LOJ ZETOV KONJlČEK-DECEMBERSKA IZDAJA
1967.
Glasilo Slovencev,ki iščejo medsebojne stike.
Pozdravljeni prijatelji!
GRaTULIram, in najlepša hvala Vam vsem, kateri ste finančno omogočili da se je L.k. sklical v _ življenje. Prejel sem doflj denarja, da ee L.k,« izdaja 2 mesečno za eno dobro leto. Priznam da bo L.k. izhajal v manjšem obsegu kot bi si jaz Želel, vae eno, glavno je da je L,k. v prometu. Tukaj nam je dana mogočnost, da se med nami Siri slovenska beseda, humor, pripovedovanje, nekaj bIov. zgodovine in mogoče tudi kaj drugega znanja.
Upam da smo sprožili nekaj, kar bo več bralcev zanimalo in da boate Vi sčasoma tudi sodelovali, saj to je ideja tega pcfjetja, katero je zelo potrebno za nas tukaj v Perthu, ker nimamo drugače nič literatumo zanimivega. S tem smo tudi na dobri poti, da se znebimo nase apatije.
Iskreno.	/A iS1 Lojze Kossi.
Da se spoznamo,ne samo medsebojno temveč tudi sebojno»
£e opazujemo obrise kakšne gorske pokrajine, zaznamo te od dale£ bolje kot iz bližine. Tako je tudi v našem Življenju, V daljavi vidimo obrise predstave, v bližini pa ukrepamo, mislimo in vkljub temu nismo sigurni kjer bomo končali.
Torej, predlagam: 1) dajmo se spoznati medsebojno cim vec,s tem si pridobimo upanje v samega eebe in zaupanje proti drugim. 2) bodimo medsebojno odkriti in pred vsem neovimi.3) Ce se ne upamo (ali noSemo)ee približati eden drugemu, je sodelovanje nemogoče. 4) Pokažimo se naravno, jtako kot ml smo.
Ce se mi s temi predlogi strinjamo, bo razpravljanje o obrisih naŠe družbene ureditve postalo Še kar lahko, in to ker ee poznamo in postali bomo "Žlehtnl11 (mogoče brihtni) kot mladi študentje.	^
Kar se tiie mene, nisem izšolan ¿lovek (osem osnovnih In 5 obrtniške), in sem nedovrŠen pisec. Na Žalost ^mam to nesrečno navado, da grem ljudi budit iz apatije. Kakor ze je, družba mejje že vedno zanimala (in me le), rad pojem in se veselim. Pisanje me je tudi Že dolgo "cukalo", nisem pa imel pravega zaupanja v samega sebe. Sedaj kot stari osel(mislim penzijo-nlst) pa ne l,zdržim"ve^, zato sem se nakopal v Vase riaroije.
Pred nekaj tednih me je iz Syurit;ya klicala gospa Pavla Gruden, ccurcd-niča Svobodnih razgovorov, katere Izdaja uredniški kolegij Slovensko-avstralskega literarno-umetniskega krožka (SALUK). Med pogovorom me je vprašala, a se nebi mogel Lojzetov kotiček spremeniti v Lojzetov konjiček, da ta jaha (ali galopira)po celi Avstraliji, ker bi tudi ona sodelovala. Tudi g. Jože Zohar, predsednik SALUKa bi se	pridružil, ce mu bo £as
dopuščal. Zelo presenečen in vesel sem k temu takoj povedal moj ja, eaj sem bil z izdajo pripravljen samo za Perth in takšne pomoti^iz Sydneya Bploh nisem pričakoval. Zato prijatelji, bodimo hvaležni našim prijateljem tam doli na drugi strani Avstralije, da se nam pridružijo, ker to ao ljudje kateri so vedno pripravljeni pomagati Slovencu, vse-eno kje se ta nahaja.— Da ne pozabim; ga. Pavla Gruden vzdržuje tudi alovenako atran v NOVO DOBA.
wm??fmmm?f?f??w?f??w?f?
j
Moje sanje.Vidim predstavo; globoko v srcih vseh Slovencev živi zaveat, po kateri imamo pravico do nenadzorovane besede,da imamo avobodne etike, da zamenjamo nase misli prosto, vse eno kjer Živimo. Kje ao pa meja? Pozabimo. Kot rečeno,so samo eanje.Mogoče je pa premoč narave nad siatemil
Dragi Lojze,
Torej» začel boš izdajati svoj list. Prosim te, naj se ti takoj "pri-
u^tk11 a t&a ^Isam» ^teetva sem	Q¿loti V* i,	U
tvojega \toti6\t.a nastaja Vtor^iteV.. Čudovita ide^a, katera. se Lahka rodi samo v človeku, ki ima globoko narodno zavest!
