- 133 - Novičar iz slovenskih krajev. Xp. Iz Celja. #) 14. rožnika je stal pred porotno sodbo Jože Weiss, 23 let star kmečk fant iz Št. Kunigunde, obdolžen hudodelstva ropa. Zvedši iz govora nekiga znanca, Ruedla po imenu, da ima denarja pri sebi, ga je pričakal na neki cesti, po kteri je priti mogel; ga je ondi napadel, mu na persi pokleknil, in ker je vpil, ga je nekterikrat po glavi mahnil; ko mu je žepe preiskal, pa nič najdel (kakor je sam obstal) ga je izpustil. Ruedel je terdil, da mu je bilo 6 kraje, vzetih, ki jih je v jopiču imel. Porotniki so Weissa dopernešeniga hudodelstva ropa „krivigaa spoznali, in sodniki ga po tem na 4 leta v teškoječo obsodili. 15. rožnika je prišla pred sodbo neka prigodba, ktera očetam in materam kaže, kako nevarno je enima otroku prednost pred druzimi dajati, ker zanemarjeni se večkrat hudo mašuje. Martin Einfalt 25 let star sin nekiga kajžarja iz Pakovš pri Slovenji Bistrici nam je izgled tega. Zanemarjen v izreji se je vlačugarskiga življenja navadil, in je namesto dela okoli pijance val; večkrat se je tudi nori ga delal. Brata, kteri je po o-četu, kakor je Martin vedno terdil, zemljiše veliko predober kup dobil, in se tako v dednim prikrajšaniga menil, je tako sovražil, da mu je 22. sušca 1. 1. bil, kakor je sam obstal, pohištvo zažgal, kteriga škoda z dvema bližnjima kajžama vred, je bila na 1500 II. cenjena. Po požigu je pobegnil. Poleg tega je bil še tatvine 32 fl. obdolžen. Porotniki so ga zdrave pameti 5,kriviga" spoznali; na to je bil za 8 let v hudo ječo obsojen. — Obe ti obravnavi je vodil g. predsednik Rak po tolmaču v nemško-slovenskim jeziku. Veselo začudenje pri vaih pričujočih pa je obudil za deržavniga zastopnika tu sem poslani derž. pravdnika namestnik g. Janez F ras, mlad nadepoln Slovenec, ki je ravno tako krepko in prepričljivo kakor gladko govoril. Zagotovil nas je, da bo, ako na višji poklic zopet k porotam v Celje pride, bo v materinskim jeziku govoril v porotah slovenskih zatoženeov. Tu se ne moremo vprašanja zderžati. Zakaj nek mora bistroumen Slovenc na Nemškim službo imeti, Nemci pa brez znanosti siovenskiga jezika se med Slovenci vkvarjati?! Radi bi zvedili vganjko te zastavice. Za tem so stali pred poroto 3 mladi prederzni hrusti Paviovič, Gerbič in Cernkovc \l Horvaškiga, delavci na železnici pri Zidanim Mostu in tovarši velike roparske derhaii, obstoječe iz 20 — 25 tacih tolovajev, ki Štajarsko in Krajnsko že več časa strahu-jejo in ropajo. Da bi varen roparsk berlog dobili, se je eden teh tolovajev nekimu delovodu (Tarthiefuhrer) zaupal in ga za odkaz taciga zavetja naprosil. Pošteni mož pa jih je izdal in 6 so jih zasačili. Obdolženi so bili 3 ropov, perviga so dopernesli majnika 1849. leta nad Goršekam in Maljekam blizo Litije na Krajnskim, kjer so gospodarja ponoči strašno napadli, da je omo-ten obležal, gospodinja pa se je mogla vsred izbe na tla vleči, scer so ji žugali meso kosama s trupla po-rezati, ako jim vse gotovine ne da; škoda je bila na 200 fl. cenjena; poleg tega pa so tudi 17 žepnih ur, ki so bile za popraviti tukaj, poropali. Drugi rop so dopernesli ponoči 12. julija 1849 pri kmetu