Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je a poštnino vred za celo leto najirej 2 K, ziv pol let« 1 K. Naročnina za Neiiiiijo, Boano in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Kovem mestu.
Gospodarske stvari.
Roji.
Kakor driigi stanovi, tako se miuli tudi čebelar, ki je večinoma kmctovalee, rad zunaj v naravi, da gleda krasno, tako modro urtyeiio stvarstvo božje in (liba blagi vonj kipeče evetane. Katero čebelarsko sree bi se ue vzradoetilo ter navdalo livale Stvarniku - Bogu podobno žgolečenui ikrjančku v nebesnili visavali, ko iialetava na nebroj niedeoonosnili rastlin in vidi na vsaki izmej njili čebelico pri marljivem delu, kako skrbi za blagor Bvojegii gospodarja in vsesava sladki, pri vsaki hiši neizogibno potrebni med? Še bolj vesel je pa Čebelar, ko vrnivai se domov ugleda na veji košate evetoče liruske obilen lep roj. Urno poišče svojo rojelovno vrso, prinese vže pripravljen panj, da spravi roj v novo stanovanje,
Pri rojenji čebel pridejo v poštev nekatere stvari, na katere se mora čebelar ozirati, ako noče inieti velike škode. Nanje naj v sledečem na kratko opozorimo.
Zajeti roji pogostokrat uidejo iz svojega novega domovanja. Da to zabranil, ogrebi v panj, ki nima ni-kakega slabega duha in ki je popolnoma snažen. Ako mores dati panju zadelan sat, ti bo vidno napredoval. Ker imajo rojt živo potrebo, da stavijo satje, zato jim ne smemo vstavljati samih gotovili, vže izdelanih satov; praznih okvirjev, ki imajo samo satne začetke, pa jim tudi ne dajajmo nad pet, ali največ sest, za katerimi naj pride takoj stekleno okence ali mrežica in lesena deska, ki imajo nalogo zadržati toploto, da ne uide, ker je hlad zelo na potu stavbi satja in razvoju zalege. Ko 80 okvirci vže dozidani in ako je pričakovati se bogate medene paše, potem obesimo še eden ali dva okvirea v panj, in sicer tako, da pride en okvir pred tretji sat od spredaj in drugi za njim, ker Čebele v gnjezdii ne trpijo nobenih praznin, ampak jih nrno izpolnijo. Ne smemo pa pozabiti dati okvireem vselej satne začetke, da čebele pravilno napravijo satje. Ako opazimo, da kak sat ne gre pravilno od rok čebelam, moramo koj poseči vmes in pogreaek popraviti, kajti zakrivljeno in povprek stavljeno satje dela pn premakljivih panjovih samo veliko zgago.
Ako denemo v kak panj satne kosove različne velikosti, tedaj obesimo man)8e bolj spredaj pri žrelcti in večje bolj zadaj; to pa zato, ker čebele v sprednjem delu veliko hitreje stavijo, nego v zadnjem. Seveda satni začetki ne smejo imeti tluha po miših, urinu (scalnicij itd., kajti v tem slučaju bi se roj lepo zahvalil za ])onujaiio stanovanje in poslovil. Ko je ves roj v
panju, nesi ga takoj na odločeno mesto v uliijak, ne postavljaj ga ])a pod ali nad aH celo poleg ntater-nega panja, ker bi se pri prvili izletih veliko rojevih čebel pomotoma vrnilo v stari panj.
1'rvenei ali prvi roji pridejo najraje kako soparno, toplo, mirno opoldne, za katerim rada nastopi nevilita ali deževni dnevi. Ako čebele vsled slabega vremena ne morejo na pašo, jim v treh dneh poide ves živež, ki so ga prinesle kot roj seboj za doto in če jim ne pomagamo čebelarji, morajo poginiti. Celo o lepili dnevih moramo podpirati roje z medom, ako je paša zelo pičla. To je temeljni kamen vspešue čebeloreje. Le pri obilni paši nima pitanje rojev nobenega pomena. Tudi moramo opomniti, da se roji ne smejo nikoli pitati precej prvi večer, ker naravni roj vzame seboj vselej brašna za tri dni na pot. Ako l)i roj pred Časom pitali, utegnil bi nam takorekoč iz gole objestnosti drugi dan odnesti pete. Zato pokladajmo Šele tretji večer po rojitvi. Zal, da mnogi začetniki o kakem pitanju rojev ne marajo nič slišati. Kdor pita, ta bo kmalu z veseljem opazil, kako urno napreduje izdelavanje satja in zalege.