Poznam še en list, ki je nastal celo iz rokopisa in vsled upravičenega odpora in upora. Danes je "ta list v 5.Letu svojega izha^an^a. Poznaš ga; Svobodni razgovori, glasilo avstralsko-slovenakega literarno-umetniskega krožka (3ALUK) in prepričana sem, da ti vsi člani tega krožka in bralci njihovega glasila kličejo BRAVO!
Tvoje pisanje berem že od 1.številke klubskih novic, ko si bil še tajnik slov. kluba v Perthu. Takrat sem se zelo razveselila, saj se mi ni zdelo pravilno, da ta klub nima Slovenca, ki bi v"Novo doba" poročal o dejavnosti slovenskega kluba v Perthu- poročila so objavljene v hrvaškem jeziku, Žalostno za Slovence v Perthu.
Spominjam se dobro kako sladko mi je bilo v srcu ko sem te prvič brala. Celo napake v slovenščini, ki so ti svoj čas uhajale izpod peresa, so mi bile prijetne in kar ljubke so bile. Občudovala sem tvojo korajžo in hvaležna sem ti bila za klubske novice iz Pertha....
Zdaj imaš glasilo, ki je tvoje,neodvisno. In čestitam ti v napredovanju v slovenščini! Kot da ne piše isti Lojze! Odprl si novo okno v avstralski slovenski svet in upam, od Časa do Časa da bo tudi zame kakšen prostorček List, ki si ga zdaj ti začel nam je še kako potreben. Veliko Slovencev je, ki bi r adi kaj napisali, radi s svojimi rojaki delili svoje skrbi in te-
zalost postajajo vedno bolj drobne in redke»
zave. In zadosti, ki danes, na pa za njih nikjer ni prostora!
Odprtega srca si in močnega ličen smisel za humor. Tako bo
duha. Zdržal boš. Razen tega Imaš pa se od-tvoj list še bolj razveseljiv. Samo korajžno naprej. Prepričana sem, da si na pravi poti, in upam da bo tvoj "konjiček" kmalu prijezdil tudi do mojega doma.
Vsem ki bi se radi oglašali v tvojem '^konjičku" pa polagam na srce,^ da se naj nikdar ne boje, ce njihova slovenščina ni najboljša. Za najlepšo govorico se prevelikokrat skrivajo Črne duše.
Tebi, tvojim dragim in vsem tvojim bralcem želim za vsa leta, ki so mi se dana in še za potem, ko me
Jo2e Žohar
vse veČ
dobro za ne bo.
1988 in
Tvoja Pavla Grudnova. **************************** *
ŽALIMOŽ
Ob mrtvih počivaš, kot mrtev, na vrtu svetlobe in teme in misliš: Življenje je seme. vse lano, vzka 1jeno za 2rtev.
Preštevaš imena, zatone, ujete v zenite kamene. In. vidiš jih vse Se rešene, in vpete že v Zemljine spone.
Zarobljene so stare podobe. Polagajo stebre.v grobove. Počasi, boleče v domove se plazijo dvomi, tegobe.
¿e sveža gomila nekoga. Prevrnjene vaze in cvetje. Med križi je zborovsko petje še Živih strašljiva preproga.
Previdno in mehko usmerjaš korake nad temi, ki zrejo i z teme, ki v Sivih Še rnre jo, Odhajaš. Ničesar ne terjaš.
Tona Kuntoer
GRADIMO Gradimo, gradimo ...
Ni bil že svet tako bogat 2 materiali, z ideali
in nikdar nismo toliko na Človeško srečo dali.
Gradimo tovarne, trasiramo ceste, reguliramo reke, postavljamo mostove, utrjujemo nasipe, ravnamo bregove, pozidujemo njive, načrtujemo mesta,
izdeluj emo eks plozive.
<
o
-M
X
0	S
c6 w
1	cc >-
cc <
¡r
0Q
Dragi Lojze,
Torej, začel boš izdajati svoj list. Prosim te, naj se ti takoj "priključim" s tem pismom. Srečna sem ob tej tvoji odločitvi, za nas vse. Iz tvojega_kotička nastaja konjiček. Čudovita ideja, katera se lahko rodi oaao v človeku, ki ima globoko narodno zavest!
Poznam še en list, ki je nastal celo iz rokopisa in vsled upravičenega oapora in upora. Danes je ta list v 5.letu svojega izhajanja. Poznaš ga; Svobodni razgovori, glasilo avstralsko-slovenskega literarno-umetniskega krožka (SALUJi) in prepričana sem, da ti vsi člani tega krožka in bralci njihovega glasila kličejo BRAVO!
