X 24^
Vi;   HocMobl. k. k. HofbMiottek;
Wen
St. 2.
V G-oriei, 9. januarija 1880.
TecajpL
„Sofia" izhaja vsak petok s In velja s poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
Cetvrt leta    .   .   .   .   ,,1.20 Pri ozoanilih iu prav tako pri „po-slanicah" se^placuje za navadno tristop-do rrsto:
8 kr. fie se tiska 1 krat I   »   »   »    »   2   „ 6   „   „   „    „   3   „ ZaveCe crke po proatoru.
SOČA
Posamezne Stevilke se dobirajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki. ulici blizo „treh kron'V in na gtarom trgu.—V Trstu r tobakarnici „Via dclla caserma 3".
, Dopisi naj se blagofoljno poiiljajo iire'diiigtvu „Sbce" v Gorici v HilarijaiiBki tiskarni, narocnina pa opraYni8tvu„SooVf na Korenji v Sticsa-vi hiii it. 253 II.
maditr,
Rokopisi it ne vracajo; dopisi naj i* blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugira nepremoaniin ia naro&nina zniza, ako s« oglaio pri urednistvu,
Stranke in narodnosti.
Sedanja vlada uziva "sicer naSe sinipatije, ker i vidimo, da jej je res mari, mir uarediti mej avstrij- ' skinn nurodi, vendar pa se neuiamo ueoiuuhljive vero v to, da se staluo ohruui, ker se nam zdi, da je v uiuogem oziru prepopustljiva iu morda tudi preiaulo zlozeua iz pieiazlicnih eleuieutov. Iu kakor vse kaze, se tudi vlada sama tie prav ue zauusa, all jej bo mo-goce diiati se na knuilu v hudih neviktah, Ki je se cukajo v budgetui debati iu v razpiavah drugih piiti-cipijeluo prevazmh vprasauj, kutera iiuajo na vrsto pi'iii v pniiodujih drzavuozborskih sejali. To uezaup-uost v iustui obstoj posueiuaiuo jasuo iz tega, da se veduo traja nekak provizorij v trek mmisteratvih in da je lmeuovauje dotiemh nuuistiov zopet odlozeuo do koncaue budgetne razprave.
V seji po&luuske zuoinico dne 5. decembia je miuisterski prtdseduik poprasau o uauiciuh scdaiye vlade odloeno odgovoril: „Ona nuweruva zedi-nit uaroduosti v Avstnji na tieh skupne avstrijske nstave". — Camera je tuka, ka-korsuo si zeiimo avsttijski Slovaui, m kaKorsna.nioia prav biti vsem tisuiu, Kojim ue gre zauadviudu, am-pak za pravieo iu ki zeic Avstnju srei'iio videti v za-dovoJjuosti iijeuih natodov. Toda, ali se po piuveni potu izvrsuje, tu je drugo vprasanje, kateiemu, zali-Uog, uc luoremo pritiditi. Iz dosedanjega pustopanju Tuaffejeve vlade serazvida, da linen sicer ua porav-uavo mej narudi, a da hoee ob enein spojiti stranke in tega, meuiiuo, ne doseze uigdar; kaju sttauke, katere sluno na uasprotnih uaeehli, be ne mu-rejo si>ojiti. Kako trdovratuo se oklepa tako zvaua u-stavoverna stranka svojega stahsea, pokazal nam je jasuu eeutraiistieni oiaR pi. SUiiuerliug, dasi se je po starosti, skusujah iu objektivuosti povzdiguil do visih nazorov. kakur v dr. lierbstu uieleseui duk vecuega zamkavauja.
Sehuseikova ^Reform" pravi: „Ce vprczein v svoj voz dva kouja spiedej iu dva zadej, zgodi se uaruvuo, da mora voz na mestuostati, all pa da so raztize. To naj se dobio piuvdari v sedauji zelo katieai dobi; bodi ua d e s n o, budi ua 1 e v o, a ua obe siraui ob eueui je uezmiseluo; caj obvelja posteu, zmeruo-l'ede-rativeu program, kakorseu se lakko izvede ,ua ustav-nej podlagi, — ali pa naj se nikar  ue misli ua to,
USTEK.
Tajiit: moci7 katere se vtikajo v sodbino clovesko.
0 duevih.
Zivljenije ua§e je kratko,   kradi je mladost, no
najkraea so sreiua tieuotija, katera nam pnvosei oso-
da, da jauzivamo. Sreeua  trenotija  so redki   blagi
dnevi,   katen nam donaSajo   radost i sreeo i katerib
se spomiujamo v pozuik ietih se zalostuiui sereeiu:
Kud ste svibrja mog Casovi kratki ?
Naae sauci zlatui dau i uoe?
St. Vraz. Ruskemu uaradu tozi se po lepih sreCuih duevih; v naroduej pesui vzdihuje i kiice: Gde vi, dui moji, Dui veseuije? OtroCja leta  so vsaeeum  ^loveku   najdra^i za-klad:   mladeneC,  kateiemu se poCno odperati oCi, da spozuava svet i ujegovo licemerstvo,   c'a spozuava mocl nebe^ke i njihovo vsemogoCnost;   inozY kateiemu so leta uze douesla marsikateio grenko izkustvo, nmogotero nezgodo,   kateiemu je seree skoio okame-nelo v veduej uesreei; nezaiozen i nepiikladeu star-6ek  seded za  ogujiscem i giejoc si btate mla nusli ob ogromuem  stevilu kiatkili i dolziu ptosiili di j: vsak se spoaiiuja ouc^a temuega c sa,   o.ic j«h let, ko ga je se •' aga  mamica zibaia v uaroCiji i peste-- vaje sa pela; ajaj; ajaj, siuek ziatii Vsak fcduje;
da se Neiuci, Slovaui, Ilomaui iu Madjari spravijo kot A v s t r i j c i pod eu klobuk."
S t r a u k a in n a r o d u o s t sta 6isto ra2liLna pojmova iu vlada jili ue smc zameujati, ako hoce vo-dm avstnjsko pohtiko po varnem, zuuesljiveui tiru.
V avstiijskein parlanieutu imamo dve giavni stranki: avtouounstieuo, ah kouservaiivuo, ali tudi, ee liocete, iederalistifino iu ustavoveruo; ti dve btranki mste nikakor lo6eni po narodnosti; ampak. lo-cite se po drzavno-pravuih naceiih; ustavoverei niso samo Neiuci iu avtonomisti ne same Slovaui; Neiueev je ninogo pri obeli stiankah, Slovaui pa so se oklenili samo zuiernih, pravienili elementov vseh najoduosti v onej strauki, katera se je vsled vstopa eeskili poshuieev v dr^avni zbor ojaCila do vefiine. Ta sloznosi vseh slovanskih zastopnikov pa izvira ocividno od tod, ker so do sedaj usiavoverei v vseh dobah s^bieuo gospodanli, uadviado brauili in hranili samo Neuicum in na sleno pritiskali vse druge narodnosti^ Glavna naiuera ustavovercev je, okratit dezelam ko-likor uiogoee ujihove praviee ter eeutralizovati drzav-uo upruvo v skupiiciu pai'lummitu, pndrzeu iiemski narodnosti uadviado. Program avtouomistov pa pnvosei dizelam njiaove in vsem uarodnosinn e-uake prav ice.
Vladii katera si je za nalogo postavila, porav* navo doguau mej av^lrijhkinii naiodi, ne spodobi se uikukor in tudi je ue inure privesti do nobeuega eilja, da lovi slepe nasi mej obema stiankauia — ampak odiocit se mora za stranko, katera iuia enake naiuere, kakor ona, zdatuo vecino v glavnem Ijudskem zastopu m oyiuuino vecino mej avstnjskim prebivalstvom.