Da ne nastane ropanje, ne svetujemo mazati panjev od znotraj z medom ; veliko boljša v ta namen je melisa, bela kopriva ali kaka druga medonosna rastlina.
iMajhuili in poznih rojev naj začetnik niti zastonj ne jemlje, ker ne bo imel ž njimi druzega nego jezo in stroške.
Ako imamo v ulnjaku panjove z neoplojeno ma-tieo, zaznamnjmo jih z majhnimi šopki ali s kako pi-sanobarvano rečjo, da more mlada matica po ženito-vanjskem izletu lahko najti zopet svoj panj; kajti ako se zmoti in zaide v sosednji panj, jo tamkaj brez usmiljenja zabodejo do smrti. Ker se mlade kraljice na svatovskem izlet« tako rade poizgube ali jih ptice pozobljejo, zato preglejmo poznejše roje in staree od časa do časa, je-U imajo matice. Ako opazimo zalego, smo lahko mirni, matica je pri hiši.
Da in kako je treba pozne roje, ako nimajo v septembru dovolj ljudstva in živeža, družiti, o tem bo-Čenio poročati enkrat v jeseni ob zato primernem času.
Danes le še kličemo : Kmetovalec, peČaj se pridno s čebelarstvom, ki vpliva tako blagodejno na srce in značaj človekov !	— o ■—
Politični prcj^le«].
Deželni zbor kranjski se je sešel ai. junija, a je bil 24:. Že zaključen. Vzrok temu je obstrukcija po-
alaiiciev Icat. niirotlnc stranice. Kakor znano, je izmed 37 (leželnili posUncev 17 iioshincev kiit. narodne stranke, 1) liberalne in 1 I Nemcev. NaŠa stranka je torej najmočnejša v kranjskem deželnem zburn. A da vendar ne more dosti ali iii6 storiti, je kriva zveza lilieratccv in Ncmeev. Ko se je deži;lni zbor spet sesel, zalitovala je naša stranka, da se ji da v odsekih, koder se prerešetavajo razni predloj^i predno pridejo v zl)ornico, primerno število zastopnikov, V odsekih, ki štejejo 12 jjoslancev, naj bi imela kat. narodna stranka 5, Nemci 4, lil)eralci 3 zastoi)nike, a v odsekih 9 poslancev naj bi bilo razmerje 4, 3, 2. Da je to praviëiio in pametno, vsakdo sprevidi, kdor ni zaslepljen strankarske strasti. A zdrnženi lilieralei in Nemci so to otlklonili. Vrh tega pa jo poslanec Hribar sramotil dnbovsčiiio, ko je poslanec Snsteršič predlagal, naj se uvede splošna volivna pravica. Naši so zahtevali, naj ILribar preklice, in ker ni liotel, so vzdignili velik ropot in šum in niso nikogar pnstili j^njvuriti, dokler bi ne prekli<;al. Potem so se zaceli poslanci med seboj osebno žaliti, letele so linde psovke sem in ^tje, eden liberalnih poslancev jo vrgel tndi tintnik v ŠnstcršiČa, ki ga pa ni zadel; vrišč je le naraščal ia malo, da ni prišlo do tepeža. Glavar je sejo zakljnČil, dnnajska vlada pa je zakljncila to zasetianje deželnega zbora. To je gola resnica in snh, površen popis dejanj v dveh sejah (soboto in pondeljek). Seveda sedaj lete polena in blato na našo stranko in vsa krivda se zvrača na njo. A krivi so v prvi vrsti le nasprotniki, ki ne dajo pravic, katere nam }>'rcdo. Zoper krivico p a o d 1 o Č e n o d p o r t o 1 i k o c a s a, dokler se nam ne zgodi pravica. Saj se godi krivica štirim petinam naroda, ki stoji za našimi poslanci, Vsckako je pa obžalovanja vredno, da ae je odpor pojavil v oldiki, ki ne pristoja poslancem, najmanj onim katoliške stranke. Psovke in snrovost pre-pnstimo (irugim, ki so že doseclaj to imeli v zakupu. Ni čudno in da se razlagati, će me vedne psovke in sra-moteiija nasprotnik» spravijo v jezo ter sam začnem enako x enakim povračevati, saj sem človek, a lepo to jii in tndi pametno ne. Bodimo odločni, a ne odiirni!