Mer zla ku v Št. Jurju, kjer je 10 teh tolovajev njega, njegovo ženo in staro mater strašno mučilo; rop je znesel 128fl. Tretji rop je bil 19. julija 1849 v Laških toplicah pri kovaču Sitarju, kamor se jih je nek 15 priteplo, ki so kovača in kovačico hudo mučili in jima 36 fl. vzeli Gerbič in Paviovič tajita te hudodelstva, ali nju tovarši, kakor tudi obropani, ki so Pavloviča za nar grozovitnišiga trinoga popisali, terdijo enoglasno nju *) Poslani potopis pride kmalo na versto. Vred. hudodelstvo. Trije teh vjetih roparjev so jo pred poroto pobegnili iz zapora. Porotniki so vse 3 enoglasno hudodelstva ropa „kriveu spoznali; sodniki so Pav lovi ca, ki je pri ti derhali zvonec nosil in kteri je gotovo še marsiktero dosihmal neznano hudodelstvo doper-nesel, na 30 let v težko ječo obsodili, druga dva pa na 8 let. Ko je Pavlo vi č sodbo zaslišal, je rekel „da je sedaj njegova vest olajšana." Prav zapleteno pravdo, pri kteri je bilo 18 prič zaslišanih, je z veliko bistroumnostjo vodil dež. svetovavec g. Kop-per. Tudi porotniki so se dobro obnašali in se niso truda bali, čeravno je obravnava 2 dni skoraj celi dan in 2. dan do polnoči terpela. Tudi pisavec zapisnika in tolmač g. auskultant Hofman je svojo težko nalogo izverstno doveršil. Čudno je le bilo, da pri skoz in skoz slovenski obravnavi je bil deržavniga zastopnika namestnik, ki ne ene besedice slovenskiga jezika ne razume! (Konec sledi.) Iz Gradca. Z. Je bila perva beseda lepe hvale vredna, gre drugoj (15. junija) gotovo dvojna in trojna. Osoba, ktere razsod velja, reče: wPri marsikteri besedi sim že bila, pa tak še mi nobena ni dopadla." Pele so se ilirske, slovenske, polske in češke pesmi izverstno od konca do kraja. Skoro vse so se morale ponavljavati, nektere po dvakrat. Mladi pevci so se kaj vredno obnašali. Domorodcam je serce ponosnega veselja igralo, pak tudi pevoljubnim imenitnim drugo-rodcam je beseda tako ugodila, da se bodo radi spominjali te sladke urice. Neznana ginljiva mičnost slav-janskih pesem iz jedne, in živa vatrenost iz druge strani vname serce in vnese duha. Sloveči pevki tu-kajšnega gledišča gospoja Majerovska in gospodična K i slin g ste radi v domače kolo stopile in drage materščine očitno nadušeni tako nježno in iskreno prepevale, perva polske, druga češke (in obe še zraven v ilirskem peteropevu — vsih igli) da vneta hrumeča pohvala ne hotela vtihnuti. Spodobna čast in hvala je donela milemu jarnoglasniku g. Viktor u Buč aru. Bog ga spremi na potu v drugo domače kolo na Dunaj! Jednako serčna hvala se je skazala ljubemu, nevtrud-nemu pevovodju g. Benjaminu Ipavcupo prepevanju svojega mičnega napeva. Ako ti nadepolni mladenč srečno dožene, kar je tak lepo začel, mu bode ime v vencu slavjanskih perveneov na veke slovelo! Gre pa v tej domorodni reči zares vsem soudam lepa, gre njemu, nja bratu, Susteršiču in Križanu perva in dvojna hvala in slava. Vidoma rase in se krepi žlahtno drevce, ki so ga tukaj vsadili. Pridni sini vsestrane matere Slave mu verno strežejo. In če komaj vsajeno že tak vesele cveto, se smemo slobodno z božjo pomočjo tudi naj boljšega sadu nadjati ob svojem času! — - 134 -