Tvoje pisanje berem že od 1.številke klubskih novic, ko si bil še tajnik slov. kluba v Perthu. Takrat sera se zelo razveselila, saj se mi ni zdelo pravilno, da ta klub nima Slovenca, ki bi v"Novo doba" poročal o dejavnosti slovenskega kluba v Perthu- poročila so objavljene v hrvaškem jeziku. Žalostno za Slovence v Perthu.
Spominjam se dobro kako sladko mi je bilo v srcu ko sem te prvič brala. Celo napake v slovenščini, ki so ti svoj čas uhajale izpod peresa, so mi bile prijetne in kar ljubke so bile. Občudovala sem tvojo korajžo in hvaležna sem ti bila za klubske novice iz Pertha....
Zdaj imaš glasilo, ki je tvoje,neodvisno. In čestitam ti v napredovanju v slovenščini i Kot da ne piše isti Lojze! Odprl si novo okno v avstralski slovenski svet in upam, od Časa do časa da bo tudi zame kakšen prostorček List, ki si ga zdaj ti začel nam je še kako potreben. Veliko Slovencev je, ki bi r adi kaj napisali, radi s svojimi rojaki delili svoje skrbi in težave. In zadosti, ki danes, na žalost postajajo vedno bolj drobne in redke, pa za njih nikjer ni prostora!
Odprtega srca si in močnega duha. Zdržal boš. Razen tega imaš pa še odličen smisel za humor. Tako bo tvoj list se bolj razveseljiv. Samo korajžno naprej. Prepričana sem, da si na pravi poti, in upam da bo tvoj "konjiček" kmalu prijezdil tudi do mojega doma.
Vsem ki bi se radi odlašali v tvojem "konjičku" pa polagam na srce, da se naj nikdar ne boje, ce njihova slovenščina ni najboljša. Za najlepšo govorico se prevelikokrat skrivajo črne duše.
Tebi, tvojim dragimin vsem tvojim bralcem želim vse dobro za 198S in
za vsa leta, ki so mi še dana in še za potem, ko me več ne bo. ****** ********************************-*******
Tvoja Pavla Grudnova. J o Se Zohar	****************************
ŽALIMOŽ
Ob mrtvih počivaš, kot mrtev, na vrtu svetlobe in teme in mialiSi življenje je seme, vse jano. vzka1 jeno za Jrtev.
Preštevaš imena, zatone, ujete v zenite kamene. In. vidiš Jih vse £e rešene, in vpete že v zemljine spone.
Zarobljene so stare podobe. Polagajo stebre,v grobove. Počasi, boleče v domove se plazijo dvomi, tegobe.
Še sveža gomi1 a nekoga. Prevrn j ene vaze in cvet je. Med križi je zborovsk.o petje že Živih strašljiva preproga.
Previdno in mehko usmerjaš korake nad temi, ki zrejo iz teme, ki v Sivih Ša mre jo. Odhajaš. N i Česar ne terjaš.
Tona Kuntoar
GRADIMO Gradimo, gradimo ...
<
O
S
NJ
Ni bil že svet tako bogat £ z materiali, z ideali
in nikdar nismo toliko na Človeško srečo dali.
Gradimo tovarne, trasiramo ceste, reguliramo reke, postavljamo mostove, utrjujemo nasipe, ravnamo bregove, pozidujemo njive, načrtujemo mesta,
izdelujemo eksplozive.
x ■ o
0	3
C/3 «
1	tr
>-
ce
C az
2Q

K&rjan tolar (l933)-Kako je nastala zgodovina.(Pripovedka).
rraljuuje so se zbrali n.a množični sestanek v veliki votlini. Posedli so okoli ognja,pestovali v naročjih kamnite gorjače in z odprtimi usti poslusa-li govornika.
IraČlovek Trn ie rekel: otvarjam sestanek in predlagam naslednji dnevni red: t) lakota, 2) vojska, 3) volitev kralja.Prosim tov. Grčo, da prevzame beseao. -- Hrane ni več, je zagodrnjal pračlovek Grča, za glavo vižji od osta» lih in plečat kot drevo.—Dolgonogo ljudstvo sili čez mejo. Potrebujemo močno roko,Ki nas bo združila in nam vrnila blaginjo.