Ker pa ue sloni nobena drzava na golih diiav-no-praviiih naceiih — iu s(! t ujimi vladovauo ljud-stvo ne more zadovoljiti, naj bodo kakorSua hocejo, Ce ui tudi v niaterjaluem oznu dobro oskrbovano, — trcba, da skrbi vlada tudi za modro drzavno gospo-darstvo, za povzdigo gmotuih ljudskih uiteresov, za noiraujo in zvunanjo nioc dizave. V tern uajde vlada uujbize zune&ijsvo zaslombo v ljudstvu, kateio bo za-dovuljuo viideti, da se v varuem zavetji vestuo oskr-bujejo njegovi vsestiauski interesi.
OmaUljivost ua strau m ua dau z odloeuostjo I
Dopisi.
IZ Brd, 3. januiuija. (Izv. dop.) NiCdobregani poro^ati iz nasili krajev; kajti tudi pri nag obcutimo hudo uasledke lauske slabe letine in morda Se huje, kakor drugod; saj je pri nas sploh reva doraa, kedar ue obrodi ni trta ni saduo drevo; polje nam daje v najboljSih letiuah malo, lani nam ni dalo skoro niC. Ilesuica je, da se letos nuSim posestnikom prav trda godi, gosposki kmetje pa in sploh nepreinozni prebi-valci uasih 13rd so v tolikih stiskah, da jim id ne 21-veti, ue umrcti. Nasi ucitelji m prito^ujejo, da jim hodijo lacui otroci v Solo, kder si pri gorki peci i-Scejo tolazba za prazen zelodec. Mislite si, kollko more ubogi uditelj 8 takimi stradovci opraviti 1 la zdaj imamo Se do In a dva meseca zime in potem 4e dolgo pomlud do prvih ccte6cnj, m katere pride kak krajcar v de^elo. Kaj po^ne ubogo ljudstvu do tiatega casa, s tmn m pre^ivi ? nSoi5au nas je uze veckrut tolazila h poiocili, da dojde kaj drzavue pomoCi; a pi vih 00.000 gid. so razdali na druge strani; Drici nismo potrebovali semena in torej nismo tifd dobili, Ali bo zdaj kajjavnega dela? Ham Bog vecni ve, kako nujiio potrebujemo kaj zasluzka in naSa skladovua cesta, katera dvii skozi cela Brda od enuga konca do druzega,je tudi prav gotovo silno potrebna, daeepo-pravi in preuravua. S6 zadovoljnostjo smo sliSali, da si na^ cestui odbor in tudi nukatera zupanstva Bkrbno prizadevajo, doseci iz drzavnega zaloga uekoliko prod-placne podpore, da bode revnemu ljudstvu v sedanjih pie^alostuih ruzmerah vsaj za silo pomagano in da so ob euem odstranijo uevarue stermine % na§e ceste. — In Ce visoka vlada drugod pomaga, morda vendar tudi ue pozabi na nas skrajne, vselej zveste strazarje na juzni cesarstva mcji. Da bi le pouioc kmalo priSla!
iNasa Brda so zgubila te dui prav vrlega moza, kateri je kot duhovuik iu narodnjak iskreuo deloval v svojem poslovuem krogu. Prefiast. g. Ivan Cerv, vikanj v Kozaui, je sel zaradi trajne bolehavosti v zaCasui pokoj na Sv. goro. Bog daj, da skoro popoi? noma okreva iu se vrne v naSo sredol
V mejui zupauiji doleujski je se veduo ne-kak provizorij v obciuski vladi. Eakot je aSo5att o svojem casu poroCala, posrecilo se je uomatijam tarn* kajsuih Lahouov, kateri so nasli izdatuo podporo pri
Hitro dnevi so bez\ili, Sladko mama se smejali, Mi igralo je serce!
Bazlag. Razne tavne slike ProSlih jur vremenal Douosi nam Cesto Blaga uspomeua.
NemCic. Memo otrocjih bezcuuih let ima dorastel i zrel ^lovek vsaj §e jedeu dan, kateri si zapiSe se zlatimi pismeni v svoj dnevnik; ta dan rau je zvezda danica, ta dau mu je vse i ko ga dozivi, rad umre, ker ve", da mu je bezkoristno nadejati se> da se . mu verne kedaj oni vzviSen, uepvecealjiv hip izmej hipov vsega ziviienija!
Nesrecni italjanski pisatelj Silvio Pellico vzdakne v BMojih teimicahtt:
11 piu bel giorno della mia vita sara quello in cui uiorrd. (NajlepSi dan v mojem zivljeuiji bode te-daj, kedar umerjeui.)   -
Navdusen i strasten vzklikne zalostno nam za-merli dr. LavriC na gempaskem taborji dne 18. sep-. tembra 1868. leta:
To je moj najlep^i dan! Gothemuogo prevefi terja od nebe§kih sil; ker mu so ugajala najbolj mlada leta, si zeli vso mladost od visoeih bitij, naj mu jo verne *.
Maeht mich auf ewig Jung! Nij  ga bilo vladarja i tudi ga   ne bode, da bi bil o svojem  nastopu na prestol  srecuej§im od mla-dega nadepoluega pesnika onega due, ko izido ua
svetlobo pervi njegovi umni proizvodi, njegove peinil Ko pervic zagleda svojo pesen tiskano, nepopisljiva rudost ga presmja po vseh udih, trese se od veselja, gosta megla mu zakriva pogled, ('a ne vidi, kaj se godi v obliziji, v uiesih mu Sume i brenCe same do-mistjc e hvale iz vseh stauov i krajev muogobrojne-ga clo^estva, da ne Luje nijeduega domacega glasd okolo sebe.                                                       \tt
V svojej vzbujenej straati, v svojem ozivlj Jiji poSilja daues svoje pesnice mej svet: Duri vam stoj6 odperte, Moje tickel izletite!
-L. Krepkcje, serfineje se vedno g'asite^ Nosite glasove crez bribe, dolinel
Gimp, a se ne zmisli, da bode more biti firez uekoliko me- * secev i let jokal se i zdihoval:
Per la beatitudine d' Iddio! Io non ebbi desio Di nascer; io !! Celo vcrsto ali samo. jeden slfiCaj, kateri se zgodi cloveku mej zivljeuijem i kateri  se vtice dolocivno v njegov stan, kakor tudi v obce vsako bituost, katera proizvodi dogodjaje, imenujemo osodo. Ve6 tisocletji vzbiija i zauima Cloveske duhove upra§auije: je-li se uahodi osodai kako naj siclovek razlaga njen uspeh? Kerscanska vera nas u&,  da je Clovek zavisuim  od ljuoezujivo vodefiega bozjega providenija i da ne snje misl'ti na nerazumljive sile,  katere mu samo zmedo noi'ane; fatalizem nas hoce uv^riti poi»uogo>^ updrnej poti, daje bilo vse, kar se z^odl, u^e prej
