Dopisi in novice. — Iz Ljubljane. Dragoljubci — kakošni so? Slovenci imamo sedaj že nekaj primernega berila za našo mladino, vendar v primeri z druzimi narodi še premalo. Ta tožba je opravičena, a tožba nič ne pomaga; kakor nikjer, tako še tukaj naj menj. Treba se je ganiti, treba je delati. Ali kje in kako začeti? — Za odraščeno Ijudstvo, učno in neučno, skerbite dve krepki družbi, Mohorjeva bratovščina in Matica. A kdo bo skerbel posebej za mladino? Menda, kakor do zdaj tako zanaprej le zmir posamezmi, kterim se je pa razun obilnega truda še večkrat denarne zgube bati. Eazun druzih moramo v najnovejšili časih posebno slavno omeniti marljivega g. J. Tomšiča, ki nam že 9. leto s toliko pridnostjo, spretnostjo in vstrajnostjo vreduje mladinski list »Vrtec«, in kteri se je ravnokar lotil novega, veliko dobrega obetajočega dela pod naslovom »knjižnica slovenskej mladini«. 20** Pervi zvežček — »Dragoljubciv« — so vsi časniki z žiro pohvalo pozdravili, le dunajski »Zvon< ga je skušal nekoliko potopiti; mladina ga tudi z veseljem prebira in upamo ne brez koristi. Da bi se le hitro razširjalo to dobro došlo delce! Z veliko radostjo pozdravljamo novo početje g. Tomšiča, in zakaj posebno, se bode nekoliko razvidelo iz opazek, ki jih hočemo »Zvonovim« terditvam nasproti tu postaviti. Kar originalnost zadeva, smo z »Zvonom« enih misli, da glede tacih spisov ne smemo tako ostri biti: kaj se zmeni in kaj ve mladina za original! Da je le mikavno, da je le podučno in blažilno, naj bo mladina zadovoljna in ž njo vred mi, ne vprašaje, kdo. je začetnik, kdo posredovalec tega ali onega spisa. Tudi sicer je s temi original— posebna reč. Komur je do tega, da pridobi slavo sebi in svojemu nai'odu, mora že biti originalen ven in ven; kdor pa po svoji moči želi le koristiti, mu nikar ne zamerimo, če nam drugod nabranih biserov prinese v domači posodi, ali če krasnih tujih cvetlic previdno presadi v naš vert: da so le pravi biseri, da so le žlahtne cvetlice. Stokrat boljše, da nas lepa prestava kratkočasi in blaži, kakor bi nas prazni in suhoparn »original« dolgočasil ali še pohujšal. Sicer bi se pa tudi tako zvanim originalom večkrat prav dobro podala primera slabo namalanega in zato podpisanega petelina: zgoraj je zapisan original, spodaj ga pa najti ni, vsaj bistro oko ga ne spregleda. Pa berž spet k »Dragoljubcem«. Ves daljši spis v Zvonu, ako ga prav umemo, očita g. Tomšiču (če zdaj originalnost na stran pustimo) le dve glavni reči: a) da mu otroci premodro govorijo, pa da b) prepobožni preveč moralizujejo. Za pervo terditev, menimo, da g. S. nima terdne podlage, za drugo terditev pa iraa sicer podlago, toda trolmelo in červivo, podlaga za to terditev je liberalizem in njega kovačnica — prostozidarstvo. Zakaj so neki g. S-u dozdeva Rodovanček s tovariši svojimi tako moder — premoder? Ali je govorjenje teh priprostih otrok res tako nenatorno, otrokom nenavadno, nedosegljivo ? Jaz bi rekel, da ne. Pervič g. Tomšič ni dal Eodovančku in nobenemu njegove mlade druščine rojstnega lista, da bi se moglo reči, kako naj kfceri svojim letom primerno govori. Misliti se je, da so le ti otroci, kojib otročje-botanični ekskurs za materno godovno se tu popisuje, že nekoliko spodrastli, taki, ki so se že kaj učili; saj Franjica pripoveduje, koliko skerb so imeli mati ž njimi, ko so bili še majhini in malozmožni, in ona mora že vedeti kako in kaj jo bilo, saj zdaj sama vidi vse tisto nad »malo Anico«. Kaj se ve, znabiti je bil že kteri v »petem« razredu ljudskih šol. Takih otrok možganom smemo že kaj zaupati. Kaj taki šolarji znajo nam dokazuje Zvon sam v 19. številki. Janko napravi za novčice — v šolski hranilnici nabrane — svojemu nevrednemu očetu za god novo obleko. Take hranilnice menda so le v ljudskih šolah, kjer so; in vendar »pob« tako prebrisano govori, da bi "tudi marsikteremu jezičnemu doktorju njegov jezik pristoval. Znabiti velja: Duo cum faciunt. — Drugič g. Tomšič naravnost citira vir, kjer so otroci zajemali svojo »modrost«. Da bi si sami zmislili take vzvišene »idealne« navke, bilo bi res nekoliko salomonsko; a če so jih