Praljudje so zarožljali z orožjem,kar je pomenilo toliko kot navdušeno pleskanje. Potem je skočil pokonci Trn in dejal: tako je, kakor je rekel tov. GrČa: močne roke nam manjka, voditelja potrebujeno, kralja! Ovce imajo ovna, jeleni vodnika, turi si izberejo bika, samo mi, ljudje, smo kot volkovi, ki se same v najhujši sili zgrnejo v krdelo, potem pa se spet rastepejo vsak na svojo stran.
rraljudje so spet zarožljali in začeli kričati: Tako je...Ovce smo... Kralja hočemo! Trn pa jih je prevpil: Tovariši, predlagam, da prekinemo s to bedasto družbeno ureditvijo, ki ne vodi nikamor več. Predlagam da izvolimo kralja, in predlagam, naj bo naš kralj tov. GrČa. Pa ne samo v urah stiske, v ¿asu bojev in lova, temveč tudi v miru, kajti Grča je največji, najmočnejši, naj... In najbolj surov v vsem rodu i je pikro dregnil v splošno navdušenje praclovek bistrih oci in visokega Čela, ki so mu prav za radi te njegove neprijetne navaderekli Kol. Ves kaj... je začel Trn, Kol pa ga je prekinil: Tovariši, je rekel, nespametno je, da bi izvolili Grčo za kralja. Grča je zvit in častihlepen, pa se potem s tega položaja nikoli več ne bo umaknil. — Ni mogoče! so rekli ljudje — da bi bil tak? Završalo je kot v panju, Trn pa je prevpil vse: Saj zato pa naj bo kralj, ker se nikoli ne umika pred nevarnostmi in težavami! Ti si demagog, Trn! je rekel Kol, starec Dren pa je preudarno dejal¡Korist skupnosti 2ahteva, da izvolimo kralja vsaj za tfiliko Časa, da bo nevarnost minila. Po tem naj odstopi in bo spet enak Crugiai. ra ne bo, je rekel Kol, Grča že ne! iNiti ne bo nevarnosti nikoli konec niti ne bo Grča nikoli vec nam enak, Če bo enkrat okusil sladkost oblasti. Ostal bo kralj, in če bomo hoteli Izvoliti drugega ali Če sploh ne bomo vec marali kralja, se bodo našli razni Trni, ki se bodo Grči prilizovali. Drugi se bodo zbali njegovega maščevanja, pa ga bodo ponovno volili iz strahu. Tretji bodo pre leni, da bi hoteli sploh premišljati o tem, kdo bi utegni biti boljši kralj, Četrtim pa bo vse-eno. Tako bo Grča ostal kralj do smrti, ie, tovariši, zdaj je čas, da ukrenemo kaj drugega.
Ali slišite ljudje, se je zarezal Trn, pravi da ste strahopetci, lenuhi in tepci! Smo tepci-nismo tepci, so se zadrli ljudje, Grča pa ¿e grdo gledal Jn kazal zobe. Kako moreš vedeti, Kol,kakšen bo kralj? je vprašal Dren. ZaKaj misliš, da nebi hotel odstopiti? Vem, ker imam oči, da gledam z njimi, je rekel Kol. Poglejte volkove, jelene in ture. Vedno imajo iste vodnike, ki se nikoli ne umaknejo prostovoljno. Vodnik ima povsod'prednost; po najbolj sočni travi se pase, največji del plena si prilasti in osvoji si najlepše samice. Kadar pa se mu kdo postavi po robu, ga ubije.^
Vodnik je mogočnež, ljudje, nasilnež že pri živalih. Grča pa je Človek, Ki premore vsaj toliko pameti, da zna misliti spomladi na prihodnjo zimo, ali pa ima Trna, ki misli na mesto njega. Grča je rodil otroke in kraljevi otroci bodo tudi hoteli postati kralji. Zato vam ponavljam, ljudje, ni dobro da izvolimo Grčo! Koga pa$naj. potem izvolimo? je vprašal Dren, Kol pa je zrnignil z rameni: ni dobro da sploh izvolimo koga, ker bi se prej ali pozneje vsakdo v tej fukciji začel obnašati tako kot Grča. Aaa? ni mogoče! so rekli ljudje. Da bi vsak ?.. .Kaj pa naj potem storimo? je vprašal Dren. Ne vem, je rekel Kol. Položaj je zamotan in težaven. Jaz ne vem. Posvetujmo se, saj zato smo se menda zbrali.
Prekleti, prekleti, je zatulil Grča. Intelektualec! je pomagal Trn in Grči je povzel: Prekleti intelektualec, takšen si! Najprej zmesae ljudi, potem jih pa pustiš, da blodijo kot ovce! Ti pa si diktator s suŽnje-posest-niškimi tedencami! se je zadri Kol. Mar te ne poznamo vsi? Bedast si, da slišiš travo rasti, le močan si kot bik, Častihlepen kot petelin, sicer pa len kot maček. Zene zate delajo in Trn misli zate. Ce ne delajo dobro, jih premlatiŠ. Kakor pa zdaj mlatiš svojo družino, bi kot kralj mlatil ves rod.