jgpifialdi y.Gradi§ga doseiS, fta je bil razpuScen qb- s cinski zastop,  v katerem je eeden vecma narodnih . moL, in sicer zato, ker ti niso hoteli plesati, kakor » Jim je piakal bivSi obcraski tajnik B., kateri je v ve- j liko aaxodno kvar in tudi drugace ne v posebno ko- » rist oMini, uie mnogo let,fcktotumtt v doieojski 2a-pwiji. Vs!ed tega je polit. oblast izroflla zacaslo via- | darstvo bivSemu staremu iupanu, kateri je sicer, kar Be mora priznati, poStenjak, a preveC popustljiv in uie tako vajen isjnikovih vajet, da se jim ne more iztr- I gati.  Zato je zdaj  zopet—tajnik-faktotura  tako I Tekoc iamevltdar t Zupaniji.   In gosposki je to naj-brle* pro, ker dobro ve, da bo izid novib volitev so-1 pet tak, kakor zadnjifi, ce ne Se bolj agoden, teliki I Slovenski tefini prebivalstva te iupanije. Uievecme- I tecev trait ta provizorij, — dolgo ne more vet; po-1 tern pa &e ja zatrdno zanaSati, da za Tselej odklenka lahonaki nadvladi in 2 njo vred paSevanju obciuskega I faktotuma.   Ce ne bo peSfici Lahov po volji, — do I bracanske iupanije ni d*lec, naj se je oklenejo; Slo- I vencev ostana Se vedno iadosta za samostalno 2a-1 panijo. —              ___________                             I
Iz BOVCt 5. Jan. {Izr. dop.) Novo leto nas je I narodae Bovcanr oznelo in okrepilo, do smo se po- | prrjeli cernila, ktero nam je biioradi hudega zitnske- I ga mrasa proSlega meseca grudna skoraj zmrznilo. I Koncem preteklega meseca nas je citalnicni zbor zelo I ojatil, kakor razyidiS, draga ,SoCa,a iz pervega in I druzfga tvojega lista. Glavni vzrok naSega radovonja I je napredek citalnice v dusevnem in graotnem oziru. I Tudi veter, ki pise iz driavnega zbora v Becu, nas I aiivlja z nado bojjSe bodocnosti, katero teikim srcem I nrigakajemo. Upajmo, da ravnopravnost Slovencev se I bode .tandem aliqaando" obistinila ter nam zazelje- I ne, zabtevane in obljubljene pravice uvfidla v Solo in I nradnije. Slovenski narod se trudi ze leta in leta za I te pravice. Skrajni cts je, da se mu spolni tolikokrat I aa vse straw privekovani §. 19. drz. osnovnth postav. I Saj je akrajni oas, da za vselej odklenka zulostnim La- I som ponemcevauja v Avstriji. Se sedaj mi je milo ob I ¦rcu, kedar se spominjam tuine dobe, ko se je v Uov I cu pred Solo molilo nKomm heiliger Geist itd." in v I cerkvi pelo na dan obcne zabvale ^Grosser Gott, wir I loben dich itd." in ko sem bit pri konecletni presku- I inji v neki vasi na BovSkem pred 15 leti, zdelo se I mi je, da zivim o casu Marka Puhlina. Katehet je I praSalucenca tako le: 8Andrejcek, povejmi, v koliko I Itpkah (pri nas zovejo Stake topove) bo krScanski I naak naprej neSo*.* — Sveta jeza me je zgrabila I pred lO.mi leti pri neki drug! preskuSoji. XJCitelj je I praSal ucenko: „Ti, Mojcica, povej mi, koliko je zwei I mal zwei, pa 3. mal 3. itd." Smeh in jcza sta me pa I lovila na koncu preskoSnje, ko se je g. ucitelj zahva- I Itt predsedniku preskoSnje rekSi ma: „Herr Dechant, I icb danke Ihnen fur die Versuchung." Hvala Bogu da I takih smeSnih Salobord ni sedaj ve6 v ljudskih §olab. I A treba je Se odpravit veliko naroda Skodljivega ravno I
pri na$.   ......                                                 I
.....Cas poravna vse; tudi zasekane rane se zacelijo I
avatrijskim Slovanoni, kedar zasije svetio soloce iz 1 Beia ter vdibne zivljenje v mrtvo Crko postave, za- I gotovljajode enake pravice vsem narodom. V to ime | Bog pqmozi i                                                          I ___                      Narodovid,   I
l2 TfJta 8..janoarija Qzr. dop.) (.Edinost8;— uradna enakopravnosti—ttrzaSka tetka;~t vitez pi. Tomraasioi;—Sreca v nesreii.)
Organ daSega polit droStva in splob trzaSkih j Slovencev, .Edinost", izide necoj prvikrat kot te-dnik in potem bo izbajal redno vsako sredo. Kakor sem pozvedel, jz dobro preskrbljeno za nredovanje lista, kateri se bo ozirai v prvi vrsti na posebne raz-mere takajSnjih in isterskih Slovencev. potem paob-Sirneje od vseb drngih politicnih slovenstoh listov ba-vil s trgovindkimi zadevami, v katerem ozira bo skr- I bel, da vstreze tudi kranjskim, Stajerskim in vsem drugim slovenskim trgovcem in obrtnikom. V Trstu —kder biva toliko slovanskega elementain zlastizna-meuito Stevilo zavedenih in nezavedenih Slovencev,— tu v trgovskem sredi^i celega Primorja in sosednih de2el je gotovo dober slovensk tednik na svojem me-stu in kratkoviden je, ali malodaSen, kdor nece tega priznati. Saj ni treba, da ta list drugim soboriteljem za napredek in razvoj naSe naroduosti konkurcncijo dela ali jib izpodriva. Oi iiaa svoj obSiren in odva-2en delokrog, v tern naj spolnuje svoj poklic, svojo dol2nost. Zeleti je le, da se slovenski tednik v Trstu stalno ustanovi in da ne zapade osodi, kateri so za-pali do zdaj Se vsi slovenski listi v Trstu, ne da bi ne bili imeli zadostne materjalne podpore, ampak ker je manjkalo zane^ljivega temelja, poSlenib, vstrajnih moci. Upatno, da bode tednik „ Ed most" srefnejSi od njegovih prednikov; saj ima dobro zaslombo v polit. druStvu enacega imena, katero si je po desedanjein uspeSnem delovanji pridobilo ne samo v naiem me^tu in v okolici, ampak tudi po tuzaej Istri in dragod lepo slutstvo in veljavo. — Ce poniislimo, da je Trst glavno mesto vetinoma slovanskega Primorja, da je tu sede2 de2elne vlade, nadsodnije in dragih osrednjih oblastnij, katere neprenehoina obLujejo se slovanskiiu prebivalstvom podlu2nih deLel, moramo splob obzalo-vati, da nemamo Slovenci Se kaj veL kot svoj tednik v Trstu—in da je naS uradni list, v katerem se pri-obcujejo vse, naSe najva^nejSe javne in zasebne inte-rese tikajode zadeve — pisan samo v italijanskem je-ziku, v jeziku prebivalstvene manjSine. A 6e zaineiuo tu svoja obzalovanja, potem nevem, kdejih koncamo; kajti v tern zmisiu je uravuana skoro vsa enakoprav-nost, katero uzivamo do zdaj uradoma primorski Slo-venci. Ali nam nova vlada kaj boijega privoSci, Bog ve I Nadejamo se, a zanaSamo ne; in ravno za to, ker se Se ne moremo prav zanaSati, je najprevidniSe in razumniSe, da sami po svoji moLi skrbimo za svo-je interese.—