slišali od svojih odgojiteljev, je čisto prav in naravno, da jih o priložnosti porabijo in ponavljajo. Radovanček pravi: »Slišal sem itd.; Marijca je splela venec iz samih dihtečih dragoljubcev in podarila materi proseč jih, da jej povedo, kaj značijo te prelepe bele CTetice«. Mati jej povedo, in kar mati povedo, sme otrok že še komu povedati. Enako si lahko tudi pri drugih otrocih mislimo : pri vsakem posebej ponavljati, bilo bi dolgočasno, kar odvi>«. Tedaj takov pogovor ni bil tako neveden in napačen. Dokler se bodo otroci raii pogovarjali v naukih, ki so jili slišali iz ust dobrih staršev in učiteljev, nas naj nikar ne skerbijo; vsaj ne bodo imeli časa se pomenkovati o slabih rečeh n. pr. tacih, o kterih sv. Pavel pravi, naj nikdar na jezik ne pridejo kristjanu itd. 0, česa že dan danes desetletni otroci ne vejo in ne znajo! Sploh otroci radi poprašujejo, zakaj to, zakaj ono? in vselej jim ni mogoče odgovarjati z lakoničnim »zato, ker je«. Tretjič ne vemo, kaj bi z »licemerstvom«, ktero g. S. podtika ali že zdaj ali pa kot nasledek talrim pogovorom? Ker ni razločno povedano, kam taco moli to nemajhino očitanje, tudi ne moremo dalje soditi, le to naj samo povem, da meni je precej, ko sem zagledal to besedo na taketn mestu, na misel prišla tista nesterpljiva judovščina itd., ki ima že več časa to besedo za jezuite in dosledno za katoličane sploh. Pa kakor rečeno, to so bile le moje misli med branjem dotične razprave in v tem me nekako poterdi druga terditev, da morali zo vanje ni pedagogično v mladinskih spisih. Preveč moralizovanja in poleg tega znabiti celo dolgočasno suhoparno spisanega tudi mi ne maramo; kajti prevec še s kruhom ni dobro. A da bi se postavilo vse mladini namenjeno pisanje na gola suha in merzla tla modernega naturalizma, zoper to pa protestiramo. G. S. pravi, da mu gre za načela, nam tudi. In ker si ravno v načelih nismo edini, se nam je potrebno zdelo v pedagogičnem listu spregovoriti besedu. S tem nikakor ne mislimo prepričevati učenega gospoda, ker trebalo bi daljših refleksij. Svetujemo mu le, naj bere poleg izrečno neverskili pedagogov še kat o 1 i š k e jako učene možake, n. pr. obširna in temeljita pedagogična in filozoflčna dela g. Stockla, aliRolfus: »Realenc)rclopaedie des Erziehungs- und Unterrichtswesens nach kath. Principien«, ali kar so pisali Alleker, Kehrein, Kellner itd. itd. Znabiti se prepriča, kakor smo mi prepričani: da le katoliškokerščanska načela zamorejo rešiti narode pogube; pri tem pa mora kerščanski duh, če boče kaj hasniti, že v mladosti, že otroka vsega prevzemati, mora biti povsod vodilo in kermilo njegovemu mlademu življenju. Če se bo dalje paganstvo pridigovalo, tako, kakor se je zdaj začelo, bodo kmali narodi v tisti gnjilobi se valjali in ginili, kakor nam jo je g. prof. Wiesthaler o Rimljanih (še preveč nagostno) popisaval. (Konec sledi.) — Vdovsko utiteljsko društvo je imelo občni zbor 25. p. m. Po sv. maši se zbere okoli 20. udov vdovskega učiteljskega društva v sobi katoliškega društva. Presedoval je v. č. g. prošt dr. Anton Jarec, ki je v prijaznem nagovoru pozdravil navzočne, povdarjal namen dmštva. — Tajnik in blagajnik učitelj Močnik probere društveni račun in pojasnuje posamezne toCke primerjaje točke lanskega računa z letošnjimi, rekoč: lan. leta najdete v računu pod t. 7: 100 gl. 80 kr. v srebru. Letos pa to ni ločeno, ker srebro nima ažije in tistih 100 gl. 80 kr. je kar prištetih drugi gotovini v bankovcih, kar znaša 378 gl. 72 kr. V kasi ostane denaija 389 gl. 7 kr. Lan. 1. je bilo dolžno pismo s 124 gl. a g. Vranič je vže 1. 