopku, svetniki pa so nato brez razprave spremembo sprejeli v osnutku soglasno s 17 glasovi, po prekategorizaciji pa jih je 15 glasovalo za. Jože Miklič V vrtcu Kekec - skupina Palčki Igramo se ekologijo - čisto resno! Ljudje še vedno premalo resno jemljemo opozorila, ki nam jih pošilja narava, in morda se še premalokrat zavedamo, da bodo NAŠI OTROCI ŽIVELI V SVETU, KI GA TRENUTNO USTVARJAMO MI. Želimo opozoriti na naše navade, ki bi jih v korist narave lahko spremenili ter tako pomagali tudi sami sebi in prihodnjim rodovom. O tem se učimo in spreminjamo svoje navade tudi delavci vrtca. Pustite se učiti tudi vi! V letošnjem šolskem letu 2009/10 je VVZ Kekec vključen v Nacionalni projekt Eko šola kot način življenja in ena od vizij vrtca je tudi EKO VRTEC KOT NAČIN ŽIVLJENJA. Naša skupina Palčki je na igriv, a resen način pristopila k temu projektu. Globalni cilj, ki smo si ga zastavili, je bil razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave. Izhodišče in obenem motivacija za dosego našega cilja je bila poučna knjiga Naš planet iz naše interne Palčkove knjižnice. Čeprav smo še predšolski, smo ob prebiranju knjige aktivno razmišljali, kakšen je naš planet, kaj ga sestavlja, kako skrbimo zanj in kaj se z našim planetom dogaja. Otroci so zelo resno in aktivno pristopili k delu. Vključili smo tudi tehnike aktivnega učenja - kaj že vemo ali smo že slišali, videli; kaj bi želeli izvedeti. Otroci so podali veliko izvirnih vprašanj. Odgovore smo dobili v različnih knjigah v vrtcu in doma, z aktivnim sodelovanjem staršev. Pogovarjali smo se o tem, kaj je ekologija in kateri so ekološki problemi našega planeta. Izdelali smo si dva globusa, ki so ju otroci polepili s sličicami. Eden je predstavljal čist, drugi nečist planet Zemlja. Vsa vprašanja in odgovore smo si zapisovali, risali, vsakodnevno dopolnjevali in o njih obveščali starše preko plakatov in oglasne deske. Z vsemi aktivnostmi, raziskovanjem in ustvarjanjem otrok smo spoznali, da je vsak izmed nas odgovoren do narave in okolja, ki je naš življenjski prostor. V prvi nalogi našega projekta smo spoznali različne dejavnike, ki so pomembni za obstoj življenja na Zemlji. Odločili smo se, da tudi mi naredimo nekaj pozitivnega za naše okolje: ločujemo odpadke, varčujemo z energijo (voda, elektrika), skrbimo, da z odpadki ne onesnažujemo okolice, skrbimo za zdravje - veliko hodimo peš in o vsem tem osveščamo tudi druge v vrtcu in izven njega. Hkrati je bil to tudi načrt druge izvedbene naloge projekta. Z otroki smo se premišljeno in načrtno lotili dela. Začeli smo ločevati odpadke že v igralnici in jih sami nositi na ekološki otrok, zbiramo odpadne materiale, s katerimi ustvarjamo v ustvarjalnem kotičku. Naredili smo si načrt, kako varčujemo z elektriko (z ugašanjem luči), z vodo, s papirjem, z milom... Aktivno smo se vključili v ohranjanje in urejanje prijaznega, lepšega in bolj zdravega okolja. V sklopu projekta smo izvedli 5 aktivnih pohodov po mestu Grosuplje in okolici v različne smeri: Hrastje, Boštanj, Spodnja Slivnica, Brezje, Blato. Na poti so otroci v skupinah izvajali naloge: opazovanje značilnosti narave, letnega časa, izdelava načrta poti in spoznavanje pomembnih ustanov v Grosupljem, pešci v prometu, čiščenje posameznih poti oz. spoznavanje, kako čisto je naše mesto. Vsak izveden pohod smo tudi analizirali, zapisali ugotovitve in ga podoživeli v Palčkovem pohodniškem dnevniku, ki je bil na ogled tudi staršem. Na vseh pohodih smo pobrali kar 10 vreč odpadkov in sicer 4 vreče papirja in 6 vreč embalaže. Vse vreče z odpadki smo izpraznili na ekološkem otoku. Seveda smo bili zaščiteni z rokavicami. Z otroki smo ugotovili, da je največ odpadkov pred stanovanjskimi bloki, v gozdu in na travnatih površinah izven Grosupljega, kjer odmetavajo odpadke kar skozi okno avtomobila. Ob vsem tem smo se naučili, da naravo premalo spoštujemo. Ni okolje tisto, ki naredi človeka lepega, ampak je človek tisti, ki dela okolje lepo. Dogovorili smo se, da bomo delček tega tudi mi ponesli med ljudi. Kako? Otroci so se razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina je pripravila načrt in cilj posamezne naloge in vse to tudi izvedla. - Izdelava obeskov z različnimi opozorili -narisanimi in napisanimi. Obeske smo delili ljudem po Grosupljem. - Table z opozorili - narisali in napisali smo jih ter postavili na zelenico pred vrtcem. - Risbice otrok: čista, nečista narava z napisom. Otroci so izbrali ustanove - knjižnica, banka, občina, vrtec Tinkara, vrtec Kekec. - Izdelali smo simbole za varčevanje z elektriko in vodo - predstavili smo jih posameznim skupinam v vrtcu Kekec in jim razdelili simbole; postavili smo jih v umivalnicah. Otroci so bili na svoje delo zelo ponosni. Za zaključek smo vsi tudi slavnostno zaprisegli in obljubili prijateljstvo naravi. Naše delo, ki je potekalo 5 mesecev, od meseca novembra do meseca marca, se ni končalo z zaprisego. Otroci že razmišljajo, kaj bi še lahko naredili, da bi imeli čisto naravo. Zgražajo se nad papirčki, ki jih vidijo na igrišču in ji nosijo v koš, opozarjajo ljudi, da ločujejo odpadke, razmišljajo, da bi naredili še kakšne simbole - potegni vodo, ko opraviš potrebo itd. .. Vse to potrjuje, da je naše delo padlo na plodna tla. Skupaj s starši se bomo udeležili tudi akcije Očistimo Slovenijo, ki bo potekala 17. aprila letos. Pridružite se našemu razmišljanju in tudi vi storite kaj, da bo OTROKOM v prihodnosti tudi tako lepo, kot je bilo vam. Tudi MI se želimo sprehajati po gozdovih, teči po travnikih, se kopati v čistem morju in piti vodo, ki teče iz pipe!! IZ DOBRE VZGOJE IZVIRA VSE DOBRO NA SVETU. - (Immanuel Kant) Vzgojiteljica Nevenka Kocijančič Zmajkotrek - skavtsko tekmovanje Sneg je skopnel, malo se je otoplilo in dekleta ter fantje grosupeljske čete smo kaj kmalu opazili, da prihajajo nove možnosti za preživljanje prostega časa skupaj v naravi. Skavtsko orientacijsko tekmovanje Zmajkotrek na Ljubljanskem barju v začetku marca je bilo kot naročeno za tiste, ki se nam je že močno tožilo po poletnih dogodivščinah. Zainteresirana ekipa štirih je bila hitro sestavljena. Na startu smo dobili zemljevid z vrisanimi zračnimi razdaljami do točk, cmok v grlu Večer družabnih iger Petek 19.3.2010 bi bil še en običajen dan, če ne bi imeli taborniki načrtovano akcijo »večer družabnih iger«. Ko se je sonce spustilo za hrib, smo se taborniki zbrali v naši sobici in začeli pripravljati prostor za nepozaben večer. V tistem trenutku še nihče ni vedel, da bo to večer, ki si ga bomo zapomnili za vedno. Prvi tovrsten večer je bil uspeh v vseh pogledih. Dobra družba, zabavne in zanimive igre, obložena miza in polni kozarci so bili recept za prijeten večer, ki se je zavlekel tudi malce v temno noč. Namen akcije je bil zabava, zabava in še enkrat zabava in to smo tudi dosegli. Noben film ali računalniška igra ne moreta ponuditi toliko zabave, smeha in radosti, kot to lahko ponudi preprosta družabna igra s prijatelji. Akcija je bila tudi neke vrste test, saj smo jo pripravili samo za tabornike starejše od 14 let, vendar je zaradi uspešnosti akcije nedvomno, da bomo vse skupaj ponovili, tokrat za vse člane našega društva in njihove družine. Peter Virant ob pogledu na zmešnjavo na njem_ S hitro hojo in tekom smo pridobivali na času, merili azimute, s pomočjo koordinat in drugih podatkov vrisovali še manjkajoče točke, ki jih je bilo potrebno poiskati^ Po skoraj štirih urah hoje, tudi po brezpotju, smo morali na eni od točk opraviti še kolesarsko štafeto. Ob prihodu v cilj smo bili izmučeni in prav vesela sem bila, da so v ekipi tudi fantje, da sem se izognila veslanju po Ljubljanici, ki sta ga morala opraviti še po dva člana iz vsake ekipe. Končno je sledilo zasluženo kosilo, ki je bilo takrat še posebej slastno in razglasitev rezultatov. Zasedli smo 4. mesto med sedemnajstimi ekipami, z majhnim zaostankom za tretjimi. Na vetrovni cilj je po nas prišel četovodja, smeha v avtu na poti domov ni manjkalo, tudi na račun, da precejšnjo odgovornost za izgubljeno tretjo mesto nosim kar sama_ Teja Trontelj, Nagajiva kobilca, skavtinja stega Grosuplje 1 Občni zbor Društva tabornikov rod Louis Adamič Kot vsako leto smo tudi letos, natančneje 17. 3. 2010, taborniki rodu Louis Adamič, imeli občni zbor, na katerem smo pregledali in analizirali delovanje društva v preteklem letu, začrtali smernice za prihodnost ter izvolili novo vodstvo, medtem ko so se mlajši zabavali na zanimivih delavnicah. Večjih sprememb vodstvo ni doživelo. Tako bo našo barko še naprej krmarila Jana Škrjanec (starešina rodu), v veliko pomoč ji bo Petra Žejavac (načelnica rodu), ostali pa se bomo trudili pomagati po najboljših močeh. Lahko rečem, da je kemija med člani vodstva prava, čuti in opazi se velika delovna vnema, spremlja pa nas tudi želja po dokazovanju. Delovanje rodu v obdobju preteklega leta je bilo nesporno dobro, saj smo kljub neki manjši vsesplošni krizi, ki jo doživlja večina društev po vsej Sloveniji, uspeli ohraniti kvalitetno raven dela z mladimi in deloma ohraniti število članov. Padec pri kvantiteti smo nadomestili z dvigom kvalitete in ugotovili, da je tako pravzaprav še najbolje za vse, tako naše člane kot tudi vodstvo, zato se bomo tudi v prihodnje bolj posvečali kvaliteti dela z mladimi. Občni zbor je potekal v Mestni knjižnici Grosuplje, ki se ji ob tej priložnosti tudi iskreno zahvaljujemo za njihovo pomoč in prijaznost. Po občnem zboru je sledila manjša pogostitev, na kateri pa nismo samo uživali v jedači in pijači, ampak tudi že naredili »bojni načrt« glede popisovanja divjih odlagališč (sodelovanje pri projektu »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!«). Vsi v en glas lahko rečemo, da smo občni zbor izpeljali tako, kot je treba in da bomo v naslednjih 365 dneh vsak dan puščali srce in dušo pri tabornikih samo zato, da bomo videli srečo v očeh naših članov. nt Ohranjanje starih običajev Na našem območju je bila nekoč koruza poleg krompirja glavna hrana naših prababic in pradedkov. Danes se srečujemo predvsem z industrijsko pridelano hrano in v povezavi s tem je vedno več novih bolezni, zato smo se odločili, da bomo spremenili naše prehranjevalne navade ter tako poskrbeli za naše zdravje, hkrati pa ohranili naše stare jedi iz koruze in običaje, ki so povezani s koruzo. V naši okolici je veliko njiv posejanih s koruzo, največ te koruze je namenjene živalim. Koruzo smo si ogledovali v vseh fazah rasti. Prišla je jesen in z otroki in njihovimi starši, starimi starši smo se udeležili ličkanja koruze na kmetiji. Ličkati koruzo pomeni, da koruznemu storžu odtrgamo ličkanje, pustimo le dva ali tri liste, da jih lahko povežemo po štiri skupaj. Otroci in tudi nekaj staršev se je z ličkanjem prvič srečalo, vendar so kmalu spretno trgali oziroma ličkali in tako začutili utrip nekdanjega življenja na kmetih. Ob sproščenem vzdušju in petju ob spremljavi harmonike nam je ličkanje in vezanje koruznih storžev dobro šlo od rok. Tako kot nekoč se je tudi v našem kupu neoličkane koruze skrival zaklad, zato smo še z večjim veseljem ličkali, da smo prišli do zaklada. Veselje je bilo popolno, ko smo prišli do zaklada, do igračk »JOJo«. Zvezane storže so otroci znesli na voz, potem pa smo jih obesili na kozolec, da so se posušili. Ličkanje smo zaključili z » likofom«, kot se za ta običaj spodobi. Z otroki smo se odločili, da si bomo sami skuhali jedi iz koruze. V kuharskih knjigah smo poiskali, kaj vse se lahko skuha iz koruze in poizvedeli, kaj se je kuhalo v naši okolici. Odločili smo se za kuhanje žgancev, polente in peke kruha. Seveda pa smo morali koruzo še prej oružiti, kar je delalo otrokom kar nekaj težav, vendar so bili vztrajni. Koruzna zrna smo nato zmleli v namiznem mlinčku. Dobili smo koruzno moko, ki pa smo jo še presejali, tako da smo dobili zdrob in moko. Po receptu naših babic smo se lotili kuhanja žgancev. V velik lonec smo nalili vode, jo osolili in zavreli. Ko je voda zavrela, smo vanjo stresli moko, v sredini smo z vilicami prebodli do dna in v pokritem loncu kuhali približno pol ure. Potem smo skoraj vso vodo odlili, dodali malo masla in zmešali z leseno kuhalnico. Žgance smo si postregli s toplim mlekom, seveda so bili ti žganci najboljši in so jih jedli vsi otroci, tudi tisti, ki jih sicer ne marajo. V naših krajih pa je bila navada, da so žgance z zeljem in ocvirki jedli pozimi vsako jutro za zajtrk. Skuhali smo tudi polento po receptu naših babic, tudi ta je bila zelo dobra in okusna, saj smo jo skuhali sami in to iz naše koruze. Lotili smo se celo peke koruznega kruha. Kvas smo zmešali s toplo vodo in sladkorjem ter počakali, da so kvasovke v njem začele rasti. Nato smo v veliko skledo stresli moko, jo poparili z vodo, dodali malo soli in kvas ter umesili testo. Vsak otrok je dobil kepico testa in oblikovali so hlebčke, žemljice ter jih položili na pekače, ki smo jih odnesli v kuhinjo, da so jih tam spekli. Kmalu je po celem vrtcu dišalo po svežem kruhu in otroci so s ponosom pripovedovali vsem, da diši njihov kruh. Z veseljem so pogostili druge otroke, zaposlene, pa tudi staršem so odnesli vsak svojo žemljico. Ugotovili smo, da je koruzni kruh bolj trd kot bel, vendar je dobrega sladkega okusa. Nadvse zabavna pa je bila peka kokic. Z zanimanjem so opazovali skozi stekleni pokrov posode, v kateri se je koruza začela pred njihovimi očmi premikati in pokati. Kmalu jo je bila polna skleda, ko pa smo pokrov odstranili, je letela celo naokrog. Koruza nam je dala še nešteto možnosti. Poigravali smo se z risanjem s prstom po zdrobu, moki, postavljali smo zrna v obliki rožic, krogov, ceste^, iz oruženih storžev smo izdelali avtomobile, iz ličkanja smo izdelali punčke, leteče zmaje^ Spoznali pa smo, da so včasih spali na blazinah, ki so bile napolnjene z ličkanjem. Iz ličkanja so naredili tudi predpražnike, copate, cekarje, košare, eno takšnih košar nam je naredila tudi Davidova prababica. Vse, kar smo počeli s koruzo, pa je bil naš namen, da ohranimo stare običaje in navade našega kraja ter jih tako prenašamo na naslednje rodove, da spoznajo koruzo kot zdravo živilo in da otroci pa tudi njihovi starši cenijo okusne domače jedi. Vzgojiteljici: Slavka Potokar in Nuša Košak Mestna knjižnica Grosuplje - Enota Ivančna Gorica in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ivančna Gorica razpisujeta prvi natečaj stripa za mlade z naslovom Lepo je biti skupaj v okviru Festivala Urbano Natečaj je namenjen vsem mladim po letih in po počutju. Poteka od 14. februarja do 25. maja 2G1G. Tema je prepuščena vaši domišljiji, možnosti iskanja zgodb so povsod: - karkoli, kjerkoli ter kdorkoli je skupaj (v razredu, v družbi, v zakonu, v boju, na planetu, v kletki, na bregu, različne stvari ...), vendar pa mora biti vsebina duhovita in humorna. Prispela dela bo pregledala in ocenila posebna petčlanska žirija. Izbrana dela bodo razstavljena v mesecu juniju 2G1G v knjižnici v Ivančni Gorici. Trem najbolj ustvarjalnim delom bo strokovna komisija v okviru Festivala Urbano, ki bo potekal v petek, 11. junija 2G1G, v kulturnem domu v Ivančni Gorici, podelila priznanja in praktične nagrade. Pogoji za sodelovanje na razpisu: - vsak avtor lahko sodeluje z eno ali največ tremi zgodbami, ki ne smejo presegati šest slik oz. fotografij, - lahko sodeluje tudi skupina avtorjev, - zgodba je lahko v obliki risarskega stripa ali fotostripa, - dela morajo biti narejena v črno-beli ali barvni tehniki na A3 formatu, - za sodelovanje in razstavo pridejo v poštev le stripi, ki še niso bili nikjer objavljeni. Prijava za sodelovanje: - vsako delo mora biti opremljeno z napisom »za natečaj stripa 2G1G« in z imenom avtorja ali skupine avtorjev, - delu je potrebno priložiti prijavnico s podatki (ime, priimek, naslov in kraj bivanja, telefon, e-mail in leto rojstva) ter kratko biografijo. Če je avtorjev več, prijavnico dopolnite z vsemi potrebni podatki; - pošljite le kvalitetne kopije po navadni pošti, visokoresolucijske skene na CD-ju ali v .jpg /.pdf obliki po elektronski pošti. Originalov namreč ne vračamo! Z udeležbo na razpisu avtorji avtomatično pristanete na objavo v zborniku stripov, ki ga bomo izdali in predstavili na Festivalu Urbano 2G1G. Naslov za oddajo del: Knjižnica Ivančna Gorica & JSKD OI Ivančna Gorica »natečaj stripa 2G1G: Lepo je biti skupaj« Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica Rok za oddajo del: torek, 25. 5. 2010 Dodatne informacije: 01/7869-070 (Barbara, Simona), 01/7878-121 (Ksenija) www.kultura-ustvarianie.si Sodelovanje vrtca z lokalno skupnostjo Lepo je živeti in delati v kraju, ki nudi veliko možnosti za pridobivanje novih spoznanj. Delavci in otroci v vrtcu smo zelo radovedni zato se pogosto odpravimo na raziskovanje lokalnih znamenitosti in kulturne dediščine. Spoznali smo, da je v našem kraju kar nekaj zgodovinskih objektov. Na enem izmed sprehodov nas je pot zanesla mimo Brinjskega mlina. Na nas je naredil kar malo strašljiv vtis, zdel se nam je tako skrivnosten in nenavaden. »Kje pa je voda in mlinska kolesa?