V Trstu im in ^ivotari u2e 30. leto stara tetka Triesterica, katera je do zdaj Se vsigdar sukala plaSd po piSu onin, od kojih milosti je Live!a. Smatralt smo jo vselej za oficijozen list; kot tak je v  tonu vsako-dobne vlade propagando delala za  nemStvo,  priobce-vala od zgorej navdihnjene Cianke, zagovarjala svoje moze, zaganjala se na komando v  razne   opozicijske stranke in sploh opiavljala sluzbo onih,   kateri dobi-vajo hrano in Cesar treba, iz znanega zaloga. Ta-ka je bila stara tetka do konca ustavoverne dobe, — j dokler se je baron Pretis z ministerskega stola umak- j . nil na reservirani namestniStveni sedez v Trstu. Od tistih dob pa se je popolnoma spremenila—postala je skozi in skozi opozicijonalen list.   Ustavoverna i od pete do glave zabavlja Taaffejevi  vladi,   kedar in i kolikor more, zaganja se v avtonomistiino vetino po-
slanske zbornice, obira rebra in obisti grofu Hohen-wartu, Clam-Martimcu in vsem onim, fiateri Me mir in spravo doseCi mej avstrijskimi narodi na podlagi popoh.e enakopravnosti, ter pritrjuje in rokoploska diu. Herbstu, TomaSLuk-u in drugim ustavovetnim ye-likanom in pritlikovcem, spodrivajoCim sedanjo vlado in nje blage namere in spenjajoCim se po vstrajni nadvladi edinega kulturnega naroda, kateri si je to nadvlado vLe davno priposestval in torej ne sme pri-pustiti, da mu jo drugi iz rok izvijejo ter mu posta-uejo enakopravni, enakoveljavni :vsigdarpodlozni SlVTani gospodrffj<r6i m Nemce m, kaj za Boga, mislite?!—
Da I taka je postala nala stara tetka ,,Triesterica* v noveji dobi: nit ve6 pohlevno-vladna, ampak zagrizeno opozicijalna. Kdor je bral njene clanke o La-su adresne debate in nekoliko prej in poznej do pred-vefiera zadnjega glasovanja o vojaSki postavi, prepri-dal se je gotovo, da trdim resnico.^fPri omenjenem zadnjem glasovanji pa je tetkt zopet kak piS zasuknil plaSd za nekoliko Uetuitkov na desno tamo. In ravno po tern sem si jaz naredil svojo sodbo, da je tetka, mogace, vendar Se vladua, samo da ni vefi drlavno-vladna, ampak da je d ezeln o-vladna, Ne vom, alt so me test, citatclji „Sofiea prav razumeli; a pride ale cas, da jim razlozim svoje menenje; zdaj se mi ne zdi Se prav varno.—
Zadnji dan starega letaumerlje tukaj jakoime-niten mo2, Mucij vitez Tommasini v lepi starosti 85 let in due 2. t. m. je bil eden najsijajniSih po-grebov, kar jib je Se doiivel stari Trst. Rajnki je bil sm znamenite trzaSke rodbine; po konCanih prav-nih Studijah posvetil se je politiC'no-admintstrativnim poslom in je od stopinje do stopinje dospel do dosto-janstva dvornega svetovalca. Leta 1850 ga je triaSko meSdanstvo soglasno izvolilo za svojega ^upana, cesar pa ga je pri raznih prilikah odlikoval z visokimi re-dt in tudi od drugih vladarjev je dobil ,veC odliko-vanj; znanstvena druStva pa so ga imenovala Castnega clana ali ga drugace odlikovala, kajti vitez Tommasini je bil tudi ucenjak in sicer slaven naravopi-sec: kot taki je prehodil vse kote celega Primorja in sosednih dezel in je posebno zasluzeu v tem, da je ufieni svet seznanil z mho floro. Najvefie zasluge pa si je pridobil T. kot dolgoletni predsednik tr^aSke kmetijske druzbe za razvoj domucega kmetijstva. Tej dru2bi je predsedoval do smrti. Sledujid je svojo bla-godejtio delovanje z visokoduSnimi legati raztcgnil tudi na dobo po smrti. Zapustil je namrec kapital 10.000 gl. za en itipendij na korist medicinoslovcu, kateri bi hotel doguati svoje Studije na dunajski uni-verzi; dalje je volil 10.000 mestnemu naravopisnemu inuzeju in 10.000 gl. adrijanskemu naravoslovskemu druStvu. Vitez Tommasini je gotovo po zaslugi vpi-san v zlati knjigi trza^kih Castnih me^anov!—
Tu2na Istra sme se v svoji veliki nesreCi Se srecno Steti, da je naslonjena na bogati Trst; kajti od tod dobiva letos znamenite podpore za svoje stra-dajoce desSelane. Neverjetno je skoro, da se v sre-diScl mrzle, trdosrCne Spekulacije tako krasno razvija preblagi cvet eloveSke milodaraosti!—
PoHtidaai pregled.
Z DUNAJA. Sedanje ministerstvo se vtr-juje, ker pridobiva 6edalje ve6 simpatij med ljudstvom. Zlasti trgovski minister Korb-Wei-den heiin se je jako prikupil merodajnim kro-gom po svojem previdnem in energicnem posto-panji v obravnavah zastran mejnarodnih pogodb in v Meznidnih zadevah. — Tudi financno ministerstvo je pri emisiji 15 milijonov papirne rente doseglo tak uspeh, s kakorsnim se ni mogel po-naSati do zdaj se noben finan6ni minister v Avstriji. Obveljale so najviSe ponadbe „Union-bankeB v drnibi z ^Effekten u. Wechsel-Bank" iz Frankfurta na Menu po kurzu 61.51. To daje ngodno spriSevalo drzavnemu kreditu in do-kazuje, da uziva sedanja vlada zaupanje tudi zvun drzavnih mej.
Kakor se poro^a iz zanesljivih virov, bo rodja financnega ministerstva predlozil dr^avne-mu zborn predlog, kakor ga je zahtevala vefiina doticnega odbora, zastran obroka za reklamacije v zadevi zemljiSSnega davka. Ker vstreze s tem desnict, je skoro gotovo, da bo Sprejet izvirni vladni predlog.
Komisija sestavljena iz zastopnikov posa-meznih ministerstev, pretresa pod predsedstvom ministra Pra^ak-a terjatve zapopadene v spo-menici deskih posiancev. V tej komisiji sede sekcijski naceiniki: baron Kubin (iz ministerstva za notranja opravila), dr. Haider (iz miuist. za uk), baron Sacken (iz minist. zapra^
doloCeno i da se ne more nifi veC premeniti. Prej do lofiena neuklonjiva sodba ne gleda na Clovesko gorje ali na cloveSki blsgor, nego neusmiljena neobhodnost terja, da se vse zveiSi natanko i tocno, kakor jej je bil namen. Nekateri misle, da so osode potrebni na-sledki aastojeiih razlogov i da napravi vse, kar se je zgodilo, nekako verigo razlogov il uCinkov, katera se je prifcela se stvorjenijem tveta, i katera se ne bode z boZjo pomocjd nikedar pfetergala. Zopet drugi ugi-baJ9; da ja osoda prosta zapoved bolja, neogfajena (absolutna) aainovolja ali pa odoosna (rektivna), t. j. z ozirom na Slovesko ravnanije i na to, kar koristi posameznema ClovekU ali vsemu cloveStvu.
Serb si predstavlja vosobljeno (personincirano) osodo; mislim, da ustreiem mnogim Litateljem, ako ojavim na tem mesta v slovenScmo preloieno verlo vazno serbsko narodno pripovedko iz zbirke Vuk. KaiadiiCeve.
Osoda.