1. mesca septembra vernil kapitala 50 gl. in za ostalih 74 gl. plačal na obrestih 4 gl. To sem letos v račun vzel. Mesca septembra t. 1. je plačal ves dolg namreč še ostalih 74 gl., katere boste najdli v računu prihodnjega leta. — Za koliko je premoženje zrastlo, to kaže račun v točki 12 in pri vsoti. Društvo šteje 65 udov. — Pristopil letos ni nihče. Gospode, ki so za več let na dolgu, sem zbrisal, ker so molče izstopili. — G. Jerom p. 1. pristopivši je umerl m. junija. Ranjki uiti 1 leto ni bil ud, tedaj se vdovi in otrokom postavno ne more nič spoznati, izplačal sem vdovi vplačani znesek 46 gl. — Podpiranih je bilo letos 8 vdov po 80 gl. na leto in 18 sirot. Kakor se iz računa vidi, znaša letnina in vstopnina društvenikov 417 gl. a potrebuje se 990 gl., zmanka tedaj 573 gl., to pa se poravna z obresti od obligacij, ki znašajo 1424 gl. — Za 903 gl. 5 kr. se je nakupilo obligacij nominalne vrednosti 1400 gl. Ako se teli 1400 gl. prišteje k obligacijami pret. leta nom. vred. 35.850 gl., dobi se yrednost obligacij s 37.250 gl. Med troški lan. 1. najdete tudi 2 gl. za pisarno, to se porabi za tiskanje računa. Na dolgu letos ni veliko, a to so udje, ki so prosili odloga, mislim da jim uže smemo enkoliko pregledati. Predšteva ne pokladam, ako smert ne bode nemila, ostane trošek, kakoršen je bil dosihmal. 0 izvanrednih troških bodemo govorili pri posameznih točkah. Odborovih sej je bila le jedna (3. julija). Nenavadnih stvari ni bilo, tekoča opravila sproti opravljamo, važneje stvari pa prihranimo občnemu zboru, ni bilo tedaj posebnega vzroka odbor sklicevati. Omenim naj še^ da se je predstojništvo v priliki 251etne poroke Njiju Veličanstev poklonilo deželnemu predsedniku, ter izročilo v imenu društva tam svoja vdana voščila. Dobili smo zato zahvalno pismo enako drugim društvam, ki se shranjuje med pismi. Konečno naj še povem, da se g. Vranič iz Šentruperta, ki nam je ves posojeni kapital z obresti vred plačal, zahvaljuje za pomoč, skazano mu v časi potrebe; lioče še ud ostati in ob pravem času letnino plačati. Prestopi se potem na dnevni red: 1. Učitelju v pokoji, g. Jožefu Krausu, se dovoli glede na §. 12 st. 11 n. dr. pravil 80 gl., a zbor se nikakor ne zaveže, da bi mu o letu osorej zopet dovolil 80 gl., to velja le za sedaj, ko je zares v nevgodnih okolistavah, ker imenovan §. določno govori, da se določi od slučaja do slučaja. 2. Vdovi Jeromovi se dovoli na njeno prošnjo milodar 20 gl. enkrat za vselej. Vendar ni bilo brez živega nasprotovanja, ter so navzočni poudarjali, ako se eni vdovi privoli pomoči, ki ji ne gre, potem pride druga, tretja i. t. d. Vsacega zakonskega družeta je dolžnost, da skerbi za svojo obitelj; ako ni tega storil, društvo potem ni dolžno, zamude drugih popravljati. Vender ko pervosednik še enkrat poudarja, da to velja le za sedaj in slišati je bilo, da učitelji iz okraja še sedaj nekoliko skerbe za zapuščeni siroti, je bil predlog z večino sprejet. 3. Prošnja vdove Stamcarjeve za pokojnino se zaverne, a siroti Fidel roj. 1863 in Antonija roj. 1865 bote dobivali do 18. leta namesto 12 gl. v prihodnje po 20 gl. na leto. V pregledovalce računa se volijo g. g.: Zarnik, Kovšca in Papler. Vsklikoma se voli v pervosednika v. č. g. dr. Anton Jarec, in v tajnika učitelj Močnik. V odboru ostanejo dosedanji g. g.: Janez Borštnik, Jernej Čenčič, France Govekar, Blaž Kuhar, Andrej in France Praprotnik in Janez Tomšič. Pregledovalci pregledajo in popravijo račun tako, da je priliodkov 2274 gl. in troškov 1895 gl., gotovine v blagajnici 379 gl. 7 kr., kakor je bilo v dnevniku a ne v tiskanem poročilu zaznamovano. Med zborovanjem je došel telegram z Notranjskega, ki se glasi: »Rož domačih, krasni, Bog te živi! Rant, Grebenec«, ki je vzbudil občno veselost. Za vdovskim društvom je zborovalo slovensko učiteljsko društvo. Predsednik, g. Govekar, učitelj na Igu, pričel je zborovanje s prijaznim nagovorom, omenil društvene delavnosti, ki se je veršila na pedagogično - literarnem polji. Blagajnik g. J. Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici, poroča o denarstvenem stanji ter pravi, da ima društvo po odbitih troških, še 110 gl. 60 kr. v gotovini svojega premoženja. Troški iznosijo v vsem skupaj le 7 gl. 60 kr. Društvo štoje 41 udov, ki so redno svoj letni donesek odrajtovali, a blizu 40 tacih, ki letnine niso še plačali, a vendar pravijo, da so še zmirom udje slov. učit. društva. Zna se, da ti niso ne krop ne voda. — Pri razprodaji knjižice cesarja Franca Jožefa I. ostalo je društvu 48 gl. 62 kr. čistega dobodka, a nekaj ima društvo še dobiti, ker od nekaterih naročnikov denar še ni došel. Posebnih