« so spraševali otroci. Potrkali smo na vrata ga. Aubreht in jo prosili naj nam razloži kako je mlin nekoč deloval. Seveda smo dobili zanimive informacije od ga. Aubreht, saj je nekoč tam živela, ker je bil mlinar njen oče. Med eno raziskovalno nalogo smo ugotovili, da ga bodo obnovili. Popravljali so streho. Torej bo poskrbljeno, da mlin ne bo šel v pozabo, saj je to del naše kulture. Po nekaj dnevnem raziskovanju, opazovanju in pridobivanju informacij, smo v vrtcu izdelali maketo Brinjskega mlina. Prav tako smo veseli povabila na ogled lokalnih proizvodenj, zato smo se z veseljem odzvali povabilu g. Kastelica (starša naše deklice), ki nam je ponudil ogled pekarne Grosuplje. To je bilo za nas posebno doživetje, saj smo se za dve uri spremenili v pekovske vajence. Pod budnim očesom pekovskih mojstrov smo izdelovali zanimive pogače, ptičke in še kaj. Naša otroška domišljija je namreč tudi pri peki imela prosto pot. Lastne stvaritve smo dali v peč medtem pa nas je g. Kastelic popeljal po celotni pekarni, kjer smo spoznali potek dela: od sestavin za testo, gnetenja, oblikovanja v hlebčke ali štruce, peke in nazadnje še razvoz pekovskih dobrot, ki jih v Grosupeljski pekarni ni malo. Kot pekovski vajenci smo si na koncu prislužili malico iz domače pekarne - rogljički. Seveda smo svoje znanje pridobljeno v pekarni Grosuplje prenesli v našo igralnico. Naslednji dan smo namreč tudi v vrtcu spekli koruzni kruh in žemljice. Vonj svežega kruha se je širil po vrtcu zato so v našo igralnico prihajale vzgojiteljice lačne svežega kruha. Z veseljem smo delili naš domači kruh z vsemi kruha željnimi. Omenimo naj še sodelovanje z Upravno enoto. V njej namreč razstavljamo tematske ilustracije ali fotografije s področja raziskovalnih nalog o našem kraju. Če vas pot zanese v Upravno enoto, bomo veseli, če si boste hkrati ogledali še naše stvaritve. Iz skupine »Medvedki« vrtca Kekec Vzgojiteljica: Melita Gale Pomočnica vzg.:Mojca Podržaj Ob zaključku ekošolskega leta V šolskem letu 2009/2010 je v projektu Ekošola kot način življenja bila naša glavna tema »Medsebojni odnosi«, v okviru te teme pa tema »Revščina v svetu in pri nas«. S spoznavanjem revščine smo začeli meseca oktobra in že v tednu otroka je šolska skupnost organizirala prvo dobrodelno akcijo »Za srce Afrike«, ki poteka pod okriljem mednarodne humanitarne organizacije Karitas. Učence smo pozvali, da se odpovedo sladkarijam za en teden in denar namenijo za otroke v Afriki. Zbrali smo kar 179,15 €. Naslednja akcija je bila odziv na predstavitev Prostovoljske izkušnje v Angoli, ki so nam jo predstavili mladi s Police, ki so tam preživeli nekaj mesecev. Izvedeli smo, da tam vsi otroci nimajo niti barvic, pri nas pa pogosto ležijo na tleh, brez lastnikov, zato smo izdelali škatle, kamor lahko učenci zbiramo pisala, barvice, radirke, šilčke in ostale šolske potrebščine, ki jih sami ne potrebujemo več. Poleti bodo prostovoljci zbrane potrebščine odnesli otrokom v Angolo in jim tako polepšali kakšen dan, mi pa smo jim že poslali pismo, v katerem smo jim sporočili svojo namero. Učenci ekokrožka smo se v mesecu januarju odločili, da se bomo pridružili Unicefovi akciji »Punčka iz cunj«. Nastajanje ene izmed punčk smo fotografirali in iz posnetkov naredili računalniško animacijo, s katero smo se prijavili na natečaj Ekošole. Za ta filmček smo bili nagrajeni in nagrado prejeli na sejmu Altermed v Celju. Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic smo na naše pravice opozorili z izdelavo knjižic o otrokovih pravicah. Seveda pa ob vseh dobrodelnih akcijah nismo pozabili na ločevanje odpadkov, zbiranje zamaškov, izrabljenih baterij, kartuš, mobilnih telefonov in še bi lahko naštevali. Vzporedno z vsemi aktivnostmi so nastajale še ekorisbe, ekoslike, eko voščilnice, naučili smo se ustvarjalno zaviti darilo iz odpadnih materialov ter spoznali, kako lahko jih na najrazličnejše načine vključimo v naše vsakdanje življenje. Z ekodnevom, 10. 4. 2010, smo s čistilno akcijo in ustvarjalnimi delavnicami zaključili naše uspešno eko leto. Na delavnice smo povabili go. in g. Dobovšek, ki sta nam pomagala pri oblikovanju izdelkov iz gline. Otroci so ob pomoči staršev uživali še ob poslikavi eko nakupovalne vrečke, ustvarjanju ekoznamke in dekoracije iz plastike. S podobnimi akcijami bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Polona Markovič, ekokoordinatorica POŠ Žalna Stoji učilna zidana (5. del) Podružnična šola Šmarje - Sap je največja slovenska podružnična šola; večja od mnogih samostojnih slovenskih osnovnih šol, ki v povprečju štejejo 210 učencev. Kljub častitljivi tradiciji šolstva v Šmarju, dolgoletnim naporom vodij šole, ravnateljev in krajanov še vedno ne najdemo poti k tako želeni samostojnosti. Pred dobrimi trinajstimi leti je že kazalo, da se bo Osnovna Šola Louisa Adamiča Grosuplje preoblikovala v tri manjše šole. Občinski svet je izdal Sklep o izločitvi organizacijskih enot in podružničnih šol iz javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje. Od matične šole so se izločile enota na Adamičevi 29, enota v Šmarje - Sapu in podružnična šola Polica. Oblikovana sta bila dva nova javna vzgojno-izobraževalna zavoda OŠ Brinje s podružnico na Polici in OŠ Šmarje - Sap. Izgledalo je, da se bo 5. marec 1997, ko je občinski svet Občine Grosuplje sprejel Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Šmarje - Sap, v zgodovino zapisal kot izjemen dan novega začetka. Šolsko leto 1997/98 se je v občini Grosuplje začelo v treh samostojnih osnovnih šolah. Dobra dva tedna pozneje, 17. 9. 1997, pa je občinski svet sprejel nov sklep: Sklep o združitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje in Osnovna šola Šmarje - Sap. In tako je ostalo do danes. Skrivnost 'neuspeha' se skriva v 44. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, kjer je zapisano: Javna šola se lahko ustanovi, če je zagotovljen vpis vsaj za dva oddell (PGD Polica), je bila zadržana, zato je poročilo prebrala Dragica Poreber (PGD Velika Loka). Organizirale so različne skupne pohode, srečanju ob dnevu žena in materinskem dnevu, se udeležile regijskega posveta, organizirale kostanjev piknik in izlet na Kolpo. S 6 ekipami so se udeležile občinskega gasilskega tekmovanja, prve tri ekipe pa so se tekmovanja na regijski ravni udeležile v Ribnici. V Veliki Loki so oktobra organizirale samostojno vajo. Iz 1G društev je sodelovalo 8G članic, moški pa so jim bili v pomoč le kot strojniki. Ženske so dejavne v vseh društvih tudi na različnih funkcijah (tajnice, blagajničarke, mentorice, kot tudi operativne članice, se pa tudi izobražujejo kot gasilke in vodjo skupine, rade pa bi se tudi za različne specialnosti. Mladinski komisiji predseduje Monika Kastelic (PGD Šmarje - Sap), poročilo pa je podal zaradi njene zadržanosti nekdanji predsednik komisije Božidar Perko (PGD Čušperk). Komisija je organizirala gasilski kviz na Polici (regijsko v Loškem Potoku) in tekmovanje v orientacijskem pohodu v PGD Zagradec (regijsko v Stični, državno na Bledu). Aprila je potekal zbor Mladinskega sveta GZS, sredi maja pa 11. Srečanje gasilske mladine Slovenije in Hrvaške. Za vse te dejavnosti v letu so porabili 192.524 €, vendar je treba k temu dodati, da ga sama prostovoljna gasilska društva na različne načine pridobijo še vsaj 3 krat toliko brez da štejemo neštevilne prostovoljne ure za vaje, izobraževanja, pa ne nazadnje za vzdrževanje opreme in svojih gasilskih domov. Za program dela v letu 2G1G so obetavno zapisali, da bodo potrebovali 255.559,99 €, saj so si zastavili podobne cilje kot v preteklem letu, a bomo o realizaciji raje pisali sproti, ko jih bomo lahko preverili tudi na terenu med posameznimi gasilskimi društvi v zvezi. Lahko pa že zdaj zapišemo, da je med največjimi postavkami predvidena nabava novega GVC vozila za PGD Šmarje - Sap, najstarejše društvo v GZ Grosuplje, ki bo v naslednjem letu praznovalo okroglo obletnico. Praznovanje materinskega dne v PGD Grosuplje Nadzornemu odboru GZ Grosuplje predseduje Alojz Kastelic. Zaključni prizor 5. dejanja veseloigre Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V PGD Grosuplje že tradicionalno na materinski dan organizirajo srečanje njihovih članic, ki ga popestrijo na različne načine. Vse zbrane je na začetku pozdaravil njihove predsednik Iztok Vrhovec. Letos so medse povabili igralsko ekipo iz Škocjana, ki je uprizorila 5. dejanje veseloigre Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Z njimi pa so prišli še njihov župnik dr. Edo Škulj in režiser (v Lutkovnem gledališču Ljubljana) Edi Majaron s svojo ženo. Ker sem si igro Škocjancev pred nekaj časa že ogledal, sem bil veselo presenečen, kako so jo dopolnili, pa tudi sceno in kostume. Po igri so gasilci poskrbeli za prigrizek in veselo druženje. Jože Miklič Razstava impresionistov v vili Manin v Italiji Bil je četrtek, prvi v letošnjem marcu. Snežilo je in sivina je ovijala Grosuplje. Člani krožka umetnostne zgodovine pri U3 smo se ravno ta dan odpravili na strokovno ekskurzijo v severno Italijo. Prvi postanek je bil v Ogleju, ki nas je pričakal brez dežja in v prijazno svetli oblačnosti. O zgodovini mesta Oglej in oglejski baziliki nas je že na avtobusu izčrpno seznanila naša profesorica Agata Freyer. Pomembno zgodovinsko vlogo imajo oglejski patriarhi tudi za Slovenijo, saj so bili lastniki velikega dela današnjega slovenskega ozemlja. Pogled na veličastno, starodavno oglejsko baziliko, poleg nje stoji 73 m visoki, samostojni zvonik, je takoj vzbudil radovednost, kaj cerkev skriva v notranjosti. Bili smo navdušeni. Tla bazilike prekriva čudovit mozaik iz 4. stoletja. Je največji stari krščanski mozaik zahodnega sveta, saj meri 760 m2 in ponuja na ogled mnoge prizore, ki so bili važna sporočila prvim kristjanom. Med njimi tri dogodke iz svetopisemske zgodbe o preroku Jonu. Poleg mozaika smo v baziliki občudovali izredno lepe freske. Bazilika je posvečena Devici Mariji in svetnikoma Mohorju in Fortunatu. Pot smo nadaljevali proti Vidmu (Udinam) in kraju Passariano, kjer se nahaja čudovita vila Manin. V 17. stoletju jo je dal zgraditi zadnji beneški dož iz družine Manin. Vila s polkrožnimi kolonadami spominja na Trg sv. Petra v Rimu, nekateri jo imenujejo Notranjost bazilike v Ogleju. Versailles Julijske krajine. Toda mi smo prišli na ogled slikarske razstave z naslovom Doba Courbeta in Moneta. Razstavljenih je bilo okrog 130 slikarskih del priznanih in manj znanih umetnikov iz časa poznega realizma in impresionizma. Tu so se dela slikarskih mojstrov (Monet, Renoir, Manet, Degas, Courbet, Repin) postavila v primerjavo z deli manj slavnih umetnikov, ki so slikali v istem času in podobne motive. Domiseln in zanimiv pristop. Na razstavi smo se Slovenci predstavili s šestimi umetninami. Prav vse so bile vredne vsega občudovanja. Poskoči ti srce od ponosa, da si Slovenec, ko zagledaš sliko Rdeči parazol našega Mateja Sternena. Menda je bila ena glavnih atrakcij razstave. Občudovani so bili tudi izjemni portreti Ivana Tavčarja (ljubljanskega župana), delo slikarja Jurija Šubica, in portret Lea Souvana, ki ga je naslikal Matija Jama, pa Rihard Jakopič s portretom svojega tasta. Med najboljšimi sta se s svojima slikama pokazala tudi Anton Ažbe in Janez Šubic. Ženske umetnice so pogrešale še navzočnost Ivane Kobilce. Ob taki ponudbi slikarskih lepot začenja tudi manj občutljivo oko razumeti tiste prave častilce umetnosti. Ti se ob ogledu enostavno preselijo v slikarski raj. Naši mentorici Agati Freyer je ves dan igral nasmešek na obrazu in kratko rečeno, bilo je žlahtno. Za konec še zgoraj omenjena zgodba o preroku Jonu, ki ne uboga Boga, zato je vržen v morje. Tam ga požre velika riba, po treh dneh ga morska pošast izpljune na kopno. Jona izpolni božje naročilo, a je jezen, ker Bog reši neverno, a po Jonovem opozorilu spokorjeno mesto Ninive. Bog ga posvari, da je tudi tistim, ki ne znajo razlikovati med svojo desnico in svojo levico, potrebno dati novo priložnost. Nauk Jonove zgodbe je naslednji: Sprejmi poslanstvo življenja, skozi težko preizkušnjo lahko premagaš celo smrt in na novo izideš drugačen (očiščen), a se zavedaj, da nisi v prednosti, če si vernik, kajti ljubezen je enako dobrohotna do vseh. Rozi Fortuna, Univerza za tretje življenjsko obdobje Nekateri so bili zares proti kolaboraciji!? Inž. Ludvik Fedran (zaposlen v tovarni Motvoz in platno - o.p.) je bil izključen iz Komunistične partije Slovenije, ker se je leta 1939 sprl z vodstvom zaradi zasedbe Poljske po sovjetskih četah, kar je vznemirilo mnoge komuniste. Franci Strle: Tomšičeva brigada - uvodni del, 1981, str. 173) Oglej - slušatelji U3 smo sodelovali pri startu našega avtobusa. Zakaj v Županovi jami ni reke? Za nastanek kraške jame je n ujno potreben vodni tok. Nujno. In zakaj Županova jama nima svoje reke? Zakaj na koncu jame ni izhoda? Zakaj je potrebno ob obisku jame prehoditi v eno smer skoraj 500 stopnic? Najbolj pogosta kamnina, v kateri se razvijejo jamski sistemi, je apnenec in to drži tudi za Županovo jamo. Apnenec je razpokan in tako je ustvarjen pogoj, da lahko skozi razpoke teče voda, obogatena z ogljikovim dioksidom, ki raztaplja apnenec. Sčasoma se razpoka z raztapljanjem razširi, sprejme večje količine vode in postopoma se ustvari jamski rov, skozi katerega teče reka. Hkrati z oblikovanjem jamskega sistema pa potekata še dva pomembna procesa -rušenje jamskega stropa in raztapljanje kraškega površja. Z rušenjem jamskega stropa se dvorane povečujejo, vendar pa se tudi vedno bolj bližajo površju nad jamo. Če pri tem upoštevamo še raztapljanje površja ugotovimo, da se jama, ki je nastala globoko pod površjem, vse bolj približuje belemu Sigove ponvice dnevu. Postopoma se vanjo odprejo brezna, ki nam omogočijo vstop v prej skriti jamski svet. Županovo jamo je verjetno ustvarila Podlomščica, ki je ponikala na južni strani Taborskega hrbta, v njem ustvarila jamo in ponovno izvirala na drugi strani hrbta. Podlomščica je postopoma, prestavljala svoj tok v nižje ležeče plasti in morda oblikovala še kakšno jamo, ki pa nam ni dostopna. Voda je torej enostavno izginila med razpokami in nam ni pustila izhoda na drugi strani jame. S tem je Županova jama ostala brez tekoče vode in je danes suha kraška jama. Vseeno pa procesi v jami ne mirujejo - najvidnejši proces je podiranje jamskega stropa, s katerim sta se do sedaj odprla dva vhoda v jamo - glavni vhod v jamo in Brezno pri Opolzkem kamnu v Permetovi dvorani. Najtanjši strop je nad kaminom v Ledenici, kjer je strop debel le še nekaj metrov in kjer bo v oddaljeni prihodnosti najbrž nastal še tretji možen vhod v jamo skozi brezno. S podiranjem jamskega stropa se je oblikovala tudi precej naporna pot grizenja kolen skozi jamo, saj vsaka dvorana leži na drugi nadmorski višini in nas čaka, da, veliko stopnic. Takšna je torej zapuščina Podlomščice, ki pa je nadvse zanimiva, ko zraven dodamo še kapniško okrasje. Vendar o tem in o vlogi vode pri nastajanju kapnikov prihodnjič. Županova jama - Turistično in okoljsko društvo Grosuplje Lučka Oblak Fotografije: Marjan Trobec Vabilo na pohod ŽUPANOVA JAMA -Turistično in okoljsko društvo Grosuplje Vas vabi na 5. POHOD IZ GROSUPLJEGA K ŽUPANOVI JAMI PO EVROPSKI PEŠPOTI E-6 v soboto, 24. aprila 2010, ob 9. uri, izpred Železniške postaje Grosuplje Na pot se bomo podali skupaj s člani Kluba EU pešpoti Slovenija. Zbirno mesto: 9.00 Železniška postaja Grosuplje 9.15 Mestna knjižnica Grosuplje, Marija Samec, slavistka in višja knjižničarka - Spoznavajmo naše mesto in okolico -Ogled razstav Smer poti: EU pešpot E-6: Grosuplje - Spodnja Slivnica - Cerovo - Tabor - Županova jama Ogledi: 12.30 PROTITURŠKI TABOR z OBZIDJEM in CERKVICO sv. NIKOLAJA 14.00 ŽUPANOVA JAMA, čudežni svet brez sonca Povratek: 16.00 Županova jama - Ponova vas -Brezje - Grosuplje Zahtevnost: Lahka pot, tudi za družine z otroki, primerna pohodniška oblačila in obutev, posebno za Županovo jamo, kjer je prijetno hladno (10 oC). Malica in pijača v nahrbtniku Cene: Vodenje pohoda: brezplačno Ogled Tabora: vstopnina po številu udeležencev Ogled Županove jame: vstopnina za pohodnike: odrasli 7 EUR, šoloobvezni otroci 5 EUR Informacije: Županova jama - Biserka Jakopin: 041 407 705, Minka Grablovic: 051 325 219, Dora Adamič: 031 711 536 Pridružite se nam! Poročilo o učinkovitosti čiščenja odpadnih vod na območju občine Grosuplje v letu 2009 Čistilna naprava Grosuplje je komunalna čistilna naprava (KČN). Zgrajena je bila leta 1978. Zadnja rekonstrukcija je bila izvedena v letu 2GG2, ko so bile na vtoku vgrajene avtomatske grobe grablje. Kanalizacijski sistem, ki vodi do čistilne naprave, je mešan. KČN Grosuplje je naprava z zmogljivostjo do 1G.GGG populacijskih enot (PE) in je na občutljivem območju. Čistilna naprava obratuje s primarno in sekundarno stopnjo čiščenja (mehanska in biološka stopnja). Prispevno območje so naselja Grosuplje, Šmarje - Sap, Brezje pri Grosupljem, Brvace, Cikava, Sela pri Šmarju, Mali Vrh pri Šmarju, Veliki Vrh pri Šmarju, Sp. Slivnica, Tlake, Jerova vas, Perovo (9355 prebivalcev priključenih na kanalizacijo). Delež industrijske odpadne vode je okoli 1G %. V letu 2GG9 se je na KČN Grosuplje očistilo 3.155.GGG m3 odpadnih voda. Naprava je obratovala skozi vse leto. Na napravi je nastalo 2.296 m3 odpadnega blata s povprečno 23 % suhe snovi, t.j. 528 ton blata, ki se je kompostiral na kompostarni Centra za ravnanje z odpadki Špaja dolina. Uporabnikom, ki niso priključeni na sistem javne kanalizacije, je bilo v letu 2GG9 zagotovljeno izvajanje obvezne občinske gospodarsko javne službe varstva okolja na področju odpadnih voda. Odpadne vode in gošče teh uporabnikov, ki imajo greznice ali male komunalne čistilne naprave (MKČN), se je prevzelo in očistilo na KČN Ivančna Gorica, ki ima sprejemnico grezničnih gošč. V spodnji preglednici so prikazane podatki o meritvah na vtoku in iztoku iz KČN Grosuplje. Naziv Mejna Št. vzorčenja Povprečna parametra vrednost 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 vrednost Temperatura dotok / 9,8 12,4 12,8 15,2 16,8 16,6 18,2 17,1 17,0 14,2 13,6 11,8 14,6 iztok / 1G,G 12,9 12,7 16,G 16,6 17,3 18,9 17,3 17,3 14,6 14,2 10,8 14,9 pH dotok / 8,G 7,8 7,8 7,7 7,6 7,6 7,7 7,8 7,8 7,9 7,7 7,8 7,8 iztok 8,G 8,G 8,G 8,1 8,G 8,1 8,2 8,2 8,1 8,2 8,1 8,0 8,1 Neraztop. sn. dotok / 85 28G 172 135 294 141 268 182 186 103 152 162 180,0 (mg/l) iztok 35 JG 12 12 88 10 10 10 16 20 20 10 16 18,2 Amonijev dušik dotok / 12,1 14 12,5 15,5 11,7 13,3 16,6 24,7 28,9 23,3 17,1 20,8 17,54 (mg/l) iztok 1G 8,1 15,5 11,2 12,5 6,G 11,9 16,3 27,7 25,8 20,9 13,6 18,4 15,66 KPK dotok / 299 337 2G7 24G 414 279 422 391 476 323 288 276 329 (mg/l) iztok 11G 4G 48 31 1G5 34 51 40 90 126 99 37 71 64 (%) učinek 87 86 85 56 92 82 91 77 74 69 87 74 80,71 BPK5 dotok / 16G 13G 75 1GG 14G 130 210 200 250 160 110 141 151 (mg/l) iztok 2G 11 jG 24 11 13 16 26 30 10 18 15 (%) učinek 93 95 91 76 95 92 94 92 90 81 94 87 90,45 Celotni fosfor dotok / 4,4 5,4 4,3 6,1 5,5 3,2 5,1 10,5 9,4 7,0 5,8 4,6 5,94 (mg/l) iztok 1,9 2,3 1,7 3,1 1,3 1,5 1,7 4,4 5,2 3,7 1,5 2,5 2,57 (%) učinek 57 57 6G 49 76 53 67 58 45 47 74 46 56,61 Celotni dušik dotok / 17 18 16 21 22 18 25 32 37 30 23 26 23,8 (mg/l) iztok 25 1G 18 13 16 10 14 18 30 30 24 15 23 18,4 (%) učinek 41 G 19 24 74 22 28 6 19 20 35 12 24,28 Usedljive sn. dotok / 4,5 6,G 2,5 1,8 6,G 2,5 5,0 1,8 2,5 1,8 2,5 3,0 3,33 (ml/l) iztok G,1 0,1 5 GJ. 