Bivala sta brata skupaj; jeden je vse delal, drugi lenohal i bezpoaelnb 2ivel, dobro jedel i pil. I Bog jima je dal sreCo, da sta si pridobtvala v izobiliji: govedi, konj, svinj, bfiel i Tvsega druzega. Delavni brat misli earn pri sebi: „Zakaj bi delal tudi za 6-nega lenivca? Bolje bi bib, da se 16Liva i da jaz za-66 delam, a on, kar i katnor mu drago !* I tako re-fe jedenkrat Bvojemu bratu: ,Brate, to nij prav, da vso iam delam, a da mi ti v nicem ne pdmagaS, samo da dobro jeS i pijeS. Kaomit sem, da se IoCiva." Ta ma agovarja: »Nikar, brate, dobro je nama oboji-ci, ti imaS vse v rokah, svoje i moje i jaz sem za-dovoljnim z vsem, kar napraviS." AH drugi je svojih mislij; nato mu rece 6di brat: „Kedar nij drugace, to} U bode na prosto voljo dano, deli iam kakor vei
I i znas" Ta razdeli vse po redu i vsak uzame svoje: I lenuh uzame za 2ivino govedarja, za konje konjarja, I za ovce ovCarja, za koze kozarja, za svinje svinjarja, I za bfele bfielarjaterjim rece: „Vse zroLim vami Bo-I gu I" i pofine 2iveti doma kakor dosle. A oui brat se I je trudil pri svojem gospodarstvu sam kakor prej, cu-I val i nadgledal je, a videl nij nikacega napredka, ne-I go vse je propadalo, od dna do dne je bilo slabSe, I dokler ne osiromasi naposled, da nij imei veC opanek, I nego je hodil bos. Misli si: „Grem k svojemu bratu, I da vidim, kako se mu godi." Mej potom najde na I travniku Credo ovac; ovcarja nij, a prelepa deklica j sedi tarn i prede zlato nit. ZakliCe jej: „Pomozt I Bog I" jo upraSa, cegave da so ovce; i ona mu od-j govori: „Cegar sem jaz, tega so tudi ovce." A on jo j upraSa: „No, i cegava Bi ti ?" Ona mu odgovori: I ?Tvcjega brata sreca sem.tt Nato se on razjezi ter I jej reLe: „A kje je moja sreia?" Deva mu odgovo-I rl: „Tvoja sreca je daleC od tebe." „Morem jo-li I najti?" upraSa on, a ona mu odgovori: „Mores, isei I je." Kedar to cuje i vidi, da so bratove ovce dobre, I da bolje ne morejo biti, nece ogledati st druge zni-I ne, nego gre od onde naravnost k bratu. Kedar ga I brat ugleda, usmili se mu i videc ga golega i bosega, I mu da precej opanke i novcev. Ko sta se nekoliko I dnij gostila, vzdigne se nesretai brat, da se verue do-I mov. Kedar pride domov, ovesi si potno torbico, va-I njo dene kruha, palico v roke i hajd! po svetu iskat j svoje srece. Potujo6 pride v velik gozd, v katerem I najde sivo matoro (staro) dekl;uo speCo za gorniom; I mabne s palico ter jo opali po zadnjici, a ona se | jedva vzdigne i jedva odpre kermi^ljeve o5i, pa ga \ ogovori: nMoii Boga, da sem bila zaspala; da sem i bdela, ne bi bil dobil ni teh opanek,"       (Dalje,)
vosodje),  baron Bistler (iz financnega minist.), Arnt  (iz trgovinskega minist.)   in vitez Weber (iz kmet. minist.). Ta komisija ne bo nicesar do-loella, ampak bo le porocala in na podlagi nje-nega menenja bodo posamezna ministerstva skr-bela,   kako se  ima zadostiti Seskim terjatvam. Tiste toSke #a, za katerih izvrMtev bo potreba denarnib pripomodkov,   bo razpravljal   §e  bud-getni odbor  poslanske   zbornice,   predno doloSi vlada, ali in kako se imajo izvesti.— XJze zdaj go vse ustavoverne no vine razburjene, kedar go-vore o ceskih terjatvah, kako bodo pa razsajali Schdnerer-ji in Toma§6uk-i v zbornici,   kedar pride stvar v razpravo. Naj! Cehi imajo na svoji strani avtonomistiSno ve&no  in p r a v i c o  in vlada,   katero so oni  najodlocnej§e podpirali v razpravi voja§ke postave, jib tudi  ne more na cedilu pustiti, ko gre za izpolnitev njihovih pra-vidnih in zmernih terjatev.   V svojih stiskah i-Scejo si ustavoverci zaveznikov mej Poljaki; v njih vzbujajo stare mrznje do deskega naroda ter jiin obetajo v plaSilo za tako izdajstvo nad bratskim narodom  popolno  degelno avtonomijo. A nadejati se je,   da so dosedanje skuSnje za-dostno podu&Ie poprej vsigdar omahljive Poljake, koliko je verjeti Sirokoustnim obljubam ustavo-vercev,  in da jim torej ne pojdejo ve6 na led. V tej nadi nas potrjuje,  kar pi§e glavni organ lvovski „Gazeta Narodova" v odgovor na nem-§ke ponudbe:  „Poznamo mi Nemce, dokler nas potrebujejo, obetajo nam zlate gore;  kedar bi nas pa ne potrebovali vefi, davili  bi tudi nas. Bolje in koristneje je za nas Poljake,   da po-gteno in odkrito ravnamo ter se ne spu§6amo v nobeno umazano  kupSijo s centraiisti ,*   Poljaki imajo tudi svojo raisijo v slovanskem svetu".
Govori se, da nameravajo tisti udje libe-ralnega kluba, kateri so glasovali za vojaSko po-stavo, ustanoviti klub levega centra, kateri bi se sieer ne odtrgal popolnoma od ustavoverne stranke, pa bi na to uplival, da se v okom pride §kodljivim razporom. Mej raznimi oddelki libe-ralne stranke je menenje zeW razccpljeno o tern1, kako saj bi se najbolje zavarovali interesi u-stave in I i b e r a 1 i z m a. — Naj bo ustavo* verna gospoda zares liberalna vtem, dapri-pozna in pomaga izvesti to, kar je po ustavi zagotovljeno vsem avstrijskim narodom, pa bodo zanesljivo zavarovani imenovani interesi in niL komur si ne bo vee treba glave lomiti o tej zadevi. Najliberalnejsi je, kdor je naj-pravicnejsi.
Na KRANJSKEM so dolenjske obSine vo-Iile za drzavnega poslanca namesto rajnk. grofa Barbo-ta ednoglasno kneza Ernesta Win disc b-gratz-a.
IZ CETINJA se poroea, da je ^ Srnogorski poslariik v Carigradu, Ranko Radonic, dobil po-velje, da ima 7. t. m. zapustiti svoje mcsto. Nekda ni vefc dvomiti o tem, da turiki vali v Kosovem, Nazif paSa, podpira albansko ligo. Turske oblastnije v Plavi in Gusinji, o katerih se je govorilo, da se imajo na viie poveije u-makniti, poslujejo tudi se dalje. Porta se malo zmeni za strahovaDJa velevlasti, katere zahte-vajo, da se ima izvesti berlinski dogovor tudi glede imenovanih dveb krajev. Zato so Crno-gorci pomnozlli svojo vojsko pri Andrijevici in slednjiS bodo sami podu&li perfidne Turke, kako se izversujejo sklenene pogodbe.
IZ PETERBURGA se poroea, da je Valu-jev uradno proglaien za predsednika minister-skega odbora. — Spomladi bodo Rusi zopet pro-dirali proti Mrvi, katero mesto kofiejo po vsa-kem naerou dobiti v svoje roke. Vojno bode vo-dil slavnoznani general Kaufinaon. Najbiie bddo imeli Rusi brze Mrvo v svoji oblasti, nego se Angle^em posreel umiriti Afganistan.
V ITALIJI je Renato I m b r i a n i izdal neko brosuro, v kateri ovaja, da la§ki ministri ppdpirajo Italijo „irredentoa. Vlada, seveda, za-nikuje odlocno to trditev in tudi Garibaldi-jev sin Menotti jej je priskodil na pomod. Plsal je namrefc listu BRiformaK, da so minhtri v vseh dogovorib, katerih se je delezii tudi on, odlocno povdarjali, dtr w treba ogibati rsega, iz/ torn
bi labko nastale mejnarodne zapletke. — A v Italiji se ponavljajo take rovarije proti Avstriji prepogostoma, nego bi se moglb misliti, da niso vladi po volji. — No, 6e jihprevrbca krizbada tarn doli v blazenej deZeli, najde se uze ohla-dilno mazilo.
I3bma5e stvari.