troškov ni imelo društvo letos, razven tega, kar se je izdalo za »Spammer's Conversations-Lexicon«, ki je pa zdaj kompleten ter ne bo imelo društvo v ta namen troškov več. Tajnik M. Močnik, mestni učitelj, govori o društveni delavnosti p. 1. ter jame pripovedovati: P. 1. smo imeli občni zbor 26. septembra; v odbor je bil voljen Govekar (predsednik), Kuhar (podpredsednik), Tomšič (blagajnik) in Močnik (tajnik); odborniki so še bili Borštnik, Čenčič, Lapajne, A. Pfaprotnik, Feliks Stegnar. Pri tem zboru sem rekel: Delavnost odborova je bila neznatna, a v pretečenem letu se je marsikaj na bolje obernilo, in delavnost je bila nekaj bolj živa. — Po novem letu smo se zbirali pervi četertek vsacega meseca. Pri teh shodih smo se pogovarjali, kaj spraviti na dan, da bode učiteljem služilo pri slovenskem poučevanji, kajti v tej stroki nam skoraj vsega manjka. Alco nismo mnogo dosegli, naj se vsaj gleda na dobro voljo, ki je odbor tukaj vodila, a nekaj smo vendar dosegli. . Izdali smo namreč: »Zetnljepisno začetnico«. Udje našega dmštva so dobili po 1 iztis, nekaj malega se je tudi razprodalo. Računa o tem še ni. Drugo kar je društvo založilo in izdalo, je knjiga: »Cesar Franc Jožef I.« Spisal je knjigo g. Josip Ciperle, učitclj na Dunaji, čitateljetn našega lista dobro znan sodelavec. Ker se nam je njegov rokopis nekaj pretesen videl, smo mu nekaj dodali, ter mislimo, da ima knjiga tudi nekaj vrednosti po slavnosti 24. aprila. — Knjige se je več razprodalo, kakor smo se nadejali, tedaj je bilo nujnega dela potreba, ko se je knjiga v drugič natisnila in razpošiljala. Pri tem je največ pomagal z delom in svetom odbornik učitelj g. Stegnar. Naj več so knjige pokupili slovenski Štajerci, še celo iz krajev, ki so napol ponemčeni, smo dobili naročil. — Koliko je društvu ostalo pri tej knjigi, vam je povedal društveni blagajnik, a to nam je bila postranska stvar; poglavitno nam je bilo to, da tudi slovensko učiteljsko društvo ni hotelo zaostati pri taki zgodovinski svečanosti, kakor se je veršila 24. aprila, ko so vsi narodi umogojezične -Avstrije po svoje skazovali vdanost presvitlemu vladarju in prevzvišeni carinji. Gosp. Levičnik iz Železnikov je podaril društvu svojo kompozicijo: »Glasi radosti o vernitvi Nju ces. kralj. apost. Veličanstev Franc Jožefa in Elizabete med Kranjce 1. 1857«. Vsak društvenik je dobil po 1 iztis te kompozicije, ki se po svoji zunanji obliki priporoča. V kratkem bodo dobili društveniki »Poduono berilo«, ta knjižica obsega berilo za mladost bolj moralnega obsega, pa tudi nekoliko iz prirodopisja in naravoslovja. Društvenikom pa je menda iz odborovih poročil znano, da mislimo v prihodnje tako berilo izdajati v snopičili, ako najdemo kaj podpore in simpatije pri sobratih. Kaj ima priti v tako berilo, razložil sem v 1. 15. in 16. »Učit. Tov.« t. 1. Vabimo tedaj tovariše, naj nam pošiljajo primernih sestavkov iz zemljepisja, prirodopisja in prirodoslovja, da bomo poslano gradivo vredili. Ponavljamo pa svojo prošnjo posebno do mlajših učiteljev, ki so se več učili, kakor starejši, ter jib vabimo, da pridno sučejo svoja peresa, ter svetu pokažejo, da slovenski učitelj ni zadnji med svojimi verstniki v Avstriji. — Za terminologijo nam izverstno služijo knjige, ki jib je izdala Slov. Matica: »Prirodopis živalstva in rastlinstva«, »Schoedler-jeva: Botanika, Zoologija in Fizika«. Gotovo so vsem znane »Jesenkove« knjige; isto tako tudi občna povestnica, katero spisuje Mohorjevemu društvu profesor Stare; »avstrijsko zgodovino«, spisal J. Kersnik, je dež. šl. svet razpošiljal šolam po deželi. Dasiravno nam mnogo, mnogo primanjlnije,, imamo pa vendar le nekaj knjig, katere slovenski učitelj laliko porabi, in so sedanji učitelji, kar se tega tiče, veliko na boljem od starejšili. Izgovor ne velja tukaj: tega me moji učitelji niso učili; od teh bukev mi niso nič povedali. Skerben učitelj si sam išče potov, zadosti mu je, da sme poučevati v materinem jeziku, in tega mu na selskih šolah nihče ne brani. Slovenski učitelj mora vendar poznati domače slovstvo; ako je učiteljem kaj mar narodovo izobraževanje, morali