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,44 Iz preglednice je razvidno, da je bilo med neraztopljene snovi, amonijevega dušika, suplje je bil: letom izvedenih vseh dvanajst predpisanih kemijske potrebe po kisiku (KPK), biološke - po KPK 8G,7 %, meritev, katere kažejo, da je prišlo do potrebe po kisiku (BPK5) in celotnega - po BPK5 9G,5 %, prekoračitve parametrov na iztoku. dušika. - po celotnem fosforju 56,6 %, Prekoračitev se je pokazala pri parametrih Letni povprečni učinek čiščenja KČN Gro- - po celotnem dušiku 24,3 %. april - 4 / 2010 Grosupeljski odmevi iz naših krajev, turizem > Naprava je obremenjevala okolje čezmerno zaradi preseganja parametrov neraztopljene snovi, amonijevega dušika in BPK5. Do preseganja parametrov prihaja zaradi preobremenjenosti naprave z vidika hranil in tudi zaradi hidravlične preobremenjenosti, kar povzročajo tuje vode, ki vdirajo v kanalizacijski sistem. KČN Grosuplje leži in zajema odpadne vode iz prispevnih območji, ki so opredeljena kot občutljiva območja, in sicer kot občutljivo prispevno območje reke Krke, hkrati pa vodno območje Donave. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav predvideva prilagoditev čiščenja odpadnih vod tako, da parametri komunalne odpadne vode ne presegajo mejnih vrednosti za tercialno čiščenje, t. j. postopek čiščenja odpadne vode, s katerim se dosega eliminacija dušika in fosforja. KČN Grosuplje ter-cialne stopnje čiščenja še nima. Glede na rezultate meritev, zakonodajo in Monitoring stanja površinskih in pitnih vod v občini Grosuplje, ki ga je izdelal Inštitut za fizikalno biologijo v mesecu novembru 2009, KČN Grosuplje kliče k rekonstrukciji in s tem k izboljšanju čistilnih sposobnosti naprave. Obenem bi bilo potrebno rešiti tudi vdor tujih vod v kanalizacijski sistem. Pri zagotavljanju kakovosti voda se pričakuje in računa na sodelovanje vseh uporabnikov tako pri porabi pitne vode kot tudi pri odvajanju odpadnih voda. V čim večji meri je potrebno zmanjševati obremenjevanje tal z različnimi onesnaževali na vseh področjih, kot so kmetijstvo, promet, urbanizacija, industrija. Veliko pa lahko prispevamo tudi k zmanjšanjem onesnaževanja voda pri vsakodnevnih gospodinjskih opravilih na način, da zmanjšamo porabo čistilnih sredstev ter z vestnim ločevanjem odpadkov. Na tak način na čistilno napravo in njen vodonosnik ne bo prispelo, kar tja ne sodi, posledično pa bomo izboljšali tudi stanje površinskih in pitnih voda. Uporabniki, ki odpadne vode odvajajo preko greznic in malih komunalnih čistilnih naprav, pa lahko k varstvu okolja prispevajo z rednim čiščenjem usedalnikov blata in s sodelovanjem z Javnim komunalnim podjetjem, ki zagotavlja obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja. Za več informacij vabljeni na spletno stran Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, http://www.ikpg.si »naša skrb je čisto okolje« Javno komunalno podjetje Grosuplje Krajevna skupnost Št. Jurij in Turistično društvo »Zupanova jama« Št. Jurij vabita na spomladanski pohod pod naslovom: Spoznaj sosednjo vas, ki bo v nedeljo, 16. 5. 2010 ob 13.00 uri, zbirno mesto ob novi šoli Št. Jurij. Pohod bo potekal po poti: Št. Jurij, Udje, Smrjene, Brezje, Gradišče (postanek za okrepčilo), Vrh nad Želimljami, Medvedica - Moravče, Zg. Rogatec, Vrbičje in Št. Jurij. Lepo vabljeni, da se nam pridružite. - KS Št. Jurij in TD »Zupanova jama« Št. Jurij Predavanje »Ptice našega kraja« v Št. Juriju V naše kraje se je počasi naselila pomlad, narava se je začeta prebujati in z veseljem prisluhnemo ptičjemu petju. V Št. Juriju smo v soboto, 20. marca 2010, pripravili tematsko predavanje z naslovom »Ptice našega kraja«. Predaval nam je krajan Tomaž Mihelič, ki se že več kot deset let poklicno ukvarja s proučevanjem slovenskih ptic. Na predavanju smo izvedeli, da je naš kraj pestro območje, v katerem gnezdi skoraj 100 vrst ptic, med njimi tudi zelo redke in zanimive vrste, kot so npr: veliki skovik, kozača, pisana penica, trstni strnad. Vse te vrste se kartirajo v sklopu priprav Novega ornitološkega atlasa Slovenije. Več o tem si lahko preberete na www.ptice.si. Izvedeli smo tudi, da na območju Grosupljega gnezdijo štorklje kar v šestih gnezdih in da je eno gnezdo tudi na območju našega kraja, da lastovka iz našega kraja odleti daleč v Južnoafriško republiko, kako poteka obročkanje ptic in koliko obročkanih ptic ornitologi najdejo. Predavatelj nam je tudi spregovoril, kako pomembna je komunikacija in z njo odnos med človekom in ptico. Govorili smo o vprašanju krmljenja ptic, o gnezdilnicah, o vražah, ki govorijo o pticah ter še o veliko zanimivih stvareh. Predavanje smo zaključili s prijetnim klepetom o pticah našega kraja. Tanja Kadunc, foto Tone Podržaj podariti J! izročiti faliJjojjpridobitiAvam^ priporočamo, dalselolsvojirnâmêrilrëj POSVETUJ ETE'RRIl NASI Poročilo o kakovosti pitne vode v občini Grosuplje v letu 2009 Javno komunalno podjetje Grosuplje je v letu 2009 izvajalo notranji nadzor v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) in Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju občine Grosuplje (Uradni list RS št. 112/08), s katerim so natančneje opredeljeni načini oskrbe s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju občine Grosuplje. Notranji nadzor nad ustreznostjo pitne vode se je izvajal na območju občine Grosuplje na vodovodnih sistemih Grosuplje, Podtabor, Šmarje - Sap, Žalna, Sevnik in Velike Lipljene. Na območjih, kjer se izvaja lastna oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, so notranji nadzor izvajali zasebni upravljavci vodovodnih sistemov. V okviru notranjega nadzora so se opravljali sanitarno higienski pregledi vodovodov (zajetij, rezervoarjev, vodovodnih naprav, ožje okolice objektov), pregledi nekaterih kritičnih predelov vodovarstvenih pasov, terenske meritve in odvzemi vzorcev pitne vode za mikrobiološke in fizikalno kemijske laboratorijske preskuse. Iz preglednice je razvidno, da je bilo v letu 2009 v primerjavi z letom poprej večja porabe v gospodinjstvih (1 %), medtem ko je prodaja sektorju gospodarstva padla (2 %). V občini Grosuplje se večina vode proda gospodinjstvom, in sicer je njihov delež 84 %, delež prodane vode gospodarstvu je 16 %. Glej tabelo Pregled prodaje vode v občini Grosuplje! Pooblaščena strokovna institucija, ki spremlja kvaliteto pitne vode v okviru notranjega nadzora na območju občine Grosuplje, je Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana (zZv Ljubljana). Ta opravlja preglede, odvzema vzorce in izdaja poročila o izidu mikrobioloških in fizikalno - kemijskih preiskavah pitne vode. Poročila so javne listine in so na vpogled pri upravljavcu vodovodnega sistema. V nadaljevanju so prikazani rezultati strokovnega pregleda ZZV Ljubljana. V preglednici 1 je predstavljena izvedba mikrobioloških in kemijskih preiskav pitne vode po sistemih za leto 2009, v okviru katere je razvidno število odvzetih vzorcev in število neskladnih vzorcev po posameznih sistemih. Preglednica 1: Mikrobiološke in kemijske preiskave pitne vode po sistemih - notranji nadzor v letu 2009 - Glej tabelo na sosednji strani! Vodovod Grosuplje Terenski pregled vodovoda je bil opravljen devetkrat (7 rednih in 2 izredna pregleda) in sicer: 5 - krat v suhem, stabilnem vremenu, 3 - krat v času močnejših padavin (dežja) in 1-krat v času močnega sneženja. Skozi celo leto je vodovod deloval nemoteno, le občasno se je ob večjih padavinah pojavljala povišana motnost na zajetju Kačjak (v pol leta 13- krat), ki pa je v povprečju trajala manj kot 1 dan. Izvajali so se ukrepi za zmanjševanje oz. odpravo tveganja zaradi pojava motnosti, tako da se je zaustavil dovod vode z motnostjo, večje od 3 NTU. V letu 2009 na vodovodu ni prišlo do pritožb uporabnikov pitne vode glede motnosti in tudi iz laboratorijskih rezultatov analiz motnosti pitne vode iz omrežja je razvidno, da Pregled prodaje vode v občini Grosuplje 900 000 -d 800 000 700 000 6ÛÛ000 500.000 400 000 jOO.OOO .11 mimimimiMimiMi leto 2003 l«to 200-1 leto 2005 leto 2000 gospoiliiijstvo &6Î.675 &54.569 075 920 704 397 □ g0í|)0(lsrítv0 H1.762 149,993 155.Î05 150.42î 141 654 147.557 je bila v tem letu do uporabnikov distribuirana ustrezna voda. Se je pa preko leta pritožil stanovalec iz naselja Spodnje Duplice, da ima ob uživanju pitne vode iz vodovoda Grosuplje prebavne težave. Ugotovilo se je, da je pritožnik končni uporabnik iz omrežja v naselju, da voda zastaja in da je nujno potrebno izvajati preventivne ukrepe za zagotavljanje oskrbe s skladno pitno vodo. Mikrobiološko preskušanje: Rezultati kažejo, da s Pravilnikom o pitni vodi, glede na preskušane parametre, v letu 2009 od skupaj odvzetih 40 vzorcev pitne vode niso bili skladni 3 vzorci. Dva neskladna vzorca od 7-ih odvzetih vzorcev (ob 1. rednem in 2. izrednem kontrolnem pregledu) sta bila posledica nevzdrževanja internega vodovodnega omrežja v objektu. V enem neskladnem vzorcu je bilo ugotovljeno preseženo skupno število bakterij pri 36 °C, v drugem pa prisotnost koliformnih bakterij. Glede na skladnost pitne vode na celotnem omrežju so nosilcu dejavnosti v objektu posredovali navodila za preventivno vzdrževanje internega vodovodnega omrežja. Tretji neskladen vzorec pitne vode (zaradi ugotovljene prisotnosti koliformnih bakterij) je bil ugotovljen ob pregledu, pri katerem je bilo odvzetih 6 vzorcev pitne vode vzdolž celotnega vodovodnega omrežja. Neskladnost je bila ugotovljena pri končnemu uporabniku v naselju Sp. Duplice, kjer zaradi premajhne porabe vode prihaja tudi do zastajanja vode in posledično do velike porabe dezinfekcijskega sredstva. Dan je bil nasvet za sistematično vzdrževanje prostega preostalega klora v priporočenih vrednostih in rednem temeljitem izpiranju končnega dela omrežja skozi zadnji hidrant v naselju Sp. Duplice, pred uporabnikom. Z izvajanjem omenjenih preventivnih ukrepov se je varnost pri uporabniku že med letom zagotovila, kar je bilo dokazano z mikrobiološko skladnostjo pitne vode ob izrednem kontrolnem pregledu. Fizikalno kemijsko preskušanje: Rezultati kažejo, da so bili vsi odvzeti vzorci vode, za redne in občasne preskuse, skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Vodovod Podtabor Terenski pregled vodovoda je bil opravljen petkrat (4 redni pregledi in 1 izredni kontrolni pregled) in sicer: 3 - krat v suhem, stabilnem vremenu in 2 - krat v času močnejšega dežja. Skozi celo leto je vodovod deloval nemoteno, le ob večjem deževju se je na zajetjih Curek in Borštnik pojavljala povišana motnost. > Stopnja normalizacije motnosti na zajetju Borštnik je trajala v povprečju 9,3 dni, na zajetju Curek pa 1,8 dni. Na podlagi analize sedanjega obratovanja obravnavanega vodovoda s postavljenimi določili HACCP načrta, pojavljanja motnosti ter rezultate mikrobiološkega in fizikalno kemijskega preskušanja skladnosti pitne vode je ugotovljeno, da motnost pri uporabnikih ni predstavljala tveganja za njihovo zdravje. Mikrobiološko preskušanje: Rezultati kažejo, da s Pravilnikom o pitni vodi, glede na preskušane parametre, v letu 2009 od skupaj odvzetih 20 vzorcev pitne vode ni bil skladen 1 vzorec. Neskladen vzorec pitne vode (zaradi ugotovljenega preseženega skupnega števila bakterij pri 36 °C) je bil ugotovljen ob pregledu, pri katerem je bilo odvzetih 5 vzorcev pitne vode vzdolž celotnega vodovodnega omrežja. Neskladnost je bila posledica nevzdrževanja internega vodovodnega omrežja v objektu, kar je bilo po izvedbi priporočenih ukrepov v objektu tudi dokazano z izrednim kontrolnim mikrobiološkim preskušanjem vzorca pitne vode. Fizikalno kemijsko preskušanje: Rezultati kažejo, da so bili vsi odvzeti vzorci vode, za redne in občasne preskuse, skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Vodovod Šmarje - Sap Terenski pregled vodovoda je bil opravljen štirikrat in sicer: 2 - krat v suhem, stabilnem vremenu in 2 - krat v času močnejših padavin (dežja). Sistem je skozi celo leto deloval nemoteno. Vode je bilo dovolj. Do povečane motnosti pitne vode v letu 2009 ni prišlo. Kljub temu da je bilo ob vseh pregledih, s terenskimi meritvami, v pitni vodi ugotovljena precej nižja vrednost prostega preostalega klora v pitni vodi od priporočene (v večina primerov do 0,10 mg/l pitne vode), je bila dezinfekcija pitne vode v letu 2009 dovolj učinkovita. Mikrobiološko in fizikalno kemijsko preskušanje: Rezultati kažejo, da so bili vsi odvzeti vzorci pitne vode, za redne in občasne preskuse, glede na preskušane parametre, skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Vodovod Sevnik Terenski pregled vodovoda je bil opravljen trikrat in sicer: 2 - krat v suhem, stabilnem vremenu in 1- krat v času močnejših snežnih padavin. Skozi celo leto je vodovod deloval nemoteno. Vode je bilo dovolj. Iz zbranih polletnih on -line meritev povišane motnosti na zajetjih je bilo ugotovljeno, da se je ob večjih padavinah v letu 2009 povišana motnost nad 1 NTU pojavila 19 - krat, povprečno pa je trajala 1,5 dneva. Izvajali so se ukrepi za zmanjševanje oz. odpravo tveganja zaradi pojava motnosti v skladu z določili hAcCP načrta. V letu 2009 na vodovodu ni prišlo do pritožb uporabnikov pitne vode glede motnosti in tudi iz laboratorijskih rezultatov analiz motnosti pitne vode iz omrežja je razvidno, da je bila v tem letu do uporabnikov distribuirana ustrezna voda. Mikrobiološko in fizikalno kemijsko preskušanje: Rezultati kažejo, da so bili Vodovod Žalna vsi odvzeti vzorci pitne vode, za redne in občasne preskuse, glede na preskušane parametre, skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. dveh pregledih je bila v objektu ugotovljena mikrobiološka skladnost pitne vode. Fizikalno kemijsko preskušanje: rezultati kažejo, da so bili vsi odvzeti vzorci vode za redne in občasne preskuse skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Vodovod Velike Lipljene Terenski pregled vodovoda je bil opravljen trikrat in sicer: 2 - krat v suhem, stabilnem vremenu in 1 - krat v času močnejših padavin (dežja). Sistem je v letu 2009 deloval nemoteno, občasno je bil ustavljen le dotok vode v sistem zaradi povišane motnosti (od pomladi do jeseni 14 - krat). Vode ni primanjkovalo, saj se je motnost stabilizirala že istega dne, kot se je pojavila. V letu 2009 na vodovodu ni prišlo do pritožb uporabnikov pitne vode glede motnosti in tudi iz laboratorijskih rezultatov analiz motnosti pitne vode iz omrežja je razvidno, da je bila v tem letu do uporabnikov distribuirana ustrezna voda. Mikrobiološko preskušanje: Rezultati kažejo, da s Pravilnikom o pitni vodi, glede na preskušane parametre, v letu 2009 od skupaj odvzetih 9 vzorcev pitne vode ni bil skladen 1 vzorec. 1 vzorec je bil neskladen zaradi ugotovljenega preseženega skupnega števila bakterij pri 36 °C. Neskladen vzorec je bil ugotovljen na odvzemnem mestu, kjer je bila v pitni vodi ugotovljena nižja vrednost prostega preostalega klora od vrednosti na ostalih dveh odvzemnih mestih, to je znak zastajanja vode v internem vodovodnem omrežju. Ob naslednjih Terenski pregled vodovoda je bil opravljen trikrat in sicer: 2 - krat v suhem, stabilnem vremenu in 1- krat v času daljšega deževja. Skozi celo leto je vodovod deloval nemoteno. Vode je bilo dovolj. Vzdrževalna dela in čiščenje se je izvajalo v skladu z izdelanim planom. Ob enem izmed pregledov je bilo na začetku in v sredini vodovodnega omrežja, s terenskimi meritvami, ugotovljena višja vrednost prostega preostalega klora v pitni vodi od priporočenih. Izdano je bilo opozorilo na vzdrževanje prostega preostalega klora v pitni vodi v priporočenih vrednostih. Mikrobiološko in fizikalno kemijsko preskušanje: Rezultati kažejo, da so bili vsi odvzeti vzorci vode, za redne in občasne preskuse, glede na preskušane parametre, v letu 2009 skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Pri zagotavljanju kakovosti pitne vode se pričakuje in računa na sodelovanje vseh uporabnikov pitne vode, saj je stanje pitne vode odvisno od kakovosti vodonosnika, v katerem podzemna voda odteka proti zajetju. Za prihodnjo oskrbo z vodo je potrebno v čim večji meri zmanjševati obremenjevanje tal z različnimi onesnaževali na vseh področjih, kot so kmetijstvo, promet, urbanizacija, industrija ipd. Za več informacij vabljeni na spletno stran Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, http://www.ikpg.si »naša skrb je čisto okolje« Javno komunalno podjetje Grosuplje KrallnjkI ftrn polje A POUA Akcija "Pomagajmo žabicami čez cesto uspešno zaključena ■1 19.3. in 20.3.2010 smo s pomočjo gozdarjev KE Grosuplje Zavoda za gozdove Slovenije in gasilcev gasilsidh društev PGD Čulperk, PGD Račna in PGD Mlačevo postaviti okrog 950 m ograje za dvoživite na relaciji Mlačevo - Račna. Ograjo smo pregledovali dvakrat dnevno in s pomočjo prostovoljcev iz bližnje okolice, pa tudi iz Ljubljane in Kamnika, prenašali dvoživke na drugo stran ceste, da so lahko nadaljevale pot do mrestiSć. V zadnjem tednu marca smo opazili, da so se dvoživke pričele vračati v gozd in zato smo 1,4.2010 s pomočjo gasilcev PGD Račna ograjo umai nastopov je krepko presegel Slovenijo. Skupine so gostovale tudi v tujini (Argentina, Grčija, Bolgarija). Zbor članov je vodil bivši predsednik ZKD Grosuplje, Ljubo Vilar, zapisnik z vsemi sklepi je zapisala Ana Kastelec, tudi tajnik ZKD Grosuplje. Info ZKD Grosuplje, redakcija: Simona Zorc Ramovš napovedujemo Sobota, 1. 5. od 8.30 do 9.30, pred Adamičevim spomenikom in po mestnem drevoredu, ZKD Grosuplje 1. MAJ PRAZNIK DELA, budnica za prvi maj; za vse mimoidoče KD Godba Dobrepolje je godba z najdaljšo tradicijo v naši bližini. Ne le, da so njeni člani zelo aktivni po dogodkih, ki jih organizirajo (27 letno), so prijatelji in se družijo tudi ob drugih priložnostih. 1. maj je zanje pravi delovni dan. Ne glede na vreme, ne glede na to, da so inštrumenti in roke zjutraj še nekoliko okorni. Po občinah Dobrepolje, Velike Lašče in Grosuplje, prebujajo po tradicionalnem običaju vaščane, krajane in meščane v praznični dan delavstva. Začnejo ga že ob petih zjutraj. Predvidevajo, da bodo k nam prišli med urama, ki sta zgoraj v napovedniku. Da jim bo lažje igrati in izvajati figure pri koračnicah, smo jim priskrbeli dobro družbo mažoretk iz Kočevja. Naj dodamo samo še to, da igrati in korakati ni čisto enostavno. Obiskali so kar nekaj delavnic na to temo in so skoraj edini naokoli, ki te veščine obvladajo na različnem terenu in glasba ostaja še vedno prav ritmična in točno izvajana, nam je povedal Dušan Cimerman, vodja članov godbe Dobrepolje. »Će boste prišli kdaj v Dobrepolje in slišali igro godbe na čisto običajen dan, bo prav verjetno, da mi spet vadimo nov paradni korak oz. zapleten obrat na igrišču naše šole,« še doda. Nekaj tednov nazaj nas je poklical tudi Mitja Dragolič, mentor godbe učencev Glasbne šole Grosuplje, in povedal, da so se z dobrepoljskimi godbeniki dogovorili, da se jim bodo pridružili tudi oni. Lepo povabljeni! Info ZKD Grosuplje Četrtek, 6. 