Ob^inske doklade aa 1. 1680. Na podlagi obCinskih proraCunov predlozenih za leto 1880 je de-zelni odbor do zdaj Da znanje vzel, potrdil ali v do-sego najvi§e potrdbe priporo&l sledeCe doklade: Za mestno^obfiino goriSko 250/0 zemljiSSnegainJhiSnega davka, 30 % obrtnijskega in dohodninskega davka, 1800/q na uzitnino viiia, 83.70/p na u^itnino me«a in dav^ino 3 gld. od vaacega bektolitra na drobno po-tofienega piva; — Dornberg 300/o izrav. davka(v sluzbah) in 500/0 na uzit. vino in mesa; — Miren z Rupo 500/0 na u^it. vina in mesa; — RenCe z GradiSkuto 10% izr. davka in 50% na uzit. vina in mesa;—Sovodnje 50na uLit, vina; — BU'e 500/0 na ulit. vina in mesa Gabrije (v goriSkem okraji) 25 0/0 izr. davka, 500/q na uzit. Vina, Orehovlje 50% na uzit. vina; Pec 30% izr. d., 50 % na uMt. vina;
—  Rubije 500/0 izr. d. in 500/0 u2it. vina; — Ver-toee lOO/o izr. d.; — S em pas 50/n izr. d., 50% uzit. vina in mesa; — Lofinik 60% uzit. vina in mesa in 60 kr. od vsakega hektol. piva; — Gabrije (v ajdovskem okraji) 150/0 izr. d., 200/o uiit vina;
—  Gojadevo 2b0j0 izr. d., 50% uzit. vina in mesa; — AjdovS6ina*41% izr. d., 50% uzit. vina in mesa; — Sv. Kri2 46.5% izr. dM Dobravljo 50 0/0 izr. d., Velike Zablje 500/0 izr. d.; Kamenje 35 o/(J izr. d v denarju in 120/o v sluzbah, 300/0 uLit. vina; — Lokavec 30% izr. d.; 300/0 na uzit. vina in mesa, Dol-Otlica 239% izr. d. (za razsirjanje cerkve) 20% uzit. vina in mesa; — Banj§ice sv. Lovr. 50% izr. d,; — Kanal za celo zupa-nijo 100 o/o u^it. vina, 480/0 uzit. mesa, davSfiino 1 gld. 08 kr. od vsawga hektol, piva; daljek izr. dav-kom za katast. obCino Kanal 31 %, Bodrez 270/0, Gomijavas 22 H.2% Idrija 29 0/0, Morsko 29°/0 in Verb 34%; — 1) e s k 1 a k izr. davk. 130/0 v denarju in 270/0 v sluzbah, 500/0 uzit. vina; - Libufino k izr. davkom za katast. obfiino Vr§no 60k Ladri 370/o, Smast 100/o v denarju in 40 O/o v sluzbah, Vo-laijiv45 O/o; — Trnovo na BovSkom 21 O/o izr. df;
—   Sebrelje 25'0/o izr. d.; — Komen za celo zupanijo po 40 O/o na uzitnino vina in mesa in 1 gld. 50 kr. od vsacoga hektol. piva, k izr. davkom pa za kat. obCinO Komeii 4 O/o, Malidol 4 O/o, Sveto 10 0/0; — Stanje'l 7 O/o izr. d., Kobdil 7 O/o izr. d. Kobiljaglava 35O/o, HruSevica 23O/o-; — Gor-jansko 50 0/o u2it. vina in mesa, Jvanigrad 240/o izr. d. in 50 0/0 u2it. vina in jnesa; — Mavhinje 5 O/o izr. d., 250/0 uzit. vina; — Skerbina 50O/o uzit. vina in mesa; — Temnica v celi zapaiiiji 50O/o izr. d. in 50O/o u2it. vina in mesa; — Dutovlje 15 0/o izr- d., 50 0/o niil, vina' in mesa; — Naklo za celo zupanijo 33 0/0 izr. d., 500/o uzit. vina in mesa in 1 gl. od vsacega hektol. piva, — zraven te-
fi pa k izr. davkom za kat. obCino Naklo 16 O/o koflje, Varfeje, Vatov^e, Barka, Dane, MisleCe, Schwarzenegg po 17 O/o, LeieZe 13 O/o,—Se^ana .10 O/o zeinJj. 200/o hi§., 250/ohi§.r.200/oobrt 300/ddobd. davkii, lOOO/o u2it. vina in mesa, davSclno I gl. 60 kr. on vsacega heklol. piva in 8 kr. od vsacega5 litra na drob. potocenega 2ganja; Lokev 50 O/o izr. d., 500/o n^it. vina in meBa in 8 kr. od vsacega Htra 2ganja, Povir 350/o i2r. d., Storje 50 O/o izr. d„ 500/0 u2it. vina in mesa, Kazlje 50O/o far. d. 500/0 uzit. vina; - Tomaj za celo zupanijo 50O/o uzit. vina in mesa; — Vet JcUpen 36O/o izr. d., 500/0 u^it. vina in mesa.
GoriSka ditalnica napravi v letu 1880. sle-deCe veselice: 10. januarija plesno veselico; 24 ja-nuarija pies; 7. februarija pleSno veselico; 13. mar-cija besedo s petjem; 17. aprila besedo s plesom. —• Plesi zaCnejo tofeno 0 l/^-i besede pa toftno ob 8. uti zveCer. Plesi so samo za druStvenike in njih druiine, pa za redno vpeljane ptujee.
Karo6eni bo v goriSki 6italniei za leto 1880 ti-le 6asopisit Bren«elj. Cerkveni-glaHbenik. Edittotfi Go-spodarski list. Na§a Sloga. Novice. Popotnik. Slove-nee. Slovenski gospodar. Slovettski narod. S66a. Uci-teljski tovaril. Vrteo. Zgodnja danica. Zvott. Obzor. Vienac. FigarO. Fliegende Blatter. IUustrirte Zeitung (Leipziger). Neue Freie Presse. Politik. Preaae. Reform. Tagespost (Grazer), Triester Zeitung. Vateriand. L'Adria. Cittadino. Eco del Iattorale. Diavolo Zoppo. L' Isonzo.
Imenovaaja. C. k. nadsodnija v Trstu je ime-novala za brezplacne avskoltante na PrimorskempVav-ne praktikante Henrika Cazafura, Mih. Depangher, Silvana Gandusio in Ivana Marcolini.
C. k. finan<Sno vodstvo za Primorsko je lmeno-valo za ravnatelja svojih pomocnih uradov pisamiCne-ga oficijala Petra Migliorint ^^L'Osservat. Tr,u je obfavil osebje na novo Mtavl^nia coloih uradov
za Istro, a iinena sodeloma tako popafieta, da jihji teiko spoznati; mej temi je tudi g. Valentin XIosbo-vel — toje zriani pevovodja in: izdavatelj Hajdriho-vih pesmi g. V. Kosovel iZjCerriie, kateri jeime-novan za colnega asistenta:... Jladi bi vedeli, kuliemu neki finaiiCnaoblastnija poitalijanCuje po§tena slovan-ska imena. Mari hoCe s tem ' prikupiti fmenovance isterskim Lahonom ?
ObSinske stivari. $$$ je z najwlii^, silepom od 14. novembra 187.9 potrdil/nacrte ppst'av1(ki,.jih je na§ dezelni zbor sprejd v preteltli sesiji; zwwan razdelitve obiinskih zemljigfi v ob6. o'cldelkin Verb— Pekel, Preserje — Zajci —• ^v. Kateri na in Birsi — Bizjakiv rihenberski 2upanije. ~NaCrte postav zaradi razdelitve zemljigft v ob<5. oddelkih Tabor — Vas — Miklavi in Ovetrei — LojeVi in J»e-drovo pa niso zadobili cesarske potrdbe, ker bo v do-tiCne obsezke sprejeta tudi taka zemlji§Ca, katera bo odmenjena za pogozdovanje. Zato namerava c, k. na* mestnistvo najprcj odloCiti tiste prostore, kateri bo imajo pogozditi, potem bo Se le treba ponoviti proSnjo v dosego dezelne postave, po kateri le bodo smela razdeliti ostala obfiinska zemljiSCa.
Izpred sodnije. Due 30. decemb. p 1. bo tie-doli na obto^ni klopi pri c. k. okro2nl sodniji kot so-diSCu I. stopinje vincencij B/tesnik, 21 letni mlzar, Ivan Simsig, 17 letni zidar, France Rijaviz, 20 Idtni Cevljar, Avgust Zvecb (Cvek?) 17 letni thizar in Anton Kvajat 17 letni mizar, vsi iz Fare v gradiSkem okraji obdol2eni zlo&na te2kega telesnega poSkbdova-nja, ker so zvefier 19. oktobra p. 1. na ceati mej Faro in GradiSCem kamenje Mali proti Juriju Marizza in ga tako nevarno zadeli, df» je na levera ocesu oile-pil. Vsled tega, kar je obravuava donesla, je sodnija oprostila Aiitona Kvajata, obsodila pa Vine. BlteBnika in Franceta Rijaviza vsacega na 10. mesecev, una dva pa na 8 meBecev zapora.