Ljudje! je povzel Kol, zavedajte se, da je usoda nas in naših otrok v
naših rokah, ¿daj srno le vsi enaki. Glas je enak glasu, vsi imamo oblast, vsi odlGcamo o vsem, pa smo enakopravni in močni. To je demokracija. Kakor hitro j o como izpustili iz kok, bo po nas.
Pojci k vragu ti in tvoja demokracija! se je zadri Trn. Ko nas bo sovražnik napadel, ali bomo mogoče takrat sklicali množični sestanek, da se bomo posvetovali o tem kaj nam je storiti? Bomo mar na bojižču stikali glave, ali naj udarimo po pravi ali po slabi strani? Beži, beži, Kol, tebi se DlofJe! ¿-cotročil si s« pri svojih glinastih kipcih in igračah, nad katerimi prečepiŠ ves Čas, kadar se ne potikaš po gozdu. Izgubil si stik s stvarnostjo, zaostal si za razvojem! Jaz pravim tako: eden mora ukazovati, drugi pa ubogati, pa bo red v deželi. Kje pa sta potem tu se enakopravnost in svoboda? se je posmehnil Kol. Kaj pa ti bo^svoboda, ko te bo sovražnik treščil po buči? ga je ^avrnil Trn. Grča je požrešen, pa mu ne bo nikoli dovolj jelenov in gozdov. Ce bo premagal Dolgonoge, bo hotel še nad druge rodove, samo da bi lahko dlje ostal kralj.
Ali je slabo imeti dosti gozdov in jelenov? se je zarezal Trn. Zdaj vidite, ljudje, da vam Kol ne privošči niti brane!
Praljuaje sojogorceno zamrmrali na Kola, ta pa se je ujezil: Bedaki, stokratni tepci! Suženjsko in požrtno ljudstvo ste! Vseeno vam je, ali ste svobodni ali ne, in butastemu silaku boste sledili samo zato, da boste imeli polne trebuhe! ljudje, za vaso svobodo gre, za svobodo vsakega posebej, ki bostb Čez čas tako ponižni, da boste Grči obirali bolhe, če bo ta ukazal, in gonilitvase hčere kot teleta pod kij, če jih bo poželel. Takšni so namreč kralji in vsi so enaki. Kako pa to ves, ga je zbodel Trn. Vem, ker sem potoval in sem bil pri ljudstvih, ki Že imajo kralje in ki jočejo za časi, ko jih niso imeli. Izdajalec! je planil Trn. Po tujem si se potikal, s sovražniki si se domenil. Zato nas nagovarjaš, naj ostanemo drhal, ki jo je lahko prer/.agati !
Zaaj so pralj udje zagnali silen vrisČ. Ta je bil za Grčo, drugi 2a Kola, tretji ni nic razumel, pa je bolščal z odprtimi usti, četrti je rekel da je lačen, peti je rekel , da mu je vseeno. GrČa pa je vstal in zagrabil sekiro. Tu imas cemokracijo! se je posmehnil Trn. — To je svoboda, vidva pa hočeta.. Kol je iskal pravo besedo, in ko je videl da se mu Grča grozeče bliža, jo je v nenadnem navdihu našel: Vidva hočeta zgodovino! — Z enim samim zamahom mu je Grča preklal glavo in zabodel: Pa naj se začne zgodovina! Trn pa se je zacrl: Smrt intelektualcem! Živel kralj Grča, živela zgodovina! In praljuoje so zakričali: Živela!
VESELE B C Z I 6 N E PRAZNIKE IK USPES^L NOVO. LETO 1 9 8 8, ZELI VSEM BRALCEM LOJZETOV KONJIČEK. DCBRG PREŽIVITE POPLAVE PO GRLU!
And for our English reading friends ... Remember when ...
... movies were rated on how good they were, not on who was allowed to see them.
... instant recall was a sign of good intelligence,not bad manufacturing. ... "topless meant waitresses and not prices. ... charity was a virtue, not a telethon. ...trouble in the streets meant potholes.
... lights - not people - were turned on and off. ijbetter stop.... Chee rio then for now, in na svidenje v naslednem konjičku! P.S. Zdrava kritika je zelo dobrodošla, pismena ali telefonska. Sem naučen da jo vzamem in dam.-- Slovenci v Perthu! Me pozabite priti v klub na weekend ih!