5. ob 19.00, Sebastjan Mehle in ZKD Grosuplje SKRIVNOST KIRIBATSKIH OTOKOV, otvoritev fotografske razstave s predavanjem Takole se predstavlja Sebastijan Mehle: »Sem 27-letnik z močno strastjo do potovanj, na čisto poseben način. Mojo strast in ljubezen do Južnega Tihega oceana sem odkril pred dobrimi tremi leti, ko sem se odločil, da obiščem otočja Fidžija in Zahodne Samoe. Od takrat se vseskozi vračam na mala otočja sredi širnega Tihega oceana. Vsa otočja od malih koralnih otokov pa do atolov, različnih oblik, krasijo peščene plaže z raznobarvnimi odtenki peska, tako da se vse skupaj preliva v sinje modro laguno. Številne palme se nežno naslanjajo in spominjajo na stražarje, ki bdijo nad notranjostjo otoka. Koralni grebeni obogateni z živalskim svetom, z vso svojo lepoto mirijo jezne valove. Vse to pa dopolnjujejo ljudje s svojim preprostim življenjem, kulturo, običaji in navadami, ki pa počasi izginjajo pod vplivi »razvitega« sveta. Zaradi vsega naštetega pa se še vedno rad vračam, ker želim pokušati tamkajšnje življenje, ki smo ga tu že davno »izgubili«. Tema fotografske razstave in predavanja: Republika Kiribati -Gilbertovo otočje Gilbertovo otočje sestavlja 16 otokov, ime je dobilo po Angležu Thomasu Gilbertu, ki je priplul do njih leta 1788. Na največjem in tudi glavnem otoku Tarawa je glavno mesto Bairiki, prizorišče krvave pomorske bitke med ameriško mornarico in japonskimi silami v II. svetovni vojni. Življenje na zunanjih otokih se precej razlikuje od življenja na glavnem otoku. Na otokih domačini najpogosteje prebivajo v hišah, narejenih iz lesa in palmovih listov, postavljenih okrog cerkve in velike vaške hiše. Večinoma se domačini preživljajo z ribolovom in naravnimi bogastvi, ki jih otok ponuja. Kljub temu, da so kristjani, verujejo v moč magije in obstoj duhov. K povabilu na popotniški večer pa dodajam besede, ki jih je Sebastjan Mehle dodal kot besedilo k fotografijama za Odmeve: »Njihovo življenje vam želim prikazati skozi slike in upam, da boste uživali, tako kot sem jaz z njimi in pri njih.« Sebastijan Mehle Petek, 7. 5. ob 20.00, produkcija: Café teater v sodelovanju s Cankarjevim domom, ZKD Grosuplje Boris Kobal: LOČENI ODPADKI, narodna komedija Vsebina predstave: Štirje uveljavljeni mojstri satire, Boris Kobal, Jaša Jamnik, Lotos Vincenc Šparovec in Miha Brajnik se tokrat lotevajo povsem vsakdanjih problemov naše sodobnosti. Skozi oči različnih skupin, od planincev in povzpetnikov do obrtnikov stereotipno nakazujejo naš odnos do delikatnih tem, kot so april - 4 / 2010 Grosupeljski odmevi kultura starost, narodna in verska pripadnost, istospolna usmerjenost, popivanje, prosjačenje brezdomcev na ulicah in še kaj. Celoto povezujejo pogrebci, ki na pokopališču s sarkazmom komentirajo dogajanje. Kot so zapisali ustvarjalci sami, gre za »državljansko neoporečen, logičen, vznesen in skoraj popolnoma trezen razmislek o vseslovenskih narodnih lastnostih in kvalitetah, o kvantah in kvantitetah, o strasteh in strahovih, o manijah in depresijah, o kreaciji, prokreaciji in rekreaciji, o nevoščljivosti in privoščljivosti, o travmah in kompleksih, o moških in ženskah in tistih vmes - o vsem, na kar imate odgovore, pa nanje še vedno iščete vprašanja.« Ekipa ustvarjalcev: režija: Boris Jamnik, kostumografija: Jaša Kobal, scenografija: Andrej Stražišar, produkcija: Café teater v sodelovanju s Cankarjevim domom. Prepustite se vrtincu smeha in črnega humorja, ki ga bo ustvarila odlična igralska zasedba, v torek, 7. maja, ob 20. uri! Ćetrtek, 13. 5. ob 19.00, produkcija: filmski krožek OŠ LA Grosuplje BELA PAST, javna projekcija mladinskega filma Vsebina filma: Zvesti prijatelji se odločijo za zimsko taborjenje v divji naravi. Med živahnim pogovorom med hojo zgubijo orientacijo, zaidejo. Začne snežiti in počasi se začenja temniti. Ko že skoraj obupajo, jih reši njihov zvesti spremljevalec kuža in jih pripelje do koče. Tam so ujeti tri dni. Med mladimi se porajajo prijateljstva in simpatije, grize jih ljubosumnost, postajajo tekmovalni. A po mnogih zapletih in težavah še naprej ostajajo zvesti prijatelji. Zboljšanje vremena pa jim na pot pripelje tudi rešitelja. Omenjeno vsebino so ustvarjalci filma priredili po knjigi Bogdana Novaka Bela past. Pred tem so seveda avtorja prosili za dovoljenje. Ustvarjalna ekipa mladinskega filma: mentorica: Sergeja Petročnik, režija: Matic Žmuc in Jan Grčar, prir. knjige Bela past oz. scenarij: Matic Žmuc, kamera: Matic Žmuc, Samo Grčar, montaža: Matjc Žmuc, Jaka Trilar; igrajo: Martina Trontelj, Klara Kuret, Matic Žmuc, Teja Pirnat, Miha Srdinšek, Katja Grum, Živa Kukman, Jan Grčar, Janez Potokar Snemanje in organizacija: Glavnino snemanja so skoraj v celoti opravili med zimskih počitnicah (5 dni). Žal eden od določenih igralcev ni mogel priti, tako so morali narediti alternacijo - vskočil je kar režiser. Kot pravi mladi režiser Matic Žmuc, se je to malo poznalo, saj je videti, kje je imel kamero v rokah on - ti prizori so taki, kot si jih je zamislil; kar precej pa je torej drugačnih, saj je igrati in režirati obenem zelo težko. Izkušnja, ki ima svojo težo. K sreči je bila do projekta zelo razumevajoča tudi ravnateljica OŠ LA Grosuplje, saj so dobili še en prost dan, da so lahko posneli zaključek filma. K sreči jim je bilo vreme naklonjeno. Snemali so kar v Vrbičju, v bližnjem gozdu in v rojstni hiši Maticovega dedka. Film traja 40 minuti. Uradna premiera tega filma je že bila v glasbenem razredu OŠ LA Grosuplje, vendar je smiselno, da film ustvarjalci in tudi drugi vidijo v dimenzijah velikega platna in v temni dvorani, kot se za pravi film spodobi. Lepo povabljeni torej na javno projekcijo: vsi sošolci mladih filmarjev OŠ LA Grosuplje, ljubitelji zgodb Bogdana Novaka in tudi redni obiskovalci prireditev ZKD Grosuplje, v sredo, 12. maja, ob 19.00. Četrtek, 27. 5. ob 18.00, plesno baletne skupine TeGIBlo, KD Teater Grosuplje in ZKD Grosuplje LETNA PRODUKCIJA SKUPINE TeGIBlo z gosti; Projekcija je bila sicer predvidena že pred prvomajskimi prazniki, vendar se to ni izšlo, ker je mentorica Špela Repar izvedela za neodložljivo obveznost prav za termin nastopa. Naj še enkrat zapišemo, da boste lahko vsi gledalci gledali nekaj vaj ogrevanja vseh skupin, potem pa bomo gledali koreografije, ki so nastale v tem šolskem letu. Lahko še dodamo, da so bile naše balerine na območnem srečanju uspešne, tako da so se uvrstile na regijsko. Če bo tako, kot je običajno, lahko držimo pesti za državno srečanje selekcije JSKD R Slovenije. Darilo vsem baletkam pa bo tako, kot je že v navadi, tudi gostovanje plesne skupine in balerine, ki jih je v goste po dogovoru s Špelo Repar povabila ZKD Grosuplje. Kot dobro motivacijo za naslednje leto! Vablejni tudi starši in deklice, ki jih ta dejavnost zanima. Petek, 28. 5. ob 20.00, produkcija: Sititeater BTC in Kreker in ZKD Grosuplje Bjarni Haukur Thorsson v prev. Lije Pogačnik: FOTR, monokomedija Očitno gre za najbolj vročo monokomedijsko predstavo ta hip. Ker je bila predstava v aprilu 2010 v trenutku razprodana, vsem, ki niste prišli na vrsto, omogočamo še en termin - torej petek, 28. maja - povabljeni v dvorano Kulturnega doma Grosuplje ob 20. uri, kjer si boste ogledali humorno izpoved novopečenega očeta -fotra; njegovo ženo je odigrala tv voditeljica Katarina Čas. Na 24ur.com so takole komentirali predstavo: Lado Bizovičar je FOTR in je poročen s Katarino Čas! Čeprav naj bi se Lado in Katarina, ki sta se pred časom razšla, ponovno intimno zbližala, tokrat ne govorimo o njuni zasebni zvezi. Beseda teče o novi monokomediji Fotr v režiji Nataše Barbare Gračner, v kateri blesti Lado Bizovičar, ki se mu med predstavo prek videoposnetka pridruži Katarina Čas. Lado je FOTR, Katarina je njegova žena, njuna priljubljena tema pa so starševske težave. S premiero nove predstave, ki je navdušila številne obiskovalce iz igralskega, televizijskega, športnega in poslovnega sveta, smo gotovo spet ▼ > dobili gledališko uspešnico, ki bo navduševala publiko po vsej Sloveniji. Privlačne Katarina Čas že dolgo časa ne videvamo več na televizijskih ekranih, kar pa ne pomeni, da ni uspešna. Celo zvezde so ji zapisale, da jo čaka lepa plodna prihodnost. Poglejte, kaj ima Katarina Čas takšnega, kar druge slovenske zvezdnice nimajo! Priložnost za obuditev daljnih spominov ali le potrditev bližnjih oz. trenutnih izkušenj. Priporočljiv ogled tudi za tiste, ki se na ta dogodek pripravljate! Lepo povabljeni. Sobota, 29. 5. ob 20.30, Tabor Cerovo, KS Št. Jurij in ZKD Grosuplje VRUJA, istrska ljudska glasba, etno koncert Predstavitev ansambla: VRUJA je glasbena skupina, ki nadaljuje tradicijo glasbenih skupin iz slovenske Istre, katere so v zadnjih desetletjih pustile globoko sled v poznavanju in popularizaciji glasbenega izročila Istre. Ime skupine je dialektalnega izvora in pomeni izvir, studenec. Vruja je začela delovati marca leta 2001. Tako kot je istrski polotok večkulturni in večetnični prostor, je tudi sestava članov skupine takšna, zato ni čudno, da izvajajo in podajajo glasbeno tradicijo celotne Istre, in s tem predstavljajo vso raznolikost in zapuščino naših Odlični uspehi naših učencev Za nami je 39. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki so se ga uspešno udeležili tudi učenci Glasbene šole Grosuplje. Potekalo je med 15. in 20. marcem 2010 v Velenju, Celju, Žalcu in Mariboru iz disciplin petje, klavir, kljunasta flavta, flavta, klarinet, oboa, fagot, saksofon, solfeggio in komorne skupine s trobili. Naši učenci so tekmovali v disciplinah saksofon, flavta, fagot, klarinet in klavir. Dosegli so naslednje rezultate: - Tilen Miklavič (saksofon, I. a kat.) - zlata plaketa (95 točk) (mentor Andrej Tomažin) - Matevž Škulj (fagot, I. b kat.) - srebrna plaketa (93 točk) (mentorica Jasna Rojc) - Filip Suhadolc (klavir, I. a kat.) - bronasta plaketa (88 točk) (mentorica Apolonija Štrubelj) - Tinkara Stražišar (flavta, I. b kat.) - bronasta plaketa (87 točk) (mentorica Nikolina Kovač Juvan) - Marjetka Valentinčič (klavir, I. b kat.) - bron. plaketa (85,33 točk) (mentorica Eva Sotelšek) - Špela Zupančič (klarinet, I. c kat.) - priz. za udeležbo (77 točk) (mentor Mitja Dragolič) Vsem tekmovalcem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo! Vodstvo Glasbene šole Grosuplje prednikov. VRUJA skuša na svoj lasten način dodati kamenček k mozaiku poustvarjanja in izvajanja glasbene dediščine Istre. Pri predstavitvi godčevskega izročila Severne Istre ostajajo člani ansambla zvesti glasbilom, tipičnim za to področje, kot so vijulin (violina), bajs (istrski bas z dvema črevnatima strunama), klarin (klarinet) in remonika (harmonika). To zasedbo popestrijo še z dasko (deska za pranje perila). V taki zasedbi zagodejo najbolj znane plese severne Istre, to so polka, valcer, šaltin, šete paši, cotič, manfrina, mazurka, štajra, vilota in dopaši. Glasbeno tradicijo iz južne Istre skupina predstavi s tipičnimi glasbili tega področja, kot so vela i mala sopela ali roženica (lesena pihala z dvojnim trsnim jezičkom), meh ali mih (istrske dude), šurle (dvojno piskalo z enojnim trsnim jezičkom). S temi glasbili »zasopèjo« nekaj najbolj značilnih melodij, kot so mantinjada in balun. Vsa ta ljudska glasbila VRUJA včasih kombinira z glasbili, kot so kitara, mandoLa,fLavte, dude in na ta način ustvarja glasbeno podobo po svoji zamisli in navdihu. Poseben pečat skupini daje njeno vokalno izvajanje pesmi iz južne Istre, to je dvoglasno petje na tanko i debelo, villota (dvoglasno petje iz obalnih mest) in pesmi iz slovenske Istre. Skozi te pesmi lahko slišite tako čakavski, istrskobeneški in šavrinski dialekt. Leta 2002 je skupina izdala svojo prvo glasbeno zgoščenko »Vruja«, leta 2006 pa drugo, z naslovom »Od mladega vina do pustne frtáde«. S posnetki je skupina prisotna še na kompilacijah »Uni ki kantà, na slabo ne panjsà« (2005), »Čun čun« (2005), »Lipo je u Istri bit« (2005), zgoščenka priložena h knjigi »Istarski gunjci« (2005). Prisotna je še na albumih: Tine Lesjak: »Pesmi na slovenskem« in Rudi Bučar: »Kambjament«. S svojo glasbo je obogatila tudi učbenik za glasbeno vzgojo za učence četrtih in petih razredov osemletke. Francoska revija za tradicionalno glasbo TRADMAGAZINE je skupini Vruja podelila nagrado meseca za drugi CD »Od mladega vina do pustne frtade«. VRUJA je do sedaj nastopila na nekaterih pomembnih festivalih pri nas in v tujini: Mediteran festival leta 2001, Druga Godba 2002, Fetival Lent 2GG5, Folkest 2GG2 in 2GG5. Nastopila je za državni protokol (osrednja proslava ob dnevu državnosti leta 2003), večkrat za Občino Koper in za Primorsko univerzo. Mnogokrat se je pojavljala na nacionalni televiziji in na TV Koper/Capodistria. Člani skupine so zelo aktivni tudi na pedagoškem področju predstavljanja glasbene tradicije Istre, saj izvajajo predavanja, glasbene, vokalne in plesne delavnice za otroke po šolah, vrtcih in raznih poletnih taborih; za odrasle pa v instrumentalnih, vokalnih in plesnih delavnicah ter na seminarjih. Člani zasedbe: VRUJO danes sestavljajo Marino Kranjac (vokal, violina, dude,mandoLa, sopele, kitara), Alenka Kranjac (vokal, deska, boben), Peter Kaligarič (harmonika), Gabrijel Križman (vokal, kitara, mandola), Gorazd Radojevič (bajs) in Rok Kleva Ivančič (violina). VRUJA iz svojega izvira podaja svež veder in vesel duh istrskega človeka in vam to prinaša tudi na svojih nastopih v želji, da se z njimi poveselite. Torej na Taboru Cerovo, v soboto, 29. junija 2010! Info ZKD Grosuplje; redakcija: Simona Zorc Ramovš Razstava velikonočnih jedi in okrasitev praznične mize Od 24. do 27. marca so marljive gospodinje iz Društva podeželskih žena Sončnica pripravile že 7. velikonočno razstavo v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje. Na otvoritvi je spregovorila predsednica društva gospa Sonja Boh. Z obujanjem slovenskih običajev prenašajo gospodinjske veščine tudi na mladi rod, saj se jim je letos pridružilo nekaj mladih članic. Poudarila je, da so letos razvile nov prapor, ki je krasil mizo, na kateri so pripravile velikonočni zajtrk. Zbrane je pozdravil župan Janez Lesjak. Vsako leto ga prazniki napeljujejo na razmišljanje o naši kulturni dediščini, ki z vse večjo individualizacijo in novim načinom življenja izginja v pozabo. Taki prazniki in taka društva, kot je Društvo podeželskih žena Sončnica, pa poskrbijo, da se prenašajo običaji na mladi rod. Kultura je za vsak narod pomembna, tista, ki gre skozi želodec, pa še posebej. Tu se kažejo naše korenine. S tem se narod identificira in postavlja v svetu. Direktorica Mestne knjižnice Grosuplje je izpostavila, da je že v obeh stavbah knjižnice združeno staro in novo. Naše poslanstvo je ohranjati staro in dodajati novo, zato podpiramo ohranjanje tradicij našega kraja. Knjižnica kot središče lokalne skupnosti je namenjena vsem, od najmlajših do najstarejših. Na temeljih preteklosti gradimo prihodnost. Grosupeljski župnik gospod Janez Šket je blagoslovil jedi, saj blagoslov spada k takemu prazniku. V jedeh ne vidimo le vsakdanje hrane, ampak tudi simboliko življenja, smrti in vstajenja. Vsem je zaželel, da bi praznično lepoto in bogastvo prenesli tudi na svoje domove. V Koščakovi sobi je cvetličarna Cvetje Midve razstavila velikonočno okrasje iz spomladanskih rož, vitic, zelenja in tudi iz umetnih materialov. Velikonočno razstavo in vse dogajanje ob otvoritvi je posnela TV Grosuplje. Marija Samec Foto Marjan Trobec Velika noč je velik cerkveni in družinski praznik. Včasih smo ga res praznovali tako, da smo se vsi te dni počutili praznično. Spomnim se čiščenja hiše. Vsi smo sodelovali, da smo vse pospravili. Otroci smo brisali omare in police, pometli smo tudi po kotih ter za posteljami in omarami, mama je umila okna, oče je pobelil, kjer je bilo potreba, in z valjčki z gumijastimi nastavki z različnimi vzorci »poslikal« steno. Mama je prinesla s podstrešja vrečo orehov ali lešnikov in zvečer smo jih tolkli. Ves čas smo se hecali, da moramo žvižgati in peti, da ne bomo vseh jedrc pojedli. Moj oče, ki je bil izreden pripovedovalec, je povedal kakšno zanimivo zgodbo iz svojih mladih dni na Ilovi Gori. Orehe smo potem zmleli, tudi to je bil poseben dogodek, saj je tisti, ki je to delal, lahko zmlete orehe tudi skrivaj poskusil. Nekaj dni pred praznikom je zadišalo po potici. V jeseni smo klali prašiča in kos sušenega mesa je vedno počakal do velike noči. Kako je dišalo iz lonca! Vode, v kateri smo kuhali šunko, nismo zlili stran, ampak smo iz nje skuhali juho z rižem ali ješprenjem. Na velikonočno soboto zjutraj so ministranti prinesli blagoslovljeni »ogenj«, ki so ga zgodaj zjutraj zakurili pri cerkvi in ga je župnik blagoslovil. Košček lesne gobe smo dali na ognjišče, da ne bi ogenj v peči ali štedilniku nikoli ugasnil, ministrante pa smo obdarili. Na tem ognju smo tudi skuhali velikonočne jedi. Strogo smo se držali posta, kar je bilo pripravljenih velikonočnih jedi, predvsem pa tisto, kar smo nesli žegnat, smo poskusili šele za velikonočni zajtrk v nedeljo zjutraj. Na velikonočno nedeljo zjutraj smo šli k maši, potem smo pa težko čakali, da je mama narezala in postavila jedi na mizo. Vse smo morali poskusiti, nekaj pa smo nesli tudi živini. Nič, kar je bilo žegnanega, nismo smeli vreči stran. Jajčne lupine smo potresli okoli hiše, da ne bi prišle kače blizu. Te so pojedle kokoši in ptiči. Vse drobtinice, ki so padle z mize, smo dali živalim, kar pa ni bilo primernega za hrano, smo požgali v peči ali štedilniku. Za te praznike smo dobili vedno nova oblačila. Deklice smo, če je bilo le dovolj toplo, tedaj prvič obule dokolenke, saj smo se že pošteno naveličale garnastih žab, ki so se vrtele okoli nog in lezle po nogah navzdol ter se nabirale okoli gležnjev. Katera je imela novo jopico, se je še posebej postavljala, novi čevlji pa so bili višek razkošja. Moj brat je z robčkom obrisal vsako kapljico vode in vsak madež z novih lakastih čeveljčkov. Kako drugačni, pa vendar lepi so bili ti časi! Po svojih spominih zapisala Marija Samec Napoved Skladovih prireditev April REGIJSKA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV petek, 16. aprila 2010, ob 