Dalje je bila zanimiva obravnava zaradi. nke pobozne goljufije. Katarina vdova Gasparini iz Smart* nega v Brdih je izmolzla nad 25 old. od nfike UrSe ViWevov Gorici. Pravila jej je, daj# slifiala v cbrkvi na sv. ViSarjah nubedki glaa, naj narocl Vifilfiovf, da ima pla^tti vefi sv. lhaS za svojo duSIco; dalje da je videla po nuLi mnogo luCic In da bo dahlia ViWbva na loteriji, fie stori po njciii volji. Tako je zlbratila na umu slabotno zensko v svoj dobiCok. Sodnija1 jo obsodila zvito baburo, — katora jo bila uzei poprej zastran goljufije kaznovana — na 2 let! trde jece In jo priporoCila posebni policijski ekrbi tudi za dObo, kedar preBtane kazeki.
Arheologidue najdbe. Ni davno, kar ie po-slal dezelni konservator, gosp. odvetnik dr. pi. Biz* zarro centralnej kpmisiji za ohrauenjo zgodovinsjcih 8pominkov svoje porocilo 0 zgodovinskih starinah,. katere so nasii pri sv, Luciji, v so5ki dolini, kder so tudi u2e:v poprejsnjih letih izkopali razne rakvi in naSli lonCcne posode in kovihe. Najdene stvari so po menenji gosp. konservatorja iz one dob.e, koja bil Oglej v svojem cvetji. Posode )ca?ejo, da je Uila.ta-krat uriietnost u2e precej razvita in gporainjajo na e-truskiSke oblike, ki se do zdaj niso nahajale mej sta-rinami, najdenimi v teh krajih. CenCralnakomis^a. je v svoji seji dne 14. novembra 1876 spoznala vaznoBt zacetega izkopavanja, in ker je.do zdaj izkopan morda stoperv cetrti del neke rakvi blieo sv. Luo^, razode-la je, da je pripravljena odmeniti za nadajjoo izkopa-vanje primerno sveto.
„Oveiga ia vrtov av. FraadlSka" tiska se zdaj uLe 8 e s t i t i s 01 a k. Za vifie 5000 iztisov je nekda uLe vplacana naro<!nina. Kateri slovenski list se more ponasati s takim uspehom?? —
Krdmarji pozor! Znano je, da m letos neiz-memo veliko ptujega Vina uvaza, jnej tem tudi t&ko, ki nigdar na trti ni vzraslo. Gitali smo V rLzfcih nemSkih novinah, da je bilo V Svici (v Bftrnj i .Thu-mu) mnogo ogersk<^ga vina na faznih pbstajali pfr sa-nitarni (zdravatveni) komis^i zapletijettieg^ ketf |6i ta previdela, da je bilo to vino z ^FQehSmom-,* bravim pravcatim strupOni, barvano; Stara „Press6* ceioime-na navaja onih ogerskih vinotr2cev — judbY. — V Teistu je bilo tudi dokazano, dtii s6' dafinatinSKa! vina z Fuchsinom barvajo iu v «Triest*rci* se kudo pri-tozujejo, da toliko ptujega vina dati na dan prihajtf, a se uihce zan} ne zmenr, da li je trtn^ alt fawici-
Tudi pri na3 v Gorki prodajejo Magjfijrt vitttfpo vsakej ceni, da-li je pa onoriaravno, s'enih'Ce ne! zmeni. — Opomniti moramo, da* 30 nekaterl naSipVija-telji narofiilivino iz- StajeYSkcga in se i njiitf zfilto ba-mazali; ono*namre6 postane Crno, ko pride v stekle-
siia sleherno vino, ki dbh'aja iz Og'erske, &*wske, m gtajerske, pregledala ter fabricirano kontiscirala; m dotiCUega vinotrzea ostro kaznbvala.                     ,
Glas krvi.   Pred nekaterimi dnevi je odpto-
valo, kakor piSe „CUt." kakih 400 delavcev iz Kor-
1 mina in dotiene ckolice v Ameriko^ iskat^^ si bpljSe
[osode in gbvbriw gre, da bo tl U $nte1>mm wn
moraino biti drug z fragim.". G. V. Kosovelu pa ze-Iim pray sercnd, da bi ne imel za svojo veliko poZer-tovalnost denarne izgube ter iivo pripbrocarii, da naj vsak pevec si narofci krasno zbirko!             A. Hr.
Izmed balneologicnih zdravil, katera je narava »»riskrbela trpe&mu aiovestvu, zavzima Franc-JoSefov grenki studenec prav zares odlicno raestb. Po vsej Evropi znani zdravniski prvaki, kakor profesorji Bamberger, Karol Braun, Meynert, Drasche, Leidesdorf, Gietl, Gerhardt, Kossmaul, Leube, Nuss-baum, Scanzoni, Spiegelberg in ved drugih priporocajo v svojih zdravniskih svetib in klinicnih .predavanjih Franc-Jo2efov grenki atndenec, kateri se odlikuje inimo vseh dragih grenkib studencev v tem, da ima prijeten okus ter po roalem zauzit polagoraa prav dobrodejno »pliva; zraven tega pa najboljse ugaja organizmu, tudi de se dalje casa rabi. Medicinifina akademija v Parizu je Se letos v tern zmislu pohvalila studenec, kateri je bil tudi pri zadoji svetovni razstavi odlikovan. — Da se pa nikdo ne opehari, priporofamo, naj se za-hteva v prodajalnicah in lekainicab lzrekoma „Frauc-Joiefov grenki studenec".
USfNICA OPRAYNISTVA. (S. g. J. L. v Kriiu. VaSa narognina za prvi sem. 1.1, je biia placana s tem, da sio nam poslali gl. 4.50, ostane gl. 2.30, ce dovolite zaprvi sem. prih. lata. — O, D. Kocevar v Cejji: VsSa uaroinina je bila za t. I, placana. Toslanih gl. 4.30 ce dovolite prihraniino za prih. leto, — G. A. R. v Rihenbergu: Je bila pomota. Inaerat cest-nega odbora ie u2e zdavno placan. Ne zamerito. — G. J. Z. r Ponikvah. Prejeli gl. 3.50, ker ste uie imeli na racun gl. 1.75, ostane 75 kr. za drugo leto, ako dovolite.
Izvrstno izurjcni
Organist
spreten „cantor", aantifunatora in pevovodja, prevzame primerno sluibo; sprieevala dokazujejo njegovo sposobnost. Kaj vefc se lahko pozve pri nredniitvu 8So5eB.
Ozianilo.
Podpisaiii naznanja, da ima na prodaj ccz 150 kvintalov, ali pa do 1000 in se ved mer-nikov prav izvrstnega brinjevega zrnja za zga-lije, po prav posteni ceni. Proda ga na malem, in vec* skupaj, kakor kteri zeli. Garantuje se, da je rbba prav dobra. Edor zeli kaj kupiti in nataneneje pogoje poizvediti, naj se oglasi pri meni.
JANEZ PIPAN
posestnik v Suti h. st. 86 p. Eooien na Krasu.
Cirfot
v Gorici,
prodajalec  razne  drobnine v „Rastelna
§tv. 299  ima obilno zalogo prav Iepega |
blaga po novejem okusu,   da lahko   za-
dosti vsakej zahtevi: Torbe, kovceke za I
; gcspe in gospode,  rocne'kocije razlicne
[ velikosti za otroke,   razne nove igrace,
rocne in iistne harmoriike,   razna srcala I
itd. voscene svece; potem pisarnicne stva-
j ri: papir, pisne knjizice, tablice, peresa, '
fcraila itd.  svete podobe,  voscilne listke |
priproste in fineje; vse to po takih ce- |
nah, da se mn ni bati nobene konknrencije.
Y  zinislil obstojecih pravil zastavljavnica in % njo zdrnzeiia liraailnica ostaneti zaperti od dne 6. do vstcvno 19. oktobra 1879.
V  Gorici 26. septemlm 1879.
RAVSATEIJSTVO.
Bacunski sklep za opravno leto 1S7S.