Državni zbor je bil zakljnčen 18.Jiiiiija. Davek na vožne listke bomo vendar le dobili ; Oelii so uamree odnehali in zakonski načrt je bil vsprejet. Vlada zagovarja ta davek s tem, da bi sicer ne mogla zdatno prispevati k drngini državnim potrebam radi pomanjkanja denarja. Novi davek bo najbolj obremenil nižje sloje, ker je na lU razred razmerno največji davek naložen. Uevcž je pae povsod zadnji.
Novi tržaški Škof msgr. Frančišek Nagi je bil 15. jnnija slovesno posvečen v Uiniu. 1'otera seje pri&el zalivalit sv. Očetn, ki mu je dal v dar lep zlat naprsni križ z dragocenimi kamni rekoč: „Ta križ bodi jamstvo miru v Vaši občini,' jaz želim iskreno, da sc Vaše mirovno poslanje v'i'rstu posreči. Ne obupajte!" Zastopnikom tržaškega in koparskega kapiteljna je papež polagal na srce narodnostni mir.
Ruska vlada začela je s Poljaki ravnati bolj prizanesljivo in milo ter jim pustila mnogo starili pravic, (;ar noče več trpeti, da bi ae zlorabljalo njegovo ime za zatiranje Poljakov, kakor se je dosedaj godilo, marveč kot slovanski rod naj imajo svoje pravice.
Nemški cesar hoče iti sedaj sam obiskat poljske pokrajine svojega kraljestva. Poljaki se tiste dni tudi
iz hiš ne bodo prikazali, le kdor bo ravno moral iti zaradi svoje službe, se lio vdeležil vsprcjema.
Limrl je saksonski kralj Albert 19. junija. Pogreba se je udeležil naš |)resvitli ceaar in nemški cesar. Bil je slaven vojskovodja, ki je zlasti v nemško-tVancoski vojski 1. 1870 Nemcem pripomogel do imenitnih zmag, — Dasi je dežela z večine protestantska, je bil kralj katoliške vere.
2G, m. m. 1)1 se bilo imelo vršiti kronanje angleškega kralja Edvarda, a par dnij prej je nevarno zbolel za hudo črevesno boleznijo ter so ga morali operirati. Kronanje je kajpada preloženo ali ga morebiti eelo ne bo nc, ker je več ko dvomljivo, da bi kralj ozdravel. Veliko škodo imajo nekateri trgovci in podjetniki, ki so mislili v onih d:ieh obogateti ter so vse svoje premoženje vteknili v razne priprave. Marsikateri je prišel na kant.
Buri so se siccr podali Angležem, a le to je čtulno, da so Angleži dobili tako malo pušk in streljiva, ko je vendar gotovo, da so bili l:Juri z obojim izborno založeni, Čudno je tudi to, da Angleži ae vedno vozijo konje za svojo armado v Južni Afriki, Znabiti je pa ta mir le na papirju? Kdo ve, kaj bo še iz tega? liiiri so se pač podali, da oliranljo svoje pleme in se očvrste, a prej ali slej pride za Angleže dan maščevanja.
Prijazna beseda staršem novomeških učencev.
(Koiieu),
Vsi atarâi pa ue morejo vzgajsiti	svojih sini>vî
poslati jih Itmrajo v tuje kraje, iaročiti tujiiu Ijiulem. K'jliko skrbi prizadene to uóetu, ki premišljuje, lUi bi) pué p;izil u ivi gospodar in nnzn ina gospodinja n^, njego . ega sina, ah Ijostii nupeijaval,!, da izpulmije dolžnosti v soli, uli ga bosr,a vamviila slabe družbe; iu mater obhaja strah, du sa vrue inorahiti deíek, ki gřt je miu'ala izročiti zdnivuga in d ibrega, pokvarjen na duši in na telesn domov. Tuko pi emišljujejo stariši domu; sinu pit se toši v tujem kraju po njili