17.00, Dvorana KS Tabor, Logatec Regijske revije se bodo udeležili otroški pevski zbori, ki so bili izbrani na vseh območnih revijah v organizaciji izpostav Osrednje Slovenije. Iz ivanške območne izpostave so bili po izboru Janje Dragan Gombač za regijski nivo predlagani trije pevski zbori, in sicer: Otroški pevski zbor »Orfej«, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje (Marta Steklasa), Otroški pevski zbor OŠ Brinje Grosuplje (Emil Kovačec) in Otroški pevski zbor Adamčki, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, Enota Adamičeva (Andreja Nebesni). REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH LUTKOVNIH SKUPIN ponedeljek, 19. aprila 2010, ob 9.00, Kulturni dom, Ivančna Gorica torek, 20. aprila 2010, Kulturni dom, Medvode Na srečanju se bo predstavilo 9 lutkovnih skupin, ki so bile izbrane na območnih srečanjih lutkovnih skupin Osrednje Slovenije. Srečanji bosta potekali v dopoldanskem času. Ivanško pa je še posebej namenjeno abonentom Lutkovnega abonmaja Ivančna Gorica, ki imajo seveda prost vstop. Za regijski nivo je bila na območnem srečanju, ki je potekalo v Ljubljani, izbrana lutkovna skupina Vrtca Ivančna Gorica, Enota Muljava s predstavo Piščanček Pik (Barbara Kavšek in Urška Ivančič). REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN sreda, 21. aprila 2010, Cankarjev dom, Vrhnika četrtek, 22. aprila 2010, Delavski dom, Zagorje Srečanje je namenjeno predstavitvi kvalitetne ljubiteljske produkcije na nivoju Osrednje slovenske regije. Strokovni spremljevalec Klemen Markovčič je za regijski nivo izbral: Gledališko skupino Hiška, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje in KD Teater Grosuplje (Irena Žerdin), Gledališko skupino OŠ Stična PŠ Višnja Gora (Marjeta Klevže) in Gledališko skupino JVIZ OŠ Dobrepolje (Ema Sevšek). Maj REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN ponedeljek, 10. maja 2010, Kulturni dom, Šmartno pri Litiji Na srečanju se bodo predstavile otroške folklorne skupine, ki jih bo strokovna selektorica Metka Knific predlagala za regijski nivo. REGIJSKO SREČANJE PLESNIH SKUPIN ponedeljek, 17. maja 2010, Cankarjev dom, Vrhnika torek, 18. maja 2010, ob 17.00, Kulturni dom, Grosuplje Izbrane plesne skupine z območnih srečanj, ki jih je izbral strokovni selektor Igor Sviderski, imajo priložnost, da se predstavijo na regijskem srečanju, ki pomeni selekcijo za državni nivo. KULTURNI BAZAR V LJUBLJANI četrtek, 20. maja 2010, Cankarjev dom, Ljubljana Prvič se bo na Kulturnem bazarju predstavila koordinacija Osrednja Slovenija v okviru kakovostnih projektov in programov, ki jih kulturne ustanove ponujajo za otroke in mladino. Predvsem pa je pomembno, da se vrtcem in šolam omogoči povezovanje s kulturnimi ustanovami. Predstavitev bo tudi ozaveščanje o pomenu kulturne-umetnostne vzgoje za otroke in mladino. Udeležba na Kulturnem bazarju 2010 bo za vse obiskovalce brezplačna. REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN petek, 21. maja 2010, center kulture v Mostah - Španski borci, Ljubljana Odrasle folklorne skupine, ki bodo izbrane na območnih predstavitvah, imajo možnost, da se predstavijo na regijskem srečanju odraslih folklornih skupin. 30. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB V ORGANIZACIJI KD GODBA DOBREPOLJE, JSKD RS IN ZVEZE SLOVENSKIH GODB nedelja, 23. maja 2010, ob 9.00 Jakličev dom, Dobrepolje Tokrat je tekmovanje namenjeno orkestrom v četrti in drugi težavnostni stopnji. drZavno srečanje LUTKOVNIH SKUPIN SLOVENIJE torek, 25. maja 2010, Domžale Festival predstav otroških in odraslih lutkovnih skupin Slovenije. Na srečanje se skupine uvrstijo preko regionalnih srečanj. Selekcijo na regijskem nivoju bo opravila Renata Kalemba. DRZAVNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIHSKUPINSLOVENIJE sreda in četrtek, 27. in 28. 5. 2010, Domžale Festival predstav otroških gledaliških skupin Slovenije. Na srečanje se skupine uvrstijo preko regionalnih srečanj. Za območje Osrednje Slovenije bo izbor pripravila strokovna selektorica Simona Zorc Ramovš. RINGARAJA 2010, DRZAVNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN IZ SLOVENIJE IN ZAMEJSTVA sobota, 29. 5. 2010, Rogaška Slatina Na srečanju se bodo predstavile otroške folklorne skupine, ki so bila izbrane in predlagane na regijskih srečanjih za državni nivo. REGIJSKO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN -LINHARTOVO SREČANJE četrtek, 27. maja 2010, Kulturni dom, Medvode petek, 29. maja 2010, Kulturni dom, Medvode sobota, 5. junija 2010, Kulturni dom, Cerknica Linhartovo regijsko srečanje bo potekalo kar tri dni, in sicer na dveh različnih lokacijah. Izbrane gledališke skupine imajo tako možnost, da gostujejo in se predstavijo različnim publikam na področju osrednje Slovenije. Naš strokovni spremljevalec Klemen Markovčič si je v okviru ivanške izpostave ogledal štiri predstave, in sicer: Čaj za dve v izvedbi Gledališča Petdopol KD Ivančna Gorica, Jeffrey Bernard je bolan v izvedbi GGNeNi KD Teater Grosuplje, Dva para se ženita v izvedbi Gledališča pod mostom, PGD Velika Loka, Dom Bernarde Alba v izvedbi Gledališča Drzne in lepi KD Stična. Mavrična kultura za vse GROSUPELJSKI PEVCI NASTOPILI NA VSEH TREH DELIH OBMOČNE PEVSKE REVIJE Območna revija odraslih pevskih zborov je potekala v treh delih in v vseh treh občinah. Na reviji so iz grosupeljske občine nastopili: Vokalna skupina Brinke (Tina Vahčič), ŽPZ Biser (Manica Gaberšek Habjanič), ŽPZ Lastovke KD Teater Grosuplje (Mojca Intihar), MoPZ Corona (Jernej Kralj), MoPZ Šmarje - Sap (Mojca Jevnikar Zajc), MoPZ Grosuplje (Primož Cedilnik), MoPZ Samorastnik (Drago Zakrajšek), MePZ Račna KD (Venčeslav Zadravec), ŽPZ Magdalena (Emil Kovačec), Šentjurski fantje (Tomaž Tozon), Mešani oktet Polica (Emil Kovačec), Vokalna skupina Viva Vox (Polona Trontelj Kopač). Za regijski nivo so bili po izboru strokovne spremljevalke Andreje Martinjak iz občine Grosuplje predlagani: Ženski pevski zbor Biser in Šentjurski fantje. Objavljamo samo slike tistih zborov, ki so manjkale v prejšnji številki časopisa, ker jih Izpostava JSKD Ivančna Gorica ni dostavila na naslov uredništva - odgovorni urednik ŽPZ Magdalena OTROCI PREPEVALI KOT SLAVČKI NA OTROŠKI PEVSKI REVIJI Za dan žena in dan kasneje je v Šentvidu pri Stični in v Dobrepolju potekala območna revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov z naslovom Otrok je slavček v hiši. Številne mlade pevce, ki smo jih torej poimenovali slavčki, je v prepolnih dvoranah spremljala množica staršev, babic in dedkov ter prijateljev. Njihove nastope je strokovno ocenjevala Janja Dragan Gombač. Vseh pevskih skupin je bilo sedemnajst, pevcev pa okrog 530, ki sta jih s svojimi pozdravnimi besedami spodbudila ravnatelja OŠ Ferda Vesela, Janez Peterlin, in OŠ Dobrepolje, Ivan Grandovec. Prilagamo slike grosupeljskih zbor pevskih zborov (Kovačec, Nebesni, Steklasa). ^ ŽVS Viva Vox MPZ Šentjurski fantje > TRIJE PREVODI KOZLOVSKE SODBE V VIŠNJI GORI PREDSTAVLJENI V LEIPZIGU IN V BOLONJI V sodelovanju z Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije (JAK RS) smo sredi marca sodelovali na knjižnem sejmu v nemškem Leipzigu s tremi prevodi Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori, ki so izšli v našem založništvu. Predstavili smo se z angleškim prevodom THE FAMOUS GOAT TRIAL, s španskim prevodom EL JUICIO DEL CHIVO DE MONTE NOBLE in s francoskim prevodom LE PROCÈS DU BOUC. Od 23. pa do 26. marca pa smo vse dosedanje prevode Jurčičeve humoreske predstavili na svetovnem sejmu otroške in mladinske literature v Bolonji. Letos napovedujemo se nemški prevod iste knjige - prevajalca dr. Erwin Koestlerja z Dunaja in ilustratorja Gabrijela Vrhovca iz Višnje Gore, ki ju bomo predstavili konec maja v Ivančni Gorici. Vse štiri prevode pa 12. junija na razstavi v Ljubljani v okviru projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige. MANICA JANEŽIČ AMBROŽIČ UVEDLA MLADE NOVINARJE V SKRIVNOSTI NOVINARSKEGA POKLICA Na srečanje so bili vabljeni mladi novinarji in literati iz grosupeljskih osnovnih šol. Mladi novinarji so se zbrali v dvorani Kulturnega doma Grosuplje. Delavnico je vodila novinarka Manica Janežič Ambrožič. Udeležence je pozdravil urednik občinskega glasila Grosupeljski Odmevi Jože Miklič. Vsi prispevki mladih bodo objavljeni v prilogi Vetrnica. PREPOLNE DVORANE MLADIH GLEDALIŠKIH LJUBITELJEV Mladi gledališčniki vseh treh občin so bili ponovno uspešni na grosupeljskem odru. Srečanje, ki je potekalo konec marca v Kulturnem domu Grosuplje, je bilo namenjeno prikazu letne produkcije, ki na otroškem gledališkem nivoju nastane v okviru šol in kulturnih društev. Vseh predstavljenih otroških gledaliških skupin je bilo 13. Njihove nastope si je strokovno ogledal Klemen Markovčič. Ogledali smo si glasbene in klasične pravljice, slovenske sodobne otroške igre ter avtorska dramska besedila, ki so nastala izpod peresa mentoric gledaliških skupin. Izbrane predstave bodo uprizorjene konec aprila na Vrhniki in v Zagorju. LUTKOVNE SKUPINE V LJUBLJANI Srečanje lutkovnih skupin v Ljubljani je potekalo pod naslovom Lutke zmaja Franceta. Prijavljeni lutkovni skupini z ivanške izpostave sta bili povabljeni na območno srečanje lutkovnih skupin v Ljubljano v organizaciji JSKD OI Ljubljana. Srečanje lutkovnih skupin je potekalo v prostorih KUD Franceta Prešerna v sredo, 7. aprila 2010, s pričetkom ob 9. uri . Med drugimi sta nastopili dve skupini z ivanške izpostave, in sicer: Lutkovna skupina Vrtca Ivančna Gorica s predstavo Piščanček Pik pod mentorskim vodstvom Barbare Kavšek in Urške Ivančič ter Lutkovna skupina OŠ Kopanj s predstavo Žogica Marogica pod mentorstvom Lidije Čepe. V IZBORU ZA IZVIRNO SLOVENSKO SLIKANICO TUDI FRANCOSKI PREVOD KOZLOVSKE SODBE V VIŠNJI GORI V Mariboru je v začetku aprila potekala prireditev Izvirna slovenska slikanica 2010, ki sta jo organizirali Mariborska knjižnica in Gospodarska zveza Slovenije. Med prijavljenimi slikanicami je bil tudi francoski prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori z izvirnimi ilustracijami Judite Rajnar. Na natečaju Izvirna slovenska slikanica 2010 je zmagala stripovska slikanica Matjaža Schmidta Slovenske pravljice (in ena nemška v stripu), ki jo je založila Mladinska knjiga. OHRANJANJE NEMATERIALNE KULTURNE DEDIŠČINE SKOZI PETJE, GLASBO IN PLES Srečanje z naslovom V vsaki kapljici vode je zrno zlata je potekalo sredi aprila v Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju. Vseh šest folklornih skupin je prijetno presenetilo našega strokovnega spremljevalca, Vasjo Samca, saj je prav vse pohvalil zaradi svoje mladosti, temperamenta, številčnosti, predvsem pa zaradi dobro naštudiranih odrskih postavitev, ki so temeljile na odlični izvedbi plesov. Strokovna spremljevalka, Katarina Šetinc, je prav tako z vsemi vodji pevcev ljudskh pesmi in godcev ljudskih viž opravila prijeten razgovor s pohvalami in spodbudnimi nasveti. Vse nastopajoče in publiko je na začetku prireditve pozdravil župan Občine Dobrepolje, Janez Pavlin. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLK. SKUPIN Šest otroških folklornih skupin na območnem srečanju Otroške folklorne skupine, ki delujejo v okviru društev in šol, so se aprila predstavile v Kulturnem domu v Ivančni Gorici. Polno dvorano nastopajočih in njihovih staršev je v uvodu pozdravil župan Občine Ivančna Gorica, Jernej Lampret, in jih spodbudil k ohranjanju tradicije in folklorne dediščine. Vseh šest skupin in njihovih zanimivih odrskih postavitev je ob koncu prireditve pohvalila letošnja strokovna spremljevalka, mag. Metka Knific. Izbrane skupine bodo nastopile sredi maja na regijskem srečanju v organizaciji JSKD OI Litija. REGIJSKE GLED. VIZIJE V ŠPANSKIH BORCIH Regijskega srečanja v centru kulture v Mostah se je udeležilo sedem mladinskih gledaliških skupin iz celotne Osrednje Slovenije. Srečanje je strokovno spremljala akademska igralka Dunja Zupanec, ki bo pripravila izbor za državno srečanje v Novi Gorici. Pisatelji iz Evrope v Grosupljem Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, 25. marec 2010, ob 18. uri V okviru 42. mednarodnega srečanja PEN na Bledu je Mestna knjižnica Grosuplje gostila šest ustvarjalcev iz različnih evropskih držav. Na literarnem večeru so se nam predstavili Eftim Kletnikov iz Makedonije, Daniel Leuwers iz Francije, Slovaka Gustav Murin in Jozef Banaš ter Albanca Entela Kasi, edina ženska, in Sadik Bejko. Direktorica knjižnice Roža Kek je pozdravila goste, organizatorja tega obiska Iva Frbežarja in prevajalca ter moderatorja večera Jeana Frbežarja. Poudarila je, da spoznavanje avtorjev, njihovih dežel in njihove ustvarjalnosti v rodnih jezikih prispeva k boljši medosebni komunikaciji. Ivo Frbežar je bil vesel, da je lahko spet pripeljal zanimive goste v Grosuplje. Na Bledu so govorili o globalizaciji v besedni umetnosti. Prvi večer so predstavili Rezijo in jezik, ki ga govori le še nekaj sto ljudi, pa vendar ustvarjajo v tem jeziku, ga učijo v šolah. Pomembno je ohraniti take redkosti. Vsak avtor je prebral nekaj svojih pesmi ali prozni odlomek. Kar dva avtorja, Slovak Murin in Albanec Sadik, sta se uveljavila tudi na političnem področju v svojih državah. Zanimivo je bilo prisluhniti zvenu francoščine, albanščine, slovaščine in makedonščine, ki jo obvlada tudi Ivo Frbežar, pogovor z ostalimi gosti pa je v angleščini vodil Jean Frbežar. Vse goste je v imenu občine pozdravila Jelka Kogovšek, vodja Urada za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance. Ob prijetnem klepetu so se po ogledu knjižnice umetniki zadržali še nekaj časa v domoznanski sobi. Marija Samec Mestna knjižnica Grosuplje se vedno bolj uveljavlja kot hram literature in likovne kulture ter kot zbirališče in srečevališče krajanov. Grosuplje pa je tudi mesto kipov, zato je ob slovenskem kulturnem prazniku knjižnica dobila miniaturni kipec Prešerna, v aprilu pa še Cankarja. Podaril ju je gospod Bojan Rožac. Gospod Rožac se je v Grosuplje priselil iz ljubljanske Šiške pred petimi leti. Stanuje na Prešernovi cesti v Grosupljem in njegovo hišo krasi kipec Prešerna nad hišno številko. Je redni obiskovalec knjižnice in dogajanj v galeriji. Ob preselitvi je s sabo prinesel svoja restavratorska vedenja. Restavratorstvo, s katerim se ljubiteljsko ukvarja že sedem let, sicer obsega mnoga področja, različne materiale in predmete, sam pa najraje poseže po slikarskih in kiparskih delih, kadar so potrebna obnove, predvsem pa čiščenja. Slike so narejene v različnih slikarskih tehnikah, z uporabo različnih barv. Včasih je kakšno platno tudi pretrgano. Vse to se da lepo popraviti. Sliko očisti, pokrpa morebitne pretrganine, poskrbi za slikarsko retušo, na koncu pa še utrdi barve, sliko zaščiti proti vlagi in plesni ter UV žarkom, da slika zasije v svoji prvotni lepoti. Popravi in očisti tudi okvirje, jim obnovi pozlato, če je potrebno, ali pa poskrbi, da slika dobi nov okvir, ki ustreza tematiki in obdobju slike. Prav tako so mnogi kipci, ki jih dobi v roke, še bolj potrebni čiščenja, oškrbljeni, z odlomljenimi ali manjkajočimi deli. Če je mogoče, odlomljene dele uporabi, če jih pa ni, jih je treba narediti na novo. Odlitki posameznih delov ali pa celotnega kipca se naredijo v posebnem silikonskem kalupu, ki je včasih lahko precej kompliciran. Kadar obstajajo negativni koti, ki ne dovolijo, da se kalup razstavi, je treba narediti bolj zapleten, večdelen kalup. Za izdelavo kipov se uporablja kiparska kamenina, ki je podobna mavcu, vendar bolj obstojna in trdna. Prva restavratorska znanja je usvojil na tečaju v Ljubljani, eno leto teorije in eno leto praktičnega dela, nato pa je sledilo delo in učenje ob praksi, ob vsakem posameznem primeru. Pri restavratorskem delu je potrebno fotodokumentirati stanje umetnine v vseh fazah, ob prejemu, med postopkom ter na koncu in seveda narediti tudi pisne zaznamke. Vsaka starina ima svojo vrednost, vredna pa je toliko, kolikor lastniku pomeni. Na predmet so vezani spomini. Zato je težko oceniti vrednost slike ali kipca, samo restavratorsko delo pa ne predstavlja takega stroška, da se ne bi splačalo predmetu vrniti njegove prvotne oblike in sijaja. Seveda pa restavratorji naredijo kaj tudi za svojo dušo in tako nastane kakšna verodostojna miniaturna replika. Tako je nastal kipec Prešerna, ki ga je podaril naši knjižnici gospod Rožac, zdaj pa je France dobil za družbo Ivana Cankarja. Obiskovalci knjižnice so v februarju opazili in pohvalili lep kipec Prešerna na omari ob izposojevalnem pultu, ob njem pa vazo z nageljni, ki so po nepotrebnem postali odrinjena in pozabljena roža. Zdaj pa si podajata roki že kipa dveh besednih umetnikov. Prazniki in ljudje, ki so tesno povezani s slovenskim jezikom in našo narodno identiteto, si zaslužijo posebne pozornosti. Mestna knjižnica Grosuplje Bo Viktor Barlič odslej slikar? Na to vprašanje bi mnogi, ki radi pogledamo kakšen likovni izdelek (pa včasih potegnemo tudi kakšno črto s svinčnikom ali čopičem) odgovorili pritrdilno. Njegovo razstavo sem si ogledal v knjižnici slab teden po njenem odprtju, saj sem bil prav v tistem tednu na Tolminskem vključen službeno v skupinsko terensko delo. Z Viktorjem sva se spoznala prek družinskih prijateljev s Perovega pred nekaj manj kot desetimi leti, ko je bil še polno zaposlen kot obrtnik in eden od vodilnih v Obrtni zbornici Slovenije, kjer se je ukvarjal tudi z ekonomsko-socialnimi zadevami, pa tudi na drugih področjih (kot na primer dobrodelnost) je bil precej dejaven. Grosupeljčan je že 18 let, saj si je hišo zgradil na Perovem, kamor se je preselil z družino. Zdaj se je že upokojil, obrt pa je prepustil svoji hčerki, ki nadaljuje tradicijo, katero je začel že leta 1954 njegov oče. Umetnost mu je bila pravzaprav položena že v zibelko in imel je tudi srečo, da jo je vsaj delno lahko udejanjil v svojem poklicu. Ko ga vprašam, kako se je odločil za slikarstvo, mi pove, da se je njegovo navdušenje za slikarstvo začelo že v otroštvu. Ko pa bi se moral vpisati na šolo za umetnost, je imel, na žalost, prometno nesrečo in ni mogel hoditi na to šolo. Po okrevanju mu je oče leta 1972 prepustil svojo trgovino z delavnico. Izobrazil se je najprej kot tehnik usnjene galanterije, pozneje pa se je še izpopolnil v italijanskem dizajniranju. Poleg osnovne galanterije se je ukvarjal tudi z modnim oblikovanjem usnjene konfekcije. Delo ga je nato prevzelo v celoti, k temu pa je dodal še dejavno ukvarjanje z gospodarsko politiko. Kadar je prišel domov močno utrujen, je vzel paleto barv v roke in začel sproščati svojo odvečno energijo - zgolj za sprostitev in umiritev. Ko pa je te njegove »sprostitvene poteze« videl njegov prijatelj akademski slikar Marjan Zaletelj Janč, je ocenil, da bi se splačalo potegniti iz njih kaj bolj resnega. Nato je k njemu hodil na tečaj, zadnjega pol leta pa tudi na Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Grosupljem v likovni skupini Paleta, kjer mu je mentorica akademska slikarka Sandi Zalar. Svoji prvi razstavi je dal naslov Moja krajina, saj je izbral samo tiste slike, ki prikazujejo različne pokrajine. Tako prepoznamo med njimi čisto prepoznavne kraje kot na primer Boštanj, Piran, Sečovlje, Škofjeloško hribovje, Šmarno goro, njegovo rojstno Ljubljano in Ali se je Viktor v tem času že navadil na Grosuplje in Grosupeljčane? G. Viktor prizna: Ko je bil zaposlen, ni bilo prav veliko časa za navezovanje stikov in za življenje z Grosupeljčani in s krajem. Zato mu je Grosuplje kot spalno naselje zadoščalo. Zdaj ugotavlja, da se je Grosuplje v zadnjih letih močno razširilo in se tudi nekoliko oživlja, le nekatera infrastruktura precej zaostaja. Na sliki: Robert Kohek (glasba), Roža Kek (direktorica Mestne knjižnice Grosuplje), Darija Kovačič (predstavitev avtorja), Marjan Zaletelj Janč (mentor) in Viktor Barlič (avtor razstave). Med zbranimi je bila tudi somentorica Sandi Zalar.