Dohodki.
Premij preneSenih iz zadnjega upravnega Jeta za Se ne zapadla iavarovanja     .       .       .       ,       .              .   gl. 1.76,0.769.08
Povrnjene reserve za Skode, ki se niso bile ngotovljene, po odbitku proti/avarovalnih deleiev                       .    „      154.224.94
Od 168.654 sklenjenih zavarovanj v zrieskn 5aS.462.2S4 gl. -- Zavarovalni znesek proti Skodam po pogaru, na
srcalih, po prevoznjab. na morjij xekah ali po suhem in vsled toie, po odbitib. v(?«h vracilih (storno) in iz-        •,,,¦•( ,.; -  ¦.:
brisih z dohodkom preniy s pristojbinami vred............„   3.043.007.?p
Obresti in ob'raatmn dohodkov        .             ..............»       42.147.54
Dobitka iz zavarovalnega oddelka na mljenje.............„       30.000,--
gl. 5.030.149.51
Stroski.
Plaganih 5kod v teai letu 8S60 strankam po tiskanem razkazu       .       .       .   gl. 1.663.192.56
StroSkor za rrfitve, nagrade in ugotarljanje.......„        23.408.17
odbije so povracilo vsled protizavarovanj.....,                  „__ 490.951.17
gl. 1.195.550.28 dostova se povrnjena reserva za Skode pi> odbitem po.vafilu vsled protizavarovanj „      173.571.10 gl. 1.370.121.39
Za protizavarovanjske premije.......,..,...„   1.246.507.83
„ provizije, place, potnine, tiskovino in vse upravnu stroike z niijomnino in od§kodbami vred   „     498.630.61 „ povrnjeno premijske reservo So ne zuputih zavarovanj        ....                            „   1.798.684 82
5 odstotnc obreati od 600.000 gl. za ^00 akcij s 30% vplaWlom......„       30.000.-
Naddividenda na 200O.akeij po 35-gl............„        70.000.—
Za prenos na glavnicni reservni zalog............,        13.618.78
Penzijskemu zalogu...............__»__•   j'ff^'H..............,¦¦_. ..-..    ¦
gl. 5.030.149.51  gl. 5.030.149.5J Na Dnnaji dne 1. januarija 1879.
Oskrbovalni   svet.
Predsednik:                                    ,                                                       Podpredsednik:
Hugo stari grof pi. Salm Iteiiferscheid.                                     Josip vitez pi. Wallmann
Oakrb. svetovalei:
Ernst baron Herring, Ferdinand Haffel, France Klein baron Wiesenberg, Miroslav Klein baron Wiesenberg,
Ivan baron Liebig, Oton Seebe, Karol Gundacker baron pi. Suttef.
Kavnatelj:
KRISTJAN  HE1M.
Yideli pregledovalci:
Adolf dr. Weis, Heniik Peham, Ivan Wiesner.
OLAYNI AGENT
za Trst, Istro, Gorisko, R<ko, Dalmaoijo, Trentinsko in Italijo:
FEANOE HERWCET
Pisarna: Via della Cansa N. 2, II. nadstropje v Trstu.
Agent v Gorici: Alexander i'adei v Gorici bib. st. 36,  Via del Duomo.
Noveje sodbe zdrav. veljakov o
Franc-JoMora.OTta stndencu
['BITTERQiTEIASE:
najuspegnejHi grenki vodi: Prof- dr. pi. Bamberger, Dunaj.. Jem:nc^
grenkih rod, ki ne prouzroiji nobenih zlih naslcdkov, tudi ce se dalje citaa rabi. Dunaj, 1S77.__________,       _______,   _         _^________
Prof. dr. C. pi. Brauh-Fernwald, Dunaj.
Prav mnogokrat scm se uze preprical o znnnem naglem in zanes-ljivem acinku te grenke vodo; zato priporocam najtopleje to vodo bolnim gospem. I)unoj i87!)l_________   ____________              _______
Prol dr. Meynert, Pnnaj._^^&^.
hnimi dozami sc doscze rahli ucink, in pri zacetilt buleznilt v »Iu-cajih psych, klinike oTaja po^ostuma uzrok bolezni. Dunaj IST'.l.
Ravnat. e. k. bolnice dr. Lorinser, Dunaj.
WipdAn T* TOlia Je po»'ttl* znamenita po svoji prijetni Inst-*T 1CUCU. nosti, da tudi prav /memo zauiita brez nadleinih stran-skih ncinkov z.inealjivo pomaga._l>uriaj L877.
€. kr.   bolnica   Kudoltstittung.  Dunaj,
Letno porocilo 1878. Moz z organicno napako na urea je pil skozi en mesee vsaka jutro pol koznrca, voda je vedno enako rahlo afi-njala in njemu je bilo prav dobro.
C. kr. obena bolniea, Dunaj. S^S
scUe-ja. „Pri ielodecncm in creveanem kataru, habit zaprtji, breztcc-nosti,   krvenem zgoscenji,   hemoridub, joternib   bolcstih   in zenskih
boleznih so ac duscgli izvrstni uspehi.1* 1878._______________________
Dobiva se v Gorici v iekarnici C. ZAJtBTri, pa tudi v vseh lekarnicah in zalogah mineralnih vod. — Ruzkazi itd. zastonj po razposiljevalncm vodatvu v Budapcsti
JjOOOOOOOOOOO*
I Anton Grepric S
A „Via Ascoli"   (v Getu) stev A                 znotraj — v Gorici
V sprejema vsako mizarsko in tapecirsko \J deld ter garantnje, da bode dobfo in A trajuo izvrseno.
Jf       Priporoca   ob  enem   svojo  bogato ^ \J zalogo hi§ne oprave (mobilij) tape- V
0
18  od Q
0 0 0
cirskega blaga in sreal po prav spo- i\
dobnih cenah.                                             V
*oooooo*oooook
8
Skoro zastonj!!
Konkurzno oskrbnistvo nedavno falirano vclike anglesko tvornice britania-srobernega blaga nam jc na-rbcilo, da oddamo vse tako blago, katerojo v na3i aa-iogi proti mali od&kodbi za voznino in 1[4 dekvskega zasluzka.
Za satuih 6 gl. 75 kr., poslanih ali po poSti po-vzetih, kot odskodbo za voznino z A,ngle§kega do Pu-naja in nekolikb za delo, dobi vsakdo za cetrti del pra-ve vrednosii, tedaj skoro zastonj :               \ #pw
G izvrstnih miznih nozev, z britunija sreber- \M § L
nim rocem in pravo angleSko sreberno-je-kleno ostrino:
•5? aa '**

6 najnnejih vilic, brit.-srebro, iz enega kosa; 6 tezkih zlic iz britanija-srobra; 6 zlieik iz britanija-srebra najbolje sorte; 1 zajeinalnik za mleko iz masivnega brita-nija-srebra;
1  tuzak zajeinalnik za juho iz enac srebra; 6 tezkih noznih podlozkov        „        „ 6 angleskih Viktorija-tas, fiuo vrezljanih;
2  jako okusna uamizna svecnika  iz brita-niju-srebra;
4l» kosov. Vsi ti predmeti (40) so iz najfinejega'bri-tanija-srebra, katero je na svetu edina obstojeca kovina, ki se niti po 20letni rabi ne razlocuje od pravega srebra, za kar se garantuje. 2Jarofiuje se za c. k. avstr.-cgerske dezele pod naslovom:
Geaeril-Depot der I, engl. Brita-Sik-Fabrikeai Blau*&Kaiin, Wien I. Elisabethstrasse 6.
Ferd.
v Gorici
priporoca svojo najvedo in iiajoeii^jo zalogo vseh Solskih knjig in pisne pripfavei za mestne in ljudske sole.
v posodali  po 25,  50,  100 in 200 kilogramov dobiva se prav po ceni po
H. Mattersdorfer, Ljubljana.
Izdavatelj in odgovonn urednik: JU2EF 2EI. — Tiskar: HAIUtftt v Gorici.