bi zabtevati, da bi po učiteljskih bukvarnicali imeli »Matičine«, po šolskih pa »Mohorjeve« knjige. Učitelji pristopite k domačim literarnim zavodom a nikar ne pričakujte, da bi se vam slovenske knjige podarovale, pri tem ko imate za knjige, v tujih jezikih pisane, denarja na razpolaganje. Omeniti moram še trudapolnega dela, katero si je društven odbor naložil, ko se je lotil poslovenjenja II. verste »Hartingei-jevih« kmetijskih tabel. Odborniki so teh 14 tabel med se razdelili ter jih poslovenili, vse te table sva z odbornikom g. Stegnarjem pregledala. Te table obdelujejo: tiče koristne in škodljive (2 tabli), domačo perotnino (2 t.), konjerejo (2 t,); oljko, pridelovanje pese, gospodinjstvo, predivstvo, sadui špalir, tabak, ovčjerejo in svinjorejo. — Nekatere stvari na teh tablah zelo zanimivajo, je pa tudi na teh tablah tako berilo, vzlasti, kar se živinoreje tiče, kakonšno noben učitelj ne bode učencem razlagal. Kmetje se sicer nad takimi stvarmi ne pohujšajo, a berilo o tem se ne razpravlja vpričo šolskih otrok, marveč pri odraščenih v kakšni strokovnjaški šoli. Učitelji so sicer kupovali po naročilu šolskih oblasti te »Hartingerjeve table«, če jih niso v dar dobili, a table so skoraj po nedolžnem visele na šolski steni in zapisane v šolskem inventarju. Nemški slog je na teb tablah tako zapleten, da se na pervi mah vidi, ka teh tabel ni zložil talc, ki mladino poučuje; poslovenjenje ni bilo kaj lehka stvar, drugič je pa tisek tako droben, da mora otrok zel6 bistroviden biti, da more v daljavi kakih 3 mtr. to brati. Skušnja zmodri. Sedaj so jeli za šole delati velike slike, na listu je samo po jedna. Za šolo so le velike slike, one na »Hartingerjevili tablih« so premajhne. Ker se pa ni nadejati, da bi se izdale večje slike na »Hart. tablah«, ostanimo sedaj le pri tem, kar se da doseči, ako se imenovana (II.) versta poslovenjena sprejme. Berilo ki pojasnuje slike, naj bi bilo sicer na tabli tiskano, a učenci (odrasli) bi imeli imeti tudi to berilo v posebnih odtisih, le tako bi »Hartingerjeve table« kaj koristile. Korist nemškega branja na teh tablah v selskih ljudskih šolah je prav pičla. Delati moramo tedaj na to, da bode za poučevanje posebna ročna knjiga, katero bi otroci pred sabo imeli, ko učitelj slike na tabli kaže in razlaga. Taka je bila delavnost odborova v pretečenem letu, storili smo, kar nam je bilo moči v sedanjih okoliščinah; kazali smo tovarišem pot, po kateri naj hodijo, a serca za narodnost, za nesamopridno delavnost dati ne moremo temu, ki v pervi versti gleda le na to, ter povsod vpraša, kaj mi bode to ali uno hasnilo ali koristilo, morda še celo škodovalo. Tudi zaspanega ne moremo zbuditi k delavnosti. Kdor sam v sebi ne čuti potrebe delavnosti in napredovanja, dela le toliko, kolikor mnra. Ljudi takih, ki pri svojem delu gledajo bolj na občno korist, kakor sami na sebe, jo bilo vsak čas le malo; le veseliti se imamo, da se taki nahajajo med Slovenci. Potem se prične razgovor o poročilih. Blag. g. Tomšič dajo potrebna pojasnila zastran »Zemljepisne začetnice«, rekoč: Odbor no smatra te knjigo za poučno knjigo po šolah, marveč za kak niivod učitelju, doklor se boljša knjiga ne izda. — Učit. g. Suhadobnik pravi: »Učit. Tov.« naj bi bolj redoma prinašal razpise in premembe, potem bi učitelji ne bili prisiljeni, deržati si drugih listov. M. na to odgovori; Razpise ima perva uradna »Laib. Zeitung«. Premembe pa prinaša precej pervi ali drugi dan, ko izide, »Laib. Schlztg.«. — Premembe razglaševati prej, ko so po vradnih listih, je stvar zelo kočljiva in ima svoje pomislike; iz okrajnili šolskih sej pa res nimamo rednih poročil; prijatelje našega lista tedaj pri tej priliki vljudno prosimo, naj nam o teli sejah kaj p o r o č aj o, namreč stvari, ki niso vradna tajnost, v zadrege nečemo nikoga spravljati, raje smo kasni, kakor indiskretni. Odb. g. Lapajne govori o društveni delavnosti ter omeni, da je tukaj tudi prilika, govoriti v prihodnji delavnosti odbora, kar se tiče časopisa i. dr. Tajnik Močnik pravi: Taka nadrobna vprašanja naj se izročajo prihodnjemu odboru, stvar hoče dobro premišljena in preudarjena biti, vse ob svojem času. Gosp. Tomšič je zoper, in predlaga razgovor o prihodnji delavnosti, rekoč: Prihodnjemu odboru naj se pot pokaže, po kateri ima postopati. Potem jame govoriti g. Lapajne bolj obširno, hvali in graja »Učit. Tov.