- Vse foto Špela Zetiček Krajine Viktorja Barliča > Ljubljansko barje, ali pa zgolj v nekem letnem času ujeto pokrajino, pa preplet sončnih žarkov z drevesi, kar zahteva že dobro poznavanje nanašanja barv in ne nazadnje perspektive. In ker sem že bil v njegovem ateljeju, vem, da se ukvarja tudi s tihožitji. Slike z oljem je izdelal večinoma na platnu, nekaj pa tudi na lesonitu, večinoma je barva nanešena s čopiči, nekaj pa tudi z lopatico. Oboje se mu zdi skoraj enakovredno, čeprav meni, da se s čopičem nekatere nežne barvne prehode da lažje napraviti. Prevladujejo pastelni topli odtenki, ki kažejo, da se za njimi skriva topla občutljiva duša. Sem ter tja se pojavi tudi kakšno razburkano morje ali nevihtni oblak, pa tudi bleda ali pa zamegljena pokrajina, kar kaže na trenutna razpoloženja oziroma prepoznavnost v takem vzdušju. Kakšnih kričečih barv na razstavi pa ni pokazal. Ker pa današnji čas (po p. dr. Marku Rupniku) kar vpije po kričečih barvah, ga vprašam, zakaj se za take barve (še) ni odločil. Ali gre za umik v neko drugo obdobje njegovega življenja ali od V galeriji Mestne knjižnice Grosuplje smo 30. marca 2010 odprli samostojno razstavo Viktorja Barliča z naslovom Moja krajina. Avtorja in njegovo delo sem predstavila Darija Kovačič, o njegovi umetnosti pa je spregovoril tudi njegov prijatelj in mentor akademski slikar Marjan Zaletelj Janč. Večer je s prijetnimi zvoki popestril Robert Kohek. Viktor Barlič izhaja iz sveta modnega oblikovanja. Obdan s skicami, idejami in materiali je celo življenje ustvarjal lepe stvari. Vseskozi pa ga je spremljala želja po drugačnem ustvarjanju: upodobiti svet okrog sebe v risbi in barvi. Viktor Barlič je v prvi vrsti krajinar, loti pa se tudi figuralnih motivov in tihožitij. Slike nastajajo v ateljeju, pri čemer so mu v pomoč fotografije, razglednice in reprodukcije v knjigah. Njegova priljubljena tehnika je olje, ki ga nanša na platno s čopičem ali slikarsko lopatko, kar mu omogoča različne likovne učinke. Narava je tista, ki mu je blizu in v kateri najde motive za svoje ustvarjanje. Zimska krajina, vpeta v belino snega, Ljubljanica, v kateri se ogledujejo njeni bregovi, Piran, nad katerim se je razdivjala nevihta, Ljubljansko barje, vse to je našlo prostor na njegovih platnih. Vsak motiv skrbno preuči in ga naslika v različnih variantah. Išče dovršeno izvedbo in svoj likovni izraz. Krajina pa mu nudi samo okvir za tisto, kar ga resnično navdihuje: nesnovni pojavi v naravi, kot so voda, megla, nevihta, oblaki, sneg ... Gre za zahtevne slikarske izzive, preko katerih se kali njegova sposobnost videnja in prenosa videnega na platno. Viktor Barlič se je od začetnih naslikanih potez razvil v obetavnega umetnika. Veliko navdušenje, želja po znanju in številne ure, preživete pred slikarskim platnom, ga vodijo v umetnost, ki je živa, poglobljena in nosi njegov pečat. Razstavo Moja krajina si lahko ogledate do konca aprila. Darija Kovačič »ponorelega sveta«? A odgovor g. Viktorja je zelo preprost: V kričečih barvah se je težko znajti. Treba je postopno barvo gostiti in temniti. Prizna pa, da doma že preizkuša na tihožitjih tudi kombinacije močno oranžne, rdeče, črne in drugih barv ter pravi, če bo priložnost, bo najbrž izbral tako kombinacijo slik za naslednjo tematsko razstavo. Čiste abstrakcije se najbrž ne bo loteval. Nedvomno pa bo določene poteze tudi s tega področja še preizkusil. Jože Miklič Grof Rihard Blagaj z Boštanja Pri spomeniku Rihardu Blagaju ob Polhograj-skem gradu. - foto D. Samec Ob spominskih dnevih ali obdobjih imamo tudi spominska leta, ki naj bi v naši zavesti globlje uzavestila pomembnejše osebnosti ali dogodke. Medijsko izstopajoče je bilo leto 2008, posvečeno 500-letnici Trubarja, in v tem blišču je kar spolzelo mimo praznovanje spomina na grofa Riharda Blagaja, po rodu z Boštanja pri Grosupljem. Grof Rihard Ursini Blagaj (Blagay) (18. 8. 1786 - 4. 3. 1858) se je leta 1808 poročil z Antonijo, baronico polhograjsko. Tako se je preselil v Polhov Gradec, kjer je kot dober gospodar v pol stoletja pustil opazne sledove. Zakonca sta bila sicer nesrečna, saj sta jima v tednu dni po rojstvu umrla oba dvojčka, zato sta se toliko bolj posvetila kulturi in znanostim in z njima so v kraju nastala leta razgibanosti in ustvarjalnosti. Predvsem grof Rihard, po naravi žlahtna in galantna osebnost, je pospeševal kmetijstvo, obrt in kulturo. Njegov vrt je slovel po najlepših vrtnicah, vabil pa je celo strokovnjake iz Bolgarije za izdelavo rožnega olja. Želel je uvesti gojenje sviloprejke, kar se zaradi klime ni obneslo, uvajal je obsežne hidromelioracije. Ob vsem je skrbel za pospeševanje obrti in uvedbo šole. Po odpravi tlačanstva je bil izvoljen za prvega polhograjskega župana, med prvimi pa si je z gosposko dopisoval v slovenskem jeziku. Večji del življenja je preživel v Polhovem Gradcu, zato so se Pograjci še posebej potrudili, ko so se poklonili njegovemu spominu s simpozijem, kipom in zbornikom in sploh s prireditvami v Blagajevem letu. Akademik Jože Trontelj, predsednik SAZU, je na predstavitvi povzel, da ''so se v Polhovem Gradcu z Blagajevim simpozijem in Blagajevim letom oddolžili spominu zgodovinske osebnosti, plemenitega moža, ki je prišel v te kraje pred 200 leti in nato pet desetletij živel in deloval med tedanjimi Pograjci. Grofa spoznamo kot sijajno osebnost, človeka, ki je v marsičem presegal format svojega časa in je bil grof in imenitnik, ki je bil več kot le povprečen slovenski podeželski plemič.'' V ospredju praznovanj je bil simpozij Rihard Ursini Blagaj v slovenski kulturi, ki so ga v spomin na 200-letnico njegovega prihoda v Polhov Gradec, 150-letnico njegove smrti, 170-letnico postavitve Blagajevega spomenika ob vznožju Gore in 110-letnico naravovarstvene zaščite Blagajevega volčina organizirali v maju 2008 in zbrali zavidljivo združbo strokovnjakov, ki so se lotili novega pogleda na dejavnosti Blagaja, njegovega pomena ter o podobi in življenju v dolini ob Božni ter v samem Polhovem Gradcu. Najprej je ob simpoziju izšel snopič povzetkov referatov z naslovom: Rihard Ursini grof Blagaj v slovenski kulturi : zbornik povzetkov referatov, Polhograjska graščina, 16. maja 2008 / [zbrala in uredila Milka Bokal], Polhov Gradec: Turistično društvo, 2008. Ko je urednica, domačinka in slavistka Milka Bokal, uspela pridobiti vse prispevke, je v poletju leta 2009 izšla še zajetna publikacija pod naslovom: Gospod z rožo : zbornik Simpozija Rihard Ursini Blagaj v slovenski kulturi / [uredila Milka Bokal ... et al.]. Polhov Gradec: Turistično društvo in Založba ZRC, 2009, 514 str. Zbornik nosi naslov Gospod z rožo, kar se nanaša na grofa Riharda Blagaja in njegovo rožo ter njegov delež pri uveljavitvi Blagajevega volčina. V zborniku je zbranih 30 razprav z različnih področij življenja Blagaja in njegovega življenjskega okolja. Publikacijo so predstavili v sklopu občinskih poletnih praznovanj (18. junija), s tem zaokrožili Blagajevo leto in se poklonili štirim jubilejem v zvezi z grofom Blagajem. Vsebina je razdeljena v posamezne tematske razdelke, ki jih označuje ustrezna barvna črta ob robu. Naslovi razdelkov so: Blagajeva dežela, O grofu Rihardu Ursiniju Blagaju in Blagajevem volčinu, Zgodovina, Arheologija, Umetnost in znanje, Narava in njeni ljubitelji, Beseda in njena umetnost, Blagajevke in Blagajevo leto 2008 v fotografiji. Največ pozornosti je posvečene grofu Blagaju in kulturnozgodovinskemu ozadju odkritja Blagajevega volčina, po katerem je Polhov Gradec že v 19. stoletju postal poznan med botaničnimi strokovnjaki v Evropi. Delo dopolnjuje bogato slikovno gradivo, še posebej iz leta 2008, ko so v Polhovem Gradcu praznovali t. i. Blagajevo leto. Za nas je zanimiv predvsem sklop O grofu Rihardu Ursiniju Blagaju in Blagajevem volčinu, kjer je osnovni prispevek z naslovom Grof Rihard Ursini Blagaj in njegova rodbina napisal zgodovinar in genealog dr. Miha Preinfalk (str. 49-76) in podal pregled rodovine, njihovo bivanje na Kranjskem in na Boštanju, splet Rihardovega življenja, družinsko deblo in upodobitve članov. Na posvetu so bili prvič obelodanjeni podatki o Blagaju, da ni bil rojen na Boštanju, temveč najbrž v Ljubljani, kjer je bil po novih izsledkih tudi krščen. Dr. Nada Praprotnik je dodala razpravo Rihard Ursini Blagaj in Blagajev volčin (Daphne blagayana) (77-92); dr. Eva Holz prispevek Grof Rihard Ursini Blagaj in obiska saškega kralja Friderika Avgusta II. leta 1838 in 1841 (str. 105-113), domačinka Jožica Kavčič pa Grof Rihard Ursini Blagaj in Polhograjci (141165). Dr. Tone Wraber je prevedel v arhivu ohranjen Blagajev Zapis o njegovega veličanstva saškega kralja v letu 1838 opravljenem vzponu na Lovrenčevo Goro nad Polhovim Gradcem (45-48). Posebni poglavji sta še o blagajevkah ter o Blagajevem letu 2008 v Polhovem Gradcu, ki obsega dogajanja na simpoziju in postavitev Blagajevega kipa. Na vrtu so ob prazniku odkrili Blagajev kip, kjer ga je umetelno upodobil domači kipar Edo Dolinar iz Briš. Pri odkritju je umetnik Dolinar opisal Blagajevo opravo po edini ohranjeni fotografiji, na kateri je bil star okoli 35 let: ''Na tej miniaturni oljni sliki je Blagaj oblečen v črn suknjič iz fine volne brez zavihanega ovratnika. Ramena suknjiča so z običajnim šivom malo nabrana, vendar ni gub. Na ovratniku suknjiča je z zlato nitko našita ali izvedena vezenina z vitičastim motivom, ki pa verjetno ne gre okoli vratu, ampak je ornament samo na začetku. Skladno z zlatimi vezeninami so na suknjič prišiti dragoceni bleščeči gumbi iz brona, medenine ali zlata. Pod črnim suknjičem je dvignjen, trd, bel ovratnik srajce oz. samostoječ ovratnik, kot so jih tedaj nosili. Čez ovratnik je bela svilena ruta, ki pa ni več razkošno baročno nabrana ali oblikovana v pentljo. Pričeska je primerna tedanjemu času s konca 18. in začetka 19. stoletja, s kratkimi lasmi in zalisci. Zalisci so bili rezervirani za plemiče in meščane, ne pa tudi za kmete. Močni kodrasti lasje so zgoraj in na straneh nekoliko potegnjeni naprej. Tedaj so pogosto kodrali oz. gostili lase tudi moški, vendar se konec 18. stol. tako kot v noši tudi v frizuri pojavijo poenostavitve. Visok ovratnik in frizura kažeta na vpliv francoske mode. Preprostejša noša je izraz notranjega dogajanja v človeku tedanjega časa - to je časa, ki ga v zgodovini slogov imenujemo obdobje romantike. Romantični človek ne išče več blišča družabnih dogodkov, ampak se umika v samoto. Njegovo doživljanje je najpogosteje vezano na občutenje narave. Blagaj je tu upodobljen ob srečanju s po njem imenovano rastlino.'' Po odkritju kipa in proslavi so prikazali dramski prizor z grofom Blagajem, ki ga je upodobil igralec Brane Završan. V sklopu proslav je sledil še prikaz obiska saškega kralja, kjer je Blagaja zaigral domačin Janez Koprivec. V sklopu praznovanj je izšla še publikacija neutrudnega zakonskega para Jožice in Jožeta Kavčič, Iz skrinje polhograjske graščine, 2009, kjer sta zbrala zapise in spomine o gradu, prvih gospodih in lastnikih gradu do sodobnosti. Nas zanimajo predvsem poglavji Grof Rihard Ursini Blagaj (str. 59-82) in Ohranjanje spomina na grofa Blagaja (str. 87-120). Izstopata Blagajev kotliček za kuhanje rožnega olja iz cvetov vrtnic in Blagajeva gradnja križevega pota na Stari grad ter preureditev kapele na vrhu. Praznovanju je svoj delež dodala še osnovna šola z delavnicami in razstavami, dve učenki pa sta se lotili zgodbe v stripu z naslovom Saški kralj sreča blagajko, o tem, kdo je odkril blagajko in kaj je počel saški kralj v Polhovem Gradcu. Pripovedovanega sta se lotili s humorjem. Naj navedem samo odlomek ob najdbi blagajevke: 'Ja, grof, to rožo sem našu na poti na Lovrenc! Mlen'je neznana.^' 'Te tudi jaz še nisem nikoli videl. ^ Verjetno piše l Robert, kasneje pa tudi kolegi iz slovenske reprezentance, so v vetrovniku testirali in trenirali predvsem fazo odriva in fazo leta, pri čemer so pri svetovanju pri izboljšavah sodelovali tudi inženirji podjetja Akrapovič in na tak način kot izziv iskali skrajne meje vrhunskega športa. Pomembno Ob predaji ključa, ki ga je Robertu Kranjcu izročil predstavnik BMW za Evropo Robert Muller, je lastnik avtohiše Avtoval Tone Valentinčič skupaj s svojimi domačimi (ženo, hčerko in sinom) poleg ugodnih popustov podaril tudi bon za vzdrževanje motorja. Pri tej predaji sta sodelovala tudi Samo Trpin iz BMW Slovenija in Marko Adamič, v. d. direktor podjetja Akrapovič. Ob zahvali je Robert Kranjec dejal, čeprav se je odločil za motor, ki ima dirkalne lastnosti, se namerava skupaj s policisti udeležiti skupnih voženj ter demonstracij za promocijo varne vožnje z motorji, saj je s tako močnimi stroji treba biti izredno previden. Po pameti! Zdaj že tradicionalno vsako leto gostišče Pr' Matrinet iz Luč organizira pred kolesarsko sezono blagoslov kolesarjev in koles pri Marijini kapelici, ki so je dve leti nazaj temeljito prenovili. Blagoslov je sicer potekal v nekoliko deževnem in še dokaj hladnem vremenu, saj se je letošnja zima kar nekam zavlekla še v pomladne dni. Kljub temu se je zbralo kar nekaj kolesarjev in domačinov, ki s(m) o prisluhnili božji besedi iz evengelija, v katerim Jezus govori zbranim: »Jaz sem pot, resnica in življenje Nato smo se z zahvalo ins prošnjami obrnili k Bogu, z nekaj priporočili o varovanju sebe in drugih v prometu ter dobrimi željami na pot pa nas je pospremil žalski župnik Andrej Šink, ki je nato blagoslovil vse kolesarje in zbrane ob kapelici ter vse, ki se bodo podajali na to pot ali katero koli drugo - na tem prevoznem sredstvu ali pa kakšnem drugem. Ker je bila večer pred blagoslovom salamiadda v gostišči Pr' Martinet, je lastnica Tatjana kljub izdatni pogostitvi tistega večera, povabila vse udeležence blagoslova na prigrizek. Jože Miklič 8. mesto dobra popotnica za naprej Po odmevnem petem mestu na 23. mednarodnem turnirju MTM Narodni dom v ritmični gimnastiki (na turnirju je nastopalo več kot 100 tekmovalk) se je Grosupeljčanka Tjaša Šeme po nekaj mesecih spet odpravila v tujino. Na tekmi svetovnega pokala »Kalamata Cup, FIG World Cup Series« je osvojila 18. mesto. Kot nam je dejala, je to za prvo mednarodno tekmo letos zelo spodbuden rezultat. Na tekmi je sicer nastopilo 27 tekmovalk, Šemetova pa je bila edina Slovenka. Po vrnitvi domov jo čaka obilica treningov pred drugo prvenstveno tekmo. Spomnimo, kot smo že pisali, je na letošnji prvi prvenstveni tekmi zmagala mlada Evita Pšeničný, a na tekmi nista nastopali Šemetova in Mojca Rode. Po tekmi na domačih tleh bo sledila še tekma svetovnega pokala v Minsku (Belorusija) ter nato državno prvenstvo, kjer bo Tjaša verjetno ciljala na sam vrh. Ob robu tekmovanj pa se je Tjaša odločila za precej pomembno življenjsko prelomnico. Po tem, ko je namreč več let usklajevala športne aktivnosti z napornim študijem fizioterapije, se je zdaj odločila, da bo gimnastika vsaj za nekaj časa na prvem mestu. Zagotovo bo to pripomoglo k še veliko bolj odmevnim rezultatom. Tamara Barič 70 oglasi Grosupeljski odmevi april - 4 / 2010 Ostajajo na skupnem sedmem mestu Le še nekaj tekem v rokometni 1. B državni ligi je do konca sezone. Grosupeljčani se trenutno držijo na skupnem sedmem mestu od dvanajstih ekip, tako kot že večji del sezone. Po osemnajstih odigranih kolih imajo v statistiki šest zmag, štiri remije in osem porazov. Na vrhu ostaja trdno zasidrano moštvo MRK Krka s samimi zmagami. V začetku aprila so se Grosupeljčani na domačem parketu pomerili z ekipo RK Radeče- MIK Celje in zmagali z rezultatom 25:20. Vodili so celotno tekmo, na polovici celo za sedem golov, do konca tekme pa se je razlika nekoliko zmanjšala. Najboljši strelec v domači ekipi je bil Simon Stopar, ki je dal šest golov, pri gostih pa se je najbolje odrezal Damir Halilovič s sedmimi zadetki. Druga aprilska tekma je potekala v Ajdovščini, kjer pa so bili Grosupeljčani manj uspešni. Končni rezultat je bil namreč 29:24 v prid RK Ajdovščina. Rokometaši iz Ajdovščine so sicer že na papirju veljali za boljšega tekmeca, saj zasedajo skupno visoko četrto mesto (10 zmag, 1 remi in 7 porazov). Za Grosupeljčane je nato v domači dvorani sledil še derbi z moštvom iz Krke, v gosteh pa so igrali pri RD Moškanjci- Gorišnica. Do zaključka redakcije tekmi še nista bili odigrani. O rezultatih teh dveh tekem bomo poročali v naslednji številki Odmevov. Zadnja tekma na domačih tleh bo za RK Grosuplje konec aprila, ko se bodo pomerili z RD Alples Železniki, sam zaključek sezone pa bo potekal v začetku maja v gosteh pri RK Grča Kočevje. Trenutno vrstni red: Mes. Ekipa 1 MRK Krka 2 RD Šmartno 99 Herz Factor banka 3 RK Sviš Pekarna Grosuplje 4 RK Ajdovščina 5 RK Celje PL B ekipa 6 RK Sevnica 7 RK Grosuplje Tamara Barič S kolesom po Trubarjevi poti od Rašice do Tubingena Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, četrtek, 8. aprila 2010 Grosupeljčan Franc Gliha in Viktor Žakelj, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, sta predstavila kolesarsko Trubarjevo pot od Rašice do Tubingena, do Trubarjevega 'nigdirdoma'. Traso so začrtali ob 500-letnici Trubarjevega rojstva, danes pa po njej k nam že prihajajo gostje iz Nemčije. S šestimi postanki so prispeli na cilj, nazaj pa so se peljali s kombijem, je povedal Franc Gliha. Pot je na računalniško animiranem zemljevidu, obogatenem s fotografijami poti, prikazal gospod Tone Kogovšek. Mag. Viktor Žakelj je predstavil Trubarja in njegov pomen za Slovence. Po javnomnenjskih raziskavah je najbolj znan Slovenec v svetu. Poimenoval nas je za Slovence, dal nam je tiskano besedo, komuniciral je z vsem kulturnim svetom svojega časa. Prinesel nam je Marija Samec umetnostno besedo, glasbo, teološka in druga znanja, pokazal gospodarske veščine. Dosegel je visoko starost. Nič človeškega mu ni bilo tuje. Dolgo smo ga tlačili pod preprogo, vendar, kar je res velikega, se ne da potlačiti. Ob 500-letnici se je pokazala vsa njegova veličina. Ali ima obnavljanje zgodovine smisel za današnji čas? Zgodovina je mati modrosti! Trubarjev in današnji čas sta prelomna in imata marsikaj skupnega. V Trubarjevi dobi se je začenjal novi vek, ustvarjali so se novi odnosi med ljudmi, nov družbeni sistem, s tiskom se je širila informacijska pismenost. Danes ni nič drugače. Radi bi živeli tako, kot smo nekoč, imeli tak odnos kot nekoč do dobrin, ki pa jih ni več. Vsak nov čas požene kolesje nepovratno naprej. Današnji doba bi prav tako kot nekoč potrebovala razsvetljenje evropskega Luthra in slovenskega Trubarja. Dobro 13. mesto, a lahko bi dosegel več Marca je na Norveškem v mestu Meraeke potekalo Evropsko prvenstvu z zračnim orožjem, kjer je nastopil tudi Grosupeljčan Željko Moičevič. Zaradi visokih stroškov potovanja in bivanja se je Strelska zveza Slovenija odločila, da v Skandinavijo od članov pošlje le Moičeviča in Raušlovo v ženski konkurenci. Grosupeljčan je na tekmi osvojil 13. mesto. Le krog ga je ločil od razstreljevanja z Norvežanom Arejem Hansnom in Izraelcem Sergyjem Riktherjem za uvrstitev veliki finale osmerice. Napredovanje mu je preprečila prva serija, ko je zadel 98 krogov. »Sem zelo zadovoljen, kajti to je moja najboljša uvrstitev z zračno puško in tudi rezultatski rekord, kar se tiče najpomembnejših tekem. Sicer sem v dosti boljši rezultatski formi in sem zmožen ustreliti še kak krog več, na žalost pa je bil rezultat 594 največ, kar sem lahko »izvlekel« tisti dan ter tako zaostal le krog od finalne osmerice, kjer bi se boril za kolajne. Pred mano je zdaj nekaj mednarodnih turnirjev, dva svetovna pokala v Nemčiji in Beogradu ter kot zaključek sezone svetovno prvenstvo v Munchnu, kjer bodo podeljene tudi prve kvote za olimpijske igre,« nam je po prihodu v domovino dejal Moičevič. Na tekmi je sicer nastopilo 56 tekmovalcev. Zmagal je Rus Sergej Kruglov (700,2/598), drugi je bil Madžar Peter Sidi (699,1/597), tretji pa Rus Denis Sokolov (698,7/597). V ženski tekmi z zračno pištolo je Raušlova priložnost za boljšo uvrstitev zapravila v drugi in četrti seriji, ko je zadela le 92 krogov. Na koncu je tako osvojiLa37. mesto. V konkurenci 54 tekmovalk je zmagala Srbkinja Bobana Veličković (486,6/385). Moičeviča sicer letos čaka še kar precej pomembnih tekem. V začetku avgusta bo tako odpotoval v Munchen, kjer bo svetovno prvenstvo v vseh strelskih disciplinah. V bavarski prestolnici se bodo podeljevale tudi kvote za poletne olimpijske igre v Londonu leta 2012. Tamara Barič šport Grosupeljski odmevi april - 4 / 2010 Po cestah, poljskih in gozdnih poteh v zadnjih letih srečujemo tudi motorje na štirih kolesih. Ker pa pri ljudeh novosti in nepoznane reči vzbujajo običajno tudi strahove, ki so podlaga za razne nesporazume, smo se v Grosupeljskih odmevih odločili, da to društvo predstavimo javnosti. Pogovarjal sem se s podpredsednikom Kluba voznikov štirikoles Quadriders Edijem Omerovičem in predsednikom disciplinske komisije Rudijem Platinovškom ter članom disciplinske komisije Maticem Mikličem. Jože Miklič Začetek kluba, tako povesta Edi in Rudi, je sicer nekoliko bolj žalostna zgodba, saj se je nuja po ustanovitvi pokazala šele takrat, ko so nekateri, ki so si lahko nabavljali zelo drage štirikolesnike, druge dobesedno izrivali iz »svojega dometa«, saj njihova cena seže od 5 tisoč € naprej pa celo do 20 tisoč €. Ostale, ki niso bili tako močno finančno situirani in so si lahko privoščili motorje za par tisočakov, pa so dobesedno šikanirali. Ker pa je bilo slednjih le dovolj, so se odločili, da se organizirano uprejo tem nadutežem in so po korakih poskrbeli za širitev najprej svojega foruma http:/4kolesnik.moiforum.si, na katerem sodeluje že preko 1000 uporabnikov foruma. Nato so se odločili še za ustanovitev kluba. Klub voznikov štirikoles Quadriders je bilo registrirano 17. 11. 2009, uradno pa so z Mednarodno srečanje v Labinu. delom začeli 1. 1. 2010. Sedež društva je na Tesovnikovi 50 v Ljubljani, vanj pa je trenutno vključenih 20 članov iz različnih občin v širšem ljubljanskem območju (poleg Ljubljane so vanj vključeni od Kamnika, Domžal do Grosupljega). Med njimi sta tudi dve ženski. Povprečna starost članov kluba je 38 let, najmlajši je star 20 let, najstarejši pa 55. Moto društva so varna vožnja in varovanje okolja, zato se v društvu srečujejo in rešujejo razna vprašanja glede varnosti vožnje, zaščite, pa tudi etičnih vprašanj vožnje, glede na to da se pojavljajo tudi nekateri objestneži, ki divjajo celo v zaščitenih naravnih okoljih. Organizirajo razne skupinske vožnje. Pomagajo si tudi pri servisiranju vozil. Ker poligona v Sloveniji za take voznike ni, jim teorijo obnašanja povedo v društvu. Obvezna je tudi uporaba čelad. Klub pa ni bil registriran samo kot organizacija v podporo voznikom štirikoles, pač pa tudi uradno kot pomoč drugim ob nesrečah in varovanju okolja. Zato nameravajo v kratkem specialno izobraziti nekaj svojih članov za reševanje pri raznih nesrečah in bo to znanje primerljivo znanju, ki ga pridobijo na primer gasilci pri izobraževanju za specialnosti. V kratkem bodo poskrbeli za kodeks obnašanja voznikov štirikoles. Nekateri izkušenejši bodo poskusili najti stik s policisti na motorjih, ki bi jim bili pripravljeni posredovati svoje znanje varne vožnje. Le-tega bi nato prenašali naprej na svoje mlajše člane. Kogarkoli v društvu, ki ne bo spoštoval teh načel in bodo na društvo prihajale razne pritožbe, bo društvo obravnavalo prek svoje disciplinske komisije, glede na velikost prekrška pa tudi primerno ukrepalo. Med ukrepi je predvidena tudi izključitev iz društva. Ko sem se pogovarjal s predstavniki v sredo, 14. 4., so mi povedali, da se bodo s štirikolesniki nekateri člani društva vključili tudi v vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Na močnejših štirikolesnikih imajo namreč nameščeno kljuko za vleko avtomobilske prikolice in s takim vozilom lahko peljejo po vseh gozdnih in drugih razgibanih terenih, kamor se z osebnimi avtomobili ali pa s tovornjaki ne da priti. Z njimi bodo odvažali smeti. Nekateri pa imajo nameščene tudi vitle. Z njimi lahko rešujejo avtomobile, ki so zleteli s ceste, pa tudi vlačijo iz globeli razne odvržene večje kosovne odpadke (avtomobilske školjke, hladilnike^). Sodelovali so že pri reševanju ljudi, enemu pa je celo uspelo preprečiti samomor osebi, saj se je ravno v tistem trenutku znašel tam. Pozimi so reševali kar nekaj voznikov na poledeneli cesti, ki niso imeli primerno opremljenih svojih avtomobilov. Nekateri posamezniki so že sodelovali tudi pri gašenju Skupne vožnje pozimi. Reševanje vozila na poledeneli cesti. april - 4 / 2010 Grosupeljski odmevi šport > požarov na Krasu. Letos se bodo vključili tudi pri spremljanju in varovanju kolesarskega maratona Franje. Upravni odbor društva pravi, da bo organiziral 29. Maja odprti klubski piknik, kjer se boste lahko v živo spoznali s člani, pa tudi poveselili z njimi. Vabijo vse, ki so zainteresirani, da bi se včlanili v društvo. Člani so lahko tudi tisti, ki nimajo teh vozil. Pogoj je le, da »je s srcem pri stvari«, kot pravi Rudi Platinovšek, najstarejši član kluba. Celoletna članarina znaša 25 €. Informacije pa lahko dobite na internetni strani www.quadriders.si, kjer lahko najdete tudi pristopno izjavo, ali pa na facebooku Ouadriders klub. Nekaj utrinkov z akcije Očistimo Slovenijo. ÍILY SATURNUr V petek, 7. maja, se bo v Ljubljani pričel že 33. Rally Saturnus, ki šteje za odprto državno prvenstvo Slovenije, Evropski rally pokal (koeficient 10) in za Mitropa rally pokal. Rally bo v petek gledalcem ponudil atraktivno hitrostno preizkušnjo na stadionu Ilirije v Šiški. V soboto bo rally v Zasavju, v nedeljo, 9. maja 2010, pa tudi na območju občin: Ljubljana, Šmartno pri Litiji, Ivančna Gorica in Grosuplje. Trasa bo na tem območju razdeljena na tri različne hitrostne preiskušnje: HP Janče, HP Metnaj in HP Višnja gora bodo potekale po praktično isti trasi kot lanskega maja. O popolni zapori cest na trasi HP, poteku obvozev ter možnih nujnih prevozih, vas bomo obvestili s posebnim letakom, ki ga bomo najkasneje v tednu pred dirko delili po hišah, ki so neposredno v krajih kjer bo potekala trasa. Obvestila o zaporah bomo poiskušali zagotoviti tudi v vaših lokalnih radijskih postajah. Vse hitrostne preizkušnje se bodo vozile dvakrat. Tako je urnik zapore cest naslednji:* Nedelja, 9. maj 2010 HP Janče od 08:00 do 15:00 ure HP Metnaj od 09:00 do 15:30 ure HP Višnja Gora od 09:30 do 16:30 ure * Popolne zapore cest bodo izvajane v okviru predstavljenega urnika. Le-ta se lahko delno spremeni, o čemer boste obveščeni po predvidenem načinu (letakih). Dodatno bodo zaprti še nekateri odseki cest, ki vodijo neposredno na dele posamezne hitrostne preiskušnje. Po teh cestah bo stanovalcem omogočen dostop do njihovih hiš. Tiste stanovalce, ki nimate možnosti dostopov po obvoznih cestah in imate res nujni prevoz, pa prosimo, da se na dan rallya obrnete neposrtedno na uradne osebe rallya. Ti imajo na določenih točkah radijsko zvezo z vodjem hitrostne preiskušnje. Z njimi se dogovorite, kdaj bo možna vožnja po poti hitrostne preiskušnje, ki pa mora biti vedno v smeri tekmovanja. Prireditev predstavlja pomebno tekmovanje v letošnji izjemno zanimivi sezoni avtomobilskega športa in je največja pri nas, dobro pa je poznana tudi v srednji Evropi in širše. Pričakujemo, da bo veliko gledalcev. Njim lahko predstavite vaše prelepe kraje in vašo gostoljubnost turističnih kmetij oziroma kmečkih turizmov, planinskih domov, pa tudi kakšna improvizirana stojnica ne bo odveč. O postavitvi teh nas predhodno obvestite, da skupaj dorečemo varnostne naloge. Kot športnega prijatelja, ki se zaveda, da hitrost in adrenalinsko sproščanje v vožnji sodi na organizirana tekmovanja, vas prosimo, da nam pri izvedbi tekmovanja pomagate, predvsem tako, da se ravnate po navodilih uradnih oseb. Zaradi varnosti veljajo pri tovrstnih tekmovanj določena Dodatne informacije lahko dobite tudi na vodstvu rallya in sicer do o6. maja 2010 na naslovu: Avto športno društvo SA - I, Koprska 98, 1000 Ljubljana, E-naslov info@rally-saturnus.si. Zelo bomo veseli, če se nam boste pridružili! Davorin Možina, tajnik organizacijskega odbora 74 nekaj za veselje ... Grosupeljski odmevi Piše^ UTeja^ brska/ stika./ '^fUds' Sevm, ker ga mika. Kako je Andrejc Zalo spovedal V šentklavževski fari so imeli staro cerkev. Pa ne samo cerkev tudi vse v njej je bilo staro in odsluženo. Spovednica na primer, je bila tako razmajana, da se je marsikateri greh in marsikatera pokora skozi špranje slišala; še posebej, ker je bil tudi župnik star in naglušen in so morali biti grešniki glasnejši. Bilo je ravno pred žegnanjsko nedeljo, ko se je bilo treba zlasti tenkočutno spomniti vseh grehov, ki so ležali na dušah faranov, pa je bilo zategadelj pričakovati večjo gnečo pred spovednico. Zato je župnik dan pred tem poiskal Lundrovega Andrejca, mizarskega samouka, in ga poprosil naj razmajano spovednico malo pokrpa in spravi v red. Andrejc se je ves dan trudil, a ni vsega postoril, zato je naslednji dan navsezgodaj, še pred spovedjo, s klejem mašil razpoke v spovednikovem prostoru. Kar nekaj zaškriplje na drugi strani in Andrejc skozi mrežico zagleda Brodarjevo Zalo. Ženska je imela zares pravo ime, ker jo je ljubi bog obilo obdaril s čari lepšega spola. Take imajo kajpak več priložnosti za grehe, ne samo v mislih, tudi v dejanjih. Zala je bila ena izmed tistih, ki se pri tem niso držale nazaj. Prijateljicam je zaupala, da ima glede tega mirno vest, ker se vseh grehov natanko izpove in pokesa. Tudi tokrat je, misleč da je ob okencu župnik, iskreno naštela, kaj se ji je nabralo v zadnjem četrtletju. Andrejc je s Leopold Sever težavo zadrževal smeh, na koncu mu je pa le ušlo in se je izdal. Zali je najprej zaprlo sapo, potem je pa zagrozila: »Le čakaj, župniku te bom zatožila. »Kar daj, jaz te bom pa možu,« je mirno odgovoril »spovednik«. Zala je vedela, da ima Andrejc v rokah močne adute, zato je bila tiho ko rit, Andrejc pa tudi. Kako se je pa potem zvedelo, boste vprašali? Skrivnost je izdal Andrejc - vendar šele čez mnogo let, ko so grehi že zastarali. Če je bilo vse natanko tako kot je pravil, ne ven, ker mene ni bilo zraven in nimam potemtakem nič pri tem. Kdo pravi, da ne vem! 1. Kako hodi človek, ki je šantav? a) dirja b) šepa c) poskakuje 2. Koliko kosov obsega veliki ducat? 3. Kobilica se oglaša: a) z glasilkami b) z nožicami c) s krilci 4. Kateri gradniki snovi so najmanj masivni? a) protoni b) elektroni c) nevtroni 5. Zapiši višino največje vzpetine v Evropi Fizikalni »čudežu Vedoželjnim opazovalcem narava vedno ponudi kaj zanimivega, včasih tudi »čudežnega«. Glejte, na primer tole. Spomladansko deževje je temeljito zmočilo zemljo in napolnilo naravne in umetne vodne zbiralnike. Med slednje štejemo tudi vodnjake ali štirne po domače. Nekateri jim pravijo tudi kapnice, čeprav je to ime rezervirano za vodo izpod kapa. Sredi sušca je ves dan deževalo. Okoli poldneva mi pritegne pozornost širok vodni slap, lijoč skozi iztočilo sosedovega vodnjaka. To pravzaprav ne bi bilo nič posebnega, če ne bi slap kar na lepem izginjal in se v 5-minutnih intervalih znova pojavljal, čeprav je enakomerno deževalo. Počasi mi je postalo jasno: gre za znan fizikalni pojav, delujoč na principu natege ali sifona. To je kolenska cev, skozi katero teče tekočina toliko časa, dokler se gladina v posodi ne spusti pod nivo cevi. Ko se nivo tekočine z dotokom od zunaj dvigne, se pretok znova samodejno sproži. Pojav natege praktično izkoriščamo pri pretakanju vina iz soda v drugo nižje Ležečo posodo in še kje. Sifonski pretok je v podzemeljskem vodovju pogost, vendar našim očem večinoma prikrit. Kljub temu na dolenjskem krasu poznamo več vodnih izvirov, imenovanih zaganjalke, ki zaradi sifonskega sistema v enakomernih intervalih usihajo in spet zvodenijo. Naši naravoverni predniki so kot častilci vodá v teh Vodni slap iz vodnjaka se je ponavljal v 5-minutnih pojavih videli božja sporočila. presledkih. Leopold 6. Katero sadje je Eva ponujala rajskemu Adamu? a) iz skupine Malus b) iz skupine Prunus c) iz skupine Sanginis 7. Kje so živeli junaki iz romana Bobri? a) v okolici Cerkniškega jezera b ) na Ljubljanskem barju c) na Radenskem polju 8. Označi sadje, ki praviloma najprej zacveti! a) breskve b) jablane c) hruške 9. Katero naselbinsko ime je simbolno najbolj povezano z žitom? a) Vino b) Blato c) Mlačevo 10. Kaj kaže podoba?............ Rešitve boste našli skrite nekje v okolici! ... nekaj za vedoželje 75 1 Lahka križanka S SPOMLADANSKIMI POPUSTI Kaj nam bo povedala? V poudarjenem navpičnem stolpcu nas bo poučila, kateri pridevnik so preprosti ljudje uporabljali za označitev nizkega moškega glasu. Skrivnost se bo kajpak odstrla le tistim , ki bodo prelili nekaj znoja in križanko uspešno rešili. Odgovor se skriva tudi v priloženi pesmici. Vodoravno: 1. del celote, 2. steklenica z zaščito, 3. stranski produkti pri oblanju, 4. perspektiven, 5. vrsta vprežnega voza za prevoz ljudi. Pesem (za pomoč pri iskanju rešitve) Ko so fantje šli na vas, so prepevali na glas. Eni so se drli tanko, kot bi pihali v slamko. Drugi so povzeli čez, kot da malo so čez les. Tretji vse so prekosili in se debelo oglasili. Tako močno so zabobneli, kot bi sod spustil v globeli. Tedaj je rekla cela vas: to je pravi moški glas! V mušketirski palači na Dolenjskem Pred nekaj leti je viteštvo, bratstvo in zvestoba združilo nekaj ljubljanski uglednih mož, okoli katerih se je zbrala cela plejada ljubljanskih gospodov in dam. Jedro mušketirske druščine sestavljajo: dr Ivan Lah - vitez Amadis, dr. Pavle Karlin - vitez d' Artagnan, Fran Krapež - mušketirski starešina, Ladislav Luznar - vojvoda Miros in prof. Mirče Šubic - vitez Cyrano. Mušketirska palača seveda ni palača razkošja in bogatije, temveč prijazna nova vila tik ob domačiji pisatelja dr, Ivana Laha v Šmarju. Prijazen dom mušketirjev je na robu vedrega šmarskega naselja in v okrilju sadnih dreves postavil vitez Amadis, dr. Ivan Lah, duša našega mušketirstva. Mušketirski hram je s slikarsko roko polepšal prof. Mirče Šubic. Na pročelju so izvrstno upodobljeni motivi družine, materinstva, junaštva in znanosti. Višji smoter mušketirske združbe je zajet v lepo vidnem napisu »PRO PATRIJA - VSE TELESNE IN DUŠEVNE SILE V SLAVO VITEŠKE DOMOVINE« Mušketirji imajo svoj prapor in še en simbol: težak viteški meč iz družine nekdanjih Paradajzerjev s Korotana. Prapor je pred dvema letoma na Vidov dan razvila kumica in neutrudna pobornica vseh vitezov, gospa Verica Zemljanova. Odkritje so s svojo prisotnostjo počastili številni ugledni podporniki: kontesa Mara dr. Pretnarjeva, višji zoboder Nande Palovec, direktor Josip Jug, ceremonijar gospod Živili, več promušketirjev in novinarji. Podobna druščina se je na robu vedrega Šmarja zbrala tudi minuli torek, prav tako na Vidov dan. Tudi tokrat je sonce obilo pozlatilo prelepi praznik mušketirstva in z njim viteštvo, bratstvo in ljubezen, torej vse, kar je pri mušketirjih vredno zlata. Kajti radostna dobrodušnost je dandanes redka ptica v svetu. Jutro, 3. VII. 1932 (Nekoliko okrajšano - opomba LS) {Rešitve: 1. b, 2. 144, 3. c, 4. b, 5. 4810 m, 6. a, 7. b, 8. a, 9. c, 10. osir.