« in na zadnje stavi svoje predloge: 1. Za vredovanje »Učit. Tovariša« naj se sestavi posebni odbor. 2. Društven predsednik naj bode v Ljubljani. 3. Naj se najme društvena soba. — Gosp. Tomšič govori zoper te predloge naj bolj iz denarstvenega ozira, ter kaže, da je z društvenirn premoženjem nemogoče časopis zalagati in vzderževati, tudi redakcijski odbor bi bilo teško sestaviti, kajti ta odbor bi imel skerbeti zmirom za potrebno gradivo, in biti odgovoren za vrodovanje. Tajnik g. Močnik, ki vreduje »Učit. Tov.«, daje razjasnila kar se tiče založništva in vredovanja. List se tiska v 217 iztisih, toliko kaže poslednja številka. Ako se odštejejo listi, ki se dajejo za zameno, vredniku drugib listov, ali sicer brezplačno, ostaja kakih 180 plačnikov. Iz tega se vidi, da založnik nima nikake koristi od lista i. t. d. — Veliko bolje pa je, kar se tiče duševne podpore. List ima svoje stalne in zanesljive sodelavce, in ko bi nam kdo hotel list zalagati, bi ga lahko po 3krat na mesec izdajali. Vredništvo sem prevzel 1. 1873 in list je dobil tisto leto dva konkurenta, neraškega in slovenskega, a prijatelji »Učit. Tov.« niso zapustili in list si je ohranil svoje stare naročnike iz med učiteljev. Odb. g. Lapajne govori dalje ter nekako pravi, da »Učit. Tov.« vse preveč diši po klerikalizmu, da je premalo učiteljski list, učitelji ne marajo zanj, ker se ne poteguje za nove šolske postave, ter pravi, jaz pa sem za nove šolske postave; »Učit. Tov.« je na sumu, da želi cerkvenega nadzorništva, a učitelji so radi svobodni, kakor uradniki. Štajerski učitelji bočejo osnovati nov »šolski list« v slovenskem jeziku, movda bodo to misel popustili, in se z nami združili, ako postane »Učit. Tov.« zares učiteljski list Močnik na to odgovarja, da je nemogoče vsem vstreči; verskega vprašanja se pri vredovanji šolskega lista ne moremo ogibati, bodi si že v dopisih ali korespondencah. Večina šolskili listov je na brezverskem stališču (konfessionslos), tega tudi ne skrivajo. Recimo, da nihče ne napada verstva v šoli, ne bilo bi treba napadov zavračevati, a temu ni taka. Pri takih vprašanjih mora vendar list barvo pokazati. Ko bi n. p. list svoje lice spremenil, da bi nekaterim vstrezal, bi se pa drugim zameril, tudi iz tega stališča ni nikakor listu na korist, ako spremeni svojo barvo, sedaj pa je najmanj čas za to. On je list z verskiin programom prevzel in ga tudi noče spremeniti; ako hočejo tovariši drugačen list imeti, naj mu dado drugo ime in drugega vrednika  Odb. g. Stegnar pravi sicer, da šolski list ne more prezirati verskcga vprašanja; samo ob sebi se razume, da odgoja pri nas ne more biti drugačna kakor kerščanska, vendar pa on misli, da je raoč sestaviti tak program, ki bode vstrezal učiteljem; meseca decembra naj se sestavi tak program in učitelji naj se povabijo, da naročd list s takim programom, verjetno, da se jili bode več oglasilo, ki hočejo podpirati tak list. — M. pravi, da ostane pri tern, kar je prej rekel, da je uže marsikaj poskušal, in da neče prazne slame mlatiti. Odb. g. Lapajne potem svoje predloge nazaj vzame in s tem je bila debata končana. (G. Lapajne je menda sam spregledal, da v tem osodepolnem častt, ko gre nbiti ali ne biti", ne gre razpravljati takih stvari. nKommt Zeit, kommt liath" pravi Nemec o takem vprašanji. Da nTov." vrednik rad prijenja, kjer more, to ve vsak, kdor se za list kaj briga, in to tudi nekoliko iz sebičnosti. 1) Mu je na tem, da učitelji list bero; 2) kdor pomoči drugih potrebuje, mora tudi sodelavcem prijenjati . . .) Tajnik poroča: Učitelj Rant iz Prema mi je pisal pisrao v katercm želi, da bi prišli na versto njegovi predlogi. — Tajnik prebere predloge, iz mcd katerili se dene na dnevni red nasvet v smislu Kantovega poziva do ljudskih učiteljev dne 9. prosenca (Učit. tov. 1. 