} Uganka šaljivka Kako vemo, da je že pračlovek računal na današnjo recesijo? Odgovor: Prešel je na dvonožno hojo, ki omogoča velik prihranek pri čevljih. Hi, hi, hi, kajne da je dobra; predvsem pa daljnosežna. Stari časi, stari špasi (HUMOR PRED 100 LETI) Začuden zapornik Kaznjenca so pripeljali v zapor. Ječar ga najprej pelje v kopalnico in mu naroči, naj se temeljito očedi. »Kaj ne bi šlo brez kopanja,« pripomni zapornik? »Saj to ni nič takega, kaj se niste še nikoli kopali,« meni ječar? »Kako neki, saj doslej še nisem bil nikoli zaprt!« Drugače ne more biti Župnik je pri verouku spraševal o zgodbah iz Svetega pisma. France je dobil takole vprašanje: »Kako si razlagaš božje besede, da bo človek moral v potu svojega obraza jesti kruh. »Čisto enostavno,« odgovori France, »toliko časa bo moral jesti, da se bo preznojil.« Vedno težji časi Prvi zmikavt: »To je pa od sile, ne vem, kam bo to pripeljalo; včeraj mi je nekdo ukradel uro« Drugi zmikavt: »Je bila dragocena?« Prvi zmikavt: »To ravno ne, pač pa mi je bila drag spomin na starega očeta ,ki jo je ukradel pred petdesetimi leti.« _ Gospa prav rad bi vas zapeljal v mesto, toda moj avto ima prešibko vzmetenje. ' še pomnite, tovariši? Kako so osvobajali Ljubljano? Bitka na Orlah pri Ljubljani 7. in 8. maja je bila nepotrebna, je že leta 1978 v solzah, malo opit, TO razlagal naš takratni komandant, polkovnik Klopčar, tudi sam udeleženec te bitke in eden od komandirjev, ki tega niso nikoli preboleli. Poslušali smo ga nekoliko začudeno, ker nihče ni pričakoval take razlage, še najmanj pa od komandanta bataljona ... Po ne preveč temeljitem premisleku se človek vpraša -je bilo res treba praktično že kapitulirano vojsko napasti in s tem povzročiti toliko žrtev? Edina razlaga je, da je bilo potrebno Nemce nagnati iz Ljubljane z orožjem in s tem pridobiti legitimnost osvoboditve. Za ceno več kakor sto partizanov ... Ta pa se kaže v nadaljevanju, ko se vleče termin 'osvoboditev Ljubljane' že vsa leta, ne da bi se kdorkoli javno vprašal: »Kaj je bilo osvobojeno en dan po vsesplošni kapitulaciji in 12 ur po uradnem koncu druge svetovne vojne?« Zjutraj, 9. maja, v Ljubljano NISO prvi vkorakali slovenski partizani, temveč neka precej velika enota Jugoslovanske armade, ki jo ljudje, zbrani ob cesti pri Pošti, sploh niso pričakali s kakšnim navdušenjem, bolj z začudenjem. Navdušenje, ki ga velikokrat lahko vidimo tudi iz posnetkov, je bilo, ko je kakšne pol ure za njimi prijahal prvi slovenski partizan in za njim ostali. Potem je pesnik Oton Župančič zapel: Svobode naše jabolko se zlato nam zakotalilo je v kri in blato. In preden spet zasije v čisti slavi, vsi bomo blatni, ah, in vsi krvavi. TA cíTíHE to u^nl 1. pídUKl In SS6, sKii iïîmîT iplíi™ upMviM tttï„pku (Ur,i„l li„ jtkt it. «T/« > 2. Razorožitev SLO Teritorialne obrambe. O Itk vl^«!!"-! TO - un« VSEK Kt», K^O LJUIUIJUA FM 11 »»dllál Uhííl OLO M »InafO Huft^i- JU ».1 K-«. 1« -uir^iM'lttfiai nmUnal. Kli Jlli J« mmí M*itrmiêr t* tO nà Tojflfi aytXv i-»* SŤ-Í*- lîSS 4L ZlfiflLJIV««-» iiJi'iP.J* «-»rídiV»» ]> aii-ellif» ID I. rr«l*tl n* (»VAH^a «r«ij«, »t^fflli« li MtS TO, ri Jv obje-ht«' JLA » JlA- Prk r'+iJiimJl Iw rll+s* 11 [«^H« vr^La tn kellî-lM ltr«llTi in VSi u B«piJo.(lill ru «VTiilJ« 1 «(»Jette JLA Lft akl«4ijià T&» hl « «bJektIJi JU, tn ih>«mKifljiJ »ro)tar& * JL« k^rlJttei tuđi pCífltí»» » kM*r#ixti, J. lïvicB orolj» In il^rrUv« 1* tjs«»a4tljin;i ir IfciiJ« Í* v»41La» In «MfrrlVvl »P liHt«*» fn»«!:*! (i«lni Ura, m m^« tJ U tO ini v^J«. 5. ti IHI « t\*m4U Kr^i fi* mr.iu» t.» ai* 7.« « latlJtD« li M*. t*r íbhjraíhir aii'itiv» tntt la tnim DI&. kl y Millí 4k]««-lÉâlh. M. Celatiie količine «IMllv» lu «CS, Mi ■■ «h*- J*J» M i*l*uUi, «tV, UlkljIJin, »ill Ih é iJHi^kk «LA4M1)« ^iHÉja « «klA^iá^l n «-IrCKH JLN. 4, »»LbM »HjiAi r |Í4Í«v«icl Ntj be l4-*i> * rW JI k » Bi^ r«ki[<^UD, í. PTÍI-Ol iiBvdïflJf» fJirnliLJr JIA akli-dn» ( fwirlM řrídjjt. r. t f)rlMr4i, d* ■* ir^bl IO riid'liK »t«reílft«a Jlalrve sí&U-«r bMkno «U atrelno úreLjr lÉ >« vrnLlI í* Kako SO komunisti sestopali [jz oblasti (2 primera)? 1. Odvzem potnega lista Janezu Janši. 1 íl^tjtnj* fi4b«£4 u^filevaiím l4i uHi- vkrtplh ïlofwjt LAjrniLl «lede ne rr4ii«»l luUfC. OPAŠjf, atrelivc bih H£S pr««*)«-* •'a r^. OS. íJO ř* flft ur» KOH^IDJtXT niTTOArAirHc oanuac L »OlIHLLKfc ÍLOW&tlJE O DûTOiJîfi lavřiaaE 3. niv«uin.i4 JJLSŽH 17A]g. roj. 17-,1956 , prl Ulai la.a J - • -roj ř«cí ll.t, ÏÇ, ift _____ _ " T JPíli JB4Vt VVo^ltT«. iritlcpiL ř^'il4U(iu ttotrinj* toi ft fliup : r ûMtn- «roEupJJi, ii rç*« M kl ■* bc ti^fccj litJïjMi, — ^--- J .••ilúťb«, iiii«l:E,fl v i.í- .- Bmeahita HÍIJ - • , .. , '«-«r* SríBpíSi.W !. ..í QjlťJpUi. la fOlW ^--iT+MiMti Al 1-, : » iLT^hig til« flíílííiJpno, tiVĎ Iťtt J* ISF-bf-ÉB« dťDir^A |<;,»I iSE4fc V Î. tAf'kl. BVU.^.. , milolbťii říí^^jLjfi:. AA^ublLlk». *«kTiturL*t tn notpui v L^ir« at lid:» mi se volimo Predpražnikom ŽUR-nalizma časopisni hiši Delo in Dnevnik sta že pred meseci ostali brez odgovornih urednikov. Za oddajo Svet na kanalu A so lani dobili VIKTORJA - letos so ji odstavili odgovornega urednika Bojana Travna, Uroš Slak pa je dal odpoved. Na TV SLO so že pred meseci želeli predčasno zamenjati direktorje in urednike, a so počakali, saj se jim je (bo) mandat iztekel. Zdaj (je) boSPOSOBNIH kandidatov kot DREKA. Kanal A zacija »Nedopustno je, da je bil urednik Bojan Traven odpuščen, ker je v nekem intervjuju povedal, kar si misli. Ne morem delati v hiši, kjer se nekoga, ki pove, kakšne razmere so, za to vrže na cesto. Odstopil sem zaradi novinarskih načel, ker bi sicer izgubil novinarsko dostojanstvo.« - tv voditelj in novinar Uroš Slak (nekdanji Grosupeljčan). Slak je frajer slovenskega žurnalizma, Repovž in Markeš pa njegovi sramoti. - Bojan Požar Zapoznele (dez)inforniacije Direktorja finske televizije YLE so že zdavnaj zamenjali. Baje se mu je iztekel mandat. Zdaj je SOCIALDEMOKRATA nadomestil rahli desničar. Čez približno 2 meseca pa so pri nas šele povedali, da črka J ni Janez Janša. Pred zakonom smo vsi enaki? Nedolgo tega so na avtocesti Goričko -Piran opazili ženski osebek goveda, ki je debelo gledal za prehitro vozečim audi 8, last notranjega ministrstva, pa smo ga povprašali inje za EHO CAJTNG dal posebno izjavo: »Le kateri BK tako hitro vozi? Ali ne ve, da je to kaznivo?« In nato je osebek še naprej debelo gledal - celih 30 km, dokler policiji audi 8 ni uspelo ustaviti. Potem je bil osebek še bolj močno presenečen - pa policisti tudi, saj se je v njem vozila sama KATARINA VELIKA. Kaj delajo policisti? »Moj občutek je, da se je policija spremenila v inkasanta države, kjer ni pomembno, da se ustavijo tisti ljudje, ki delajo grobe prekrške, ki ogrožajo varnost, ampak se ustavlja vsakega, ki je naredil najmanjši prekršek, zato da bo plačal kazen. To ne prispeva k varnosti.« - nekdanji minister za notranje zadeve Dragutin Mate. Preveč jih je v 'javnih hišah' »Prepričan sem, da bi lahko vse potrebne administrativne naloge za vse davkoplačevalce upravljali s polovico manj zaposlenimi, ki pa bi morali biti bolje plačani.« - Borut Pahor za STA o preštevilnih zaposlenih v javni upravi. Komentar: Pripravite dobre odpravnine kot na primer Kramarju, pa se jih boste vsaj pol znebili v zelo kratkem času. međunaroni odnosi Zakaj je propadla konferenca? Baje je mednarodna konferenca za Balkan na Brdu propadla zato, ker dr. Dimitrij Rupel ni posodil svojega telefonskega imenika. Grosupeljski odmevi mal' pa zares 77 dosje: rokomavhi Tudi GP Grosuplje pod lupo Urad za varstvo konkurence (direktor Jani Soršak) je pred dobrim mesecem dni uvedel postopek proti šestim gradbenim podjetjem SCT, Primorje, Vegrad, Cestno podjetje Ljubljana, Cestno podjetje Maribor in Gradbeno podjetje Grosuplje ter njihovim odvisnim družbam, pred kratkim pa so preiskavo razširili še na tri podjetja. Gadafi 'ma vas rad Ivanu GROZNEMU so Mačkovi fantje direktno (brez Boruta) prinesli povabilo Moamerja el Gadafija, da 8-pasovno cesto v vrednosti 1,1 milijarde evrov lahko začne graditi v Libiji. Pred začetkom gradnje bo menda na kontrolo skupaj z dvema kamelama, ki jih je podaril Pahorju, prišel sam libijski voditelj Omar el Gadafi, saj ima približno enako dolg status vladanja kot Ivan Grozni. Nato bodo gostje skupaj z večino vlade (kolikor jo bo še ostalo?) odšli h Kovaču, kjer jih bo Gadafi častil z arabskim čajem, Ivan pa bo ostal kar pri svojem rdečem vinu, Mačkov letnik. Scenarij osnovnega načrta si je Ivan že napisal in se glasi takole: »Delavci bodo dobili dvojno plačo in ČISTE LOPATE. To je popolnoma dovolj. Delali pa bodo dvojno. To, kar jaz rečem, moji delavci tudi naredijo. Mašine bomo kupili čisto nove. Nazaj jih ne bomo vozili. Če bo pa še kaj poračuna, bomo dali v družbo DELFI in sprivatizirali še ostale slovenske gradbene firme, saj le-te ITAK propadajo. Kameli bosta dobili politični azil v živalskem vrtu. Če pa se bosta kaj upirali, pa jih bomo predelali v puščavsko župco, saj je z njima ITAk en samo delo.« Komentar: Menda zdaj brniško letališče, ki mu nameravajo poleg videza spremeniti tudi ime, obnavljajo prav zaradi prihoda Gadafija. Govori pa se celo, da je leta 1978 pri zadnji prenovi tega letališča sodeloval tudi zemljemerec J0ežek Zagraški in je zdaj baje blazno užaljen na svoje vajence, ker ga ni nihče povabil niti na likof. Menda šparajo, saj se je obljubljeni znesek še predno so v Libiji zasadili prvo ČISTO LOPATO, zmanjšal iz 1,1, milijarde € na 332 milijona €, 8-pasovna cesta pa se je zmanjšala na navaden priključek za Bengazi, ker so bili Italijani cenejši. Poleg tega bodo iz tega denarja morali narediti še hlev za lipicanca Napolitana Thiasa XL, konkurenco v kartelu pa jim bodo delali še Primorje, Vegrad in pravkar ustanovljeno gradbeno podjetje Neimar Invest ter AB Invest z blokiranimi računi. iz domačih logov Ustanovili bodo komisijo ... Ko je bil zadnjič Karel DRAGO Erjavec spet v VELEUPLJAH, mu poplavno ogroženi iz DACHAVA niso spet prinesli pokazat fascikla s 500 podpisi peticije, saj se od 1. pomladnega dne obetajo boljša vremena tudi DAHAVCEM. Kar pa se VELIKEGA POTOKA tiče, so sklenili, da ga bodo prekrstili v MALI STU DENČEK in s tem bo problem rešen. Le komisijo za poimenovanje potokov še imenujejo. uredniška palit'ka Sirene - po 30. letih? Nekdanjega načelnika za VELEUPELJSKO ljudsko obrambo je pograbila v zadnjih mesecih panika, ker sploh ne ve, komu bi poslal ukaz o aktiviranju siren 4. maja 2010 ob 15:05. Poleg tega ne ve, ali naj da znak za prenehanje nevarnosti ali za požar REVOLUCIJE, ki se spet širi po naši deželi. Dejal pa je menda, da bo podprl KVIZ SVOBODE, ki ga po osnovnih šolah na novo organizira ZVEZA BORCEV (B^N). Komentar: Mar ne bi bilo za ZB bolj smotrno, da se pozanima, koliko njenih preminulih ali še živečih članov je imelo oziroma še ima preganjavico? - Franc Blatnik »Če hočeš biti predsednik...« se moraš obnašati tako, kot se je obnašal naš UUBUENI tovariš Josip Broz, ki je samo ukazoval: TI TO, TI (pa) TO, sam pa se je lepo po svetu vozil, menjaval mlade frajle in kadil kubanke.« Tako nekako je zadnjič svojemu sinu razlagal POREDNIK EHO CAJTNGOV in mu pokazal, kako se pravilno v rokah drži kubanko. A otroci, kot otroci - on jo drži z desno, on pa z levo roko. Katastrofa! (Z levo?) So poredniku čestitali ? Menda se je isti teden, ko je imel porednik rojstni dan, komunski svet pa je imel svojo redno sejo, BOŽJI-GLAS (Vox Dei - pardon) BOŽJI-DAR spraševal oPOREDNIKOVIUGU\ŠE-NOSTI Z LEVO POLOVICO VOL. TELESA. Porednik pa mu naknadno sporoča, da bi bilo treba prisluhniti z obema ušesoma na dalši čas. Poleg tega si je nedolgo tega kupil čisto nov digitalni uglaševalec za kitaro, na katerega je možno uglasiti vseh 12 poltonov in se ne misli več zafrkavat na svoja kosmata ušesa. Sploh pa ne s tistimi, ki vedno trobijo le v svoj RDEČI rog, ki ITAK ne premore več kot samo en ton, pa še ta precej trapasto hrešči. Se le izgovarja ali pa laže? Na isti dan, kot je imel rojstni dan se je porednik izgovarjal, da je moral delati neke ekipne geodetske meritve na Tolminskem. Pa se je eden izmed info. rmatorjev nekdanje UDBE pripeljal mimo in nato na veliko po VELEUPLJAH raz-TROBIL že 1. aprila, češ: »Kakšne geodetske meritve pa so to, če imajo na prometnem znaku narisanega delavca s ČISTO lopato?« Pokojninska reforma v EHO CAJTNGIH Porednik EHO CAJTNGOV se je v zvezi s predlogom preSVITLEGA ministra o NOVI POP-KOJNINSKI REFORMI potrudil in je za prihodnji mandat pripravil PREDLOG za NOVE PARTE. (Glej prilogo v nadaljevanju!) Sporočamo vam žalostno B^al Frtavčkov Gustelj, fi^^l ljubljeni očka, stric in dedek ter dolgoletni zvesti delavec mestne Komunale, oddelka »Posmrtno življenje« (osnovna dejavnost - zaključna dela v zdravstvu). V skladu z novo pokojninsko zakonodajo bo do izpolnitve starostnega pogoja in pogoja delovne dobe, namesto v naši mrliški vežici ležal na delovnem mestu. V času njegovega ležanja na delovnem mestu se odpovedujemo cvetju in svečam v korist ZPIZ-a. Zahvaljujemo se za sožalje in razumevanje. Užaloščeni svojci in sodelavci. Menda se od 1. 4. naprej govori po VELEUPLJAH, da so zaradi POP-kojninske reforme POREDNIKU EHO CAJTNGOV podaljšali mandat do penzije, ali pa še za najmanj toliko časa, kot je bil do zdaj - 11 let. Katastrofa (oboje)! lASÍ^f 78 grosupeljski odmevi Goupejski odmei april - 4 / 2010 Kolofon Navodila za dopisovalce Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič, tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: joze.miklic H t-2.net Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, mag. Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje matrice: Miha Črtalič Fotografije in prelom: Jože Miklič Ostale fotografije: avtorji prispevkov, če ni posebej navedeno Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2 COBISS-ID: 61148160 / ISSN: 1580-0911 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od novembra 2009 dalje) v nakladi 6.265 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V MAJU JE TREBA ODDATI do petka, 7. 5. 2010. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu NISMO ZAVEZANI, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi v časopisu pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo, objavijo pa se, če so napisani v skladu z NAVODILI. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelu- jočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. PRISPEVKE V DIGITALNIH OBLIKAH JE TREBA ODDATI V RTF, TXT ALI DOC ZAPISIH BREZ VNEŠENIH FOTOGRAFIJ. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Naslovi datotek naj bodo sestavljeni iz prvih dveh (treh) besed iz naslova prispevka - npr. RES NAJLEPŠI je mesec maj. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO) 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas! Dimenzije oglasa v cm Površina oglasa v cm2 Ko ^■11 Cena v € Končni znesek 1 z DDV v € 1 A 6,0 x 6,0 36,0 1,650 59 30,37 36,44 B 6,0 x 8,3 1 1 49,8 ii 1,549 ii 77 1 1 39,44 ii 47,33 1 C 6,0 x 12,5 75,0 1,347 101 51,65 61,98 D 9,2 x 8,3 1 1 76,4 ii 1,339 ii 102 1 1 52,28 ii 62,73 1 E 12,3 x 8,3 102,1 1,143 117 59,66 71,59 F 12,3 x 12,5 1 1 153,8 ii 1,060 ii 163 1 1 83,56 ii 100,28 1 G 18,6 x 8,3 154,4 1,062 164 83,83 100,59 H 18,6 x 12,5 1 1 232,5 ii 0,994 ii 231 1 1 117,92 ii 141,51 1 I 18,6 x 27,3 507,8 0,918 466 238,33 286,00 1 J (39,6 x 27,3) 1081,1 1 0,866 1 936 478,68 1 574,42 1 Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm) je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. Točka znaša 0,51 129188 €. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi), naslov datoteke pa naj bo npr. lon_oktober_2009.pdf. Digitalno izdelan oglas pošljite na elektronski naslov joze.miklic ra t-2.net najpozneje en teden po roku za oddajo nenapovedanih prispevkov, vendar morate o nameri predhodno obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov poslati potrjeno naročilnico pravtako najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu: Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje, ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33, lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: joze.miklic ra t-2.net. »Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič april - 4 / 2010 Grosupeljski odmevi oglasi 79 15. maj 2010 Šport Špas -Dan druženja in gibanja treh generacij Vabimo vas na POHOD »PO ROŽLETOVI POTI«, ki je namenjen gibanju in druženju treh generacij. PROGRAM 8.30 prijava udeležencev - vsak udeleženec dobi na startu priponko, zgibanko, vodo in Rožletovo malico. 9.00 začetek pohoda. 10.00 vračanje udeležencev na cilj in do predvidoma 12.00 spremljajoče dejavnosti. Častni gost bo Franci Škerlj. Spremljajoči program Pred startom in na cilju merjenje krvnega tlaka. Predstavitev čutne poti (enota Mojca). Rožletove športno-gibalne igre z Branko Mijatovič. Humanitarna akcija zbiranja odpadnega papirja PISMO SRCA. Predstavitev nordijske hoje (UTŽO). Predstavitev društva podeželskih žena Sončnica. Predstavitev grosupeljskih letalcev. Presenečenje za otroke. Partnerji projekta: Zdravstveni dom Grosuplje, Društvo podeželskih žena Sončnica, Univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO), Ministrstvo za obrambo RS in grosupeljski letalci, Televizija Grosuplje in radio Zeleni val. Vpis otrok v vrtec - popravek! VVZ Kekec Grosuplje sprejema vloge za vpis otrok v vrtec za naslednje šolsko leto 2010/11 do konca meseca aprila 2010. V prejšnji številki Grosupeljskih odmevov (marec - 3/2010) je bilo objavljeno obvestilo za Vpis otrok v VVZ Kekec Grosuplje za šolsko leto 2010/11. Pri objavi je prišlo do neljube napake, za katero se vam opravičujemo in posredujemo popravek: »Komisija za sprejem otrok v VVZ Kekec Grosuplje bo najkasneje v roku 8 dni po seji vsem staršem izdala odločbo o sprejemu oz. zavrnitvi sprejema otroka v vrtec.« VSAK ZAČETEK ODPIRA NOVE POTI NAŠEGA MEDSEBOJNEGA SODELOVNJE Majda Fajdiga, ravnateljica Folklorna skupina v ustanavljanju, ki deluje v okviru novega Kulturnega društva sv. Mihael Grosuplje Vabi k sodelovanju vse, ki želijo prispevati svoj delež k ohranjanju slovenskega ljudskega izročila. VABLJENI VSI mladi in manj mladi, dekleta in žene, fantje in možje; vsi, ki imate smisel za ples in tisti, ki imate samo veselje. Vsi smo začetniki, zato naj vas ne skrbi! Dobimo se v četrtek, 6. maja 2010, ob 18. uri, pred cerkvijo sv. Mihaela v Grosupljem. POSEBEJ VABLJENI TUDI TISTI, KI IMATE ZNANJE NA PODROČJU VODENJA FOLKLORNIH SKUPIN IN BI NAM Z NJIM LAHKO PRISKOČILI NA POMOČ. Bodoči folkloristi