2., 15. pros.), ki se glasi: Slovensko učiteljsko društvo naj prosi pri slavnemu deželnemu zboru: da dovoli predplače ljudskim učiteljem od njihovih aktivnih plač. Učitelj R. pravi, da je temu pozivu dosilimal priterdilo do sedaj nič manj nego 239 ljudskih učiteljev. Po predlogu odb. Stegnarja sprejme zbor ta nasvet za svojega, ia hoče v tej zadevi storiti, kar je v moči. Drugi njegovi nasveti, ki se tičejo vredovanja »Učit. tov.« in ki govore o učnih pripomočkih, zbrišejo se iz dnevnega reda. Razgovor o novem II. berilu je izostal; tajnik pravi med drugim, novega berila smo bili zelo potrebni, hvaležni moramo biti štajerskim učiteljem, da so nam kaj spisali, a on je prejel obširno kritiko o tem berilu iz celjskoga okraja, to lioče priobčiti, naj tedaj izostane njegova kritika. Zbor temu priterdi, ker so se vsi nekako uže utrudili, in g. Brezovnik, nčitelj iz Vojnika pri Celji, pravi, da je on v »Slov. Nar.« kritikoval to berilo, ker so ga nekako za to nagovorili, sicer je pa na Štajarskem poseben odsek, ki pregleduje in popravlja šolske knjige, nemške ter slovenske. Volitev. Oddanih je bilo 20 listov: Absolutno večino so dobili: gg. Borštnik, Govekar, Kuhar, Lapajne, Močnik, Praprotnik Andri, Stegnar, Tomšič, in relativno Levičnik iz Železnikov. Glasove sta še dobila: Papler (6) iz Borovnice in Praprotnik iz Preske. Izvoljeni prevzainejo volitev. — Račun sta pregledala, odobrila in podpisala gg. Levičnik in Martin Zarnik, in tako se je zborovanje učit. društva zaključilo ob pol jedne popoludne. ftarodna šola. Predsednik gospod Stegaar otvori sejo ter omenja osemletnega delovanja odsih dob, ko se je društvo 1. 1871. pričelo v Idriji, potem preselilo v Ljubljano spremenivši ime in pravila, do konca pretečenega leta. Od takrat deluje društvo z vedno boljšim vspehom. Računi kažejo letos šo veče doliodke mimo lani. Posamesnih dobrotnikov društvo ravno ne šteje obilo, ki bi bili neposredno društvu izročili kak dar, a šole so vendar imele obilo prijateljev, ker je 20 ljudskih šol precejšne svote odboru izročilo. Izmed dobrotnikov posebnih naj bodo imenovani: g. Križaj, dekan v Kamniku, g. dr. Stare v Ljubljani, g, vitez dr. Močnik v Gradci, g. Flis, spiritual ljubljanskega semenišča, g. .1. Murnik, tajnik kupč. zbornice, katerim zbor stopivši se zahvaljuje. Kakor prejšna leta, se tudi letošnje leto nabiralne skrinjice niso kaj obnesle. Tu manjka prijateljev in agitatorjev. Naj večo zaslugo za društvo si vsako leto pridobi z nabiralno skrinjico gostilnica pri g. Koširji pod Šmarno goro; zbor izrekuje slavo. Naj znamenitejo podporo pa je kakor vsako leto naklonila društvu slavna hranilnica v Ljubljani: 100 gl.; isto tako vsled prijaznega posredovanja gospoda Ivana Hribarja, glavnega zastopnika banke Slavije, od te zavarovalnice: 100 gl. Zbor se s slavaklici blagima dobrotnicama stoje zahvaluje. Na g. učiteljih je, da ta vir ne vsahne dobrodelnemu društvu, zato naj banko Slavijo posebno priporočajo pri zavarovanji. Da-li so društveniki zadovoljni z delovanjem »Narodne šole«, moramo le deloma konštatirati. Nekaj zahvalnih pisem nam je došlo. To nam daje poroštva njih zadovoljnosti, da se deložnild vsako leto inanj ali več zopet oglašajo. — Iz računa, priobčenega v zadnji »Tovarševi« številki, in pri zboru navzofiim g. udom razdeljenega, razvidno je delovanje odborovo. Ker je že pozno čez poldne, odpade po želji zborovi blagajnikovo poročilo in verši se volitev pregledovalcev računov in odbora. Račune so pregledali in odobrili gg. Bl. Kuhar, Jernej Čenčič in ftlarko Kovšca. V odbor pa so bili voljeni prejšni gg. udje: Andrej Prapiotnik, M. Močnik (tajnik in blagajnik), Iv. Borštnik, Fr. Govekar, Fr. Papler, Fr. Praprotnik, N. Stanonik, Iv. Tomšič in Fl. Stegnar (predsednik). — Iz seje c. k. dež. šl. sveta dnd 25. sept. 1879. Na dnevnem redu je bilo: Deželni odbor se naprosi, da odpiše najemščino na zemljišču, iz čegar dohodkov se deloma izplačuje nekodi učiteljska služba, kar se ima zgoditi na podlagi dotičnih obravnav. Šolski občini, ki prosi podpore iz deželnega šolskega zaklada v prevstrojenje poslopja za ljudsko šolo, se lioče pomagati s teni, da se bode pri deželnem odboru delalo na to, da dobi na posodo potreben denar, ki se ima vračevati v petili letih brez obresti. Šolski občini se odkaže 8 00 gld., ki so ji bili za šolsko zgrado privoljeni za 1. 18 7 9. P r i t o ž b i dveh učiteljev zoper razsodbo c. k. okraj. šl. svctov, ki j i m a odrekujeta drugo starostno doklado, se zaveržete. Ljudski učitelj se stavlja na njegovo prošnjo s koncem septembra v pokoj, dovoli se mu normalna penzija. Po sporočilu c. k. okraj. šl. sveta so odpiše dolg, kateri je iinel nekdo plačati zarad šolskih zamud — uraerl je. Trem profesorjem na gimnaziji in dvema na realki priznava se pet1 e t n a d o k 1 a d a. Eavnateljstvo na gimnaziji prosi podpore za obertnijsko risarsko šolo, v tem se ima poročati c. k. ministei-stvu za uk in bogočastje. 0 poročilu okrajnega šolskega svota, zastran učiteljev začasno umeščenih, ki so bili ob službo, a zopet umeščeni, in bi bili na podlagi doscdanjih dekretov tirjali dopolnilnih doklad (Erganzungszulagen), razpošilj ajo se dotični ukazi. Učiteljstvo, ki je prosilo, naj se mu spregleda poučevanje po razdelkih, se zaverne s svojo prošnjo. 0 prošnji dveh spraš. kandidatinj zastran njili porabe pri p,raktičnem poučevanji na dokliški šoli seje poročalo ministerstu. Zastran pripomoči, ki je dalo c. k. poljedeljsko ministerstvo za nadaljevalno poučevanjo v kmetijstvu, odobrila se je osnova za razdelitev, katero je sestavil deželni nadzornik s prideržkom, da tudi centralni odbor c. k. kmetijske družbe v to priterdi. Šolski občini, kateri se je privolilo 60 gld. za napravo šolskega verta, odtegne se ta svota, ter se da drugi. Poročilo okraj. šl. sveta, da se učitelj nekodi ne umesti, se poterdi in na znanje jemlje. Zastran vprašanja okrajnega gl. sveta, ali ima veljati šolski in učni red tudi meščanskim šolam, se je poročalo slavnemu ministerstvu. Prošnja učitelja, naj se pusti na dosedanji službi, je bila uslišana. Prošnja gimnazijskega učcnca, da se mu izvanredno dovoli ponavljati razred, se bode predložila ministerstvu. Pritožbe razsodeb zastran šolskih zamud, potem več prošenj za nagrado in denarno pripomoč je bilo razrešenih. — Slovensko nčiteljsko društvo je imelo odborovo sejo 2. t. m. Razgovor je bil o društveni delavnosti na literarnem polji. — Razpošilja se ravnokar udom: »Podučno berilo«, ki je raznoverstnega obsega, in bode morda kje ugajalo. Prihodnja odborova seja bode 6. novembra t. 1. Na dnevnera redu bode: Posvetovanje, kako izveršiti sklepe občnega zbora. — Začetek popoludne ob l'/2 uri. — Začetek Šole. Meščanska šola v Krškem začne novo šolsko leto s 16. oktobrom. Sprejemajo se vanjo lOletni dečki, ki so ljudsko šolo izveršili in nekoliko nemščine zmožni. Letos bodo uživali revni zunajni dečki razne podpore. Vodstvo 3razredne meščanske šole v Kerškem, 3. okt. 1879. J. Lapajne. — V mestne šole v Ljubljani se vže nekaj let na moč branijo otrok iz okolice, tudi tam, kjer bi bilo še kaj prostora, izvzemši nunske šole. »Okoličanje naj si napravijo svoje šjo 1 e«, tako se jitn odgovarja. A pomisliti je tukaj treba, da posamezni niso krivi, ako obfiine ne napravijo Sole, tudi se v Ljubljanskih šolali otroci laliko več nauče, kakor n. pr. na lrazrednici pri sv. Petru; dalje je pa tudi treba premisliti, da n. pr. v Šiški, v Udmatu iu na Selih stanujejo ubožni ljudje, ki delajo po ljubljanskih tovarnah in pa otroci železničnih uradnikov in delavcev, ki vendar tudi žele, da bi njih otroci kam v šolo hodili. jNo, premožniši si znajo pomagati. Protestantovska šola jim je kakor nalašč za to postavljena. Ubožnim pa, ki ne morejo plačevati šolskega denarja in pa zanikernim je pa tudi vse jedno, ali otroci hodijo kam v šolo ali rastejo kakti divjaki po dobravah. — Sicer pa je 3. razred na I. mestni deški šoli uže tri leta zaporedoma bilo nad 100 otrok, za 80 je pa prostora; letos je šolsko vodstvo prosilo za vstričen razred (paralelko), mestni šolski svet je sicer to sprejel, ali zadnjo besedo ima srenjski odbor, ki šole vzderžuje; stroškov se pa vsaka srenja ogiblje kar more; šolsko vprašanje je poslednjič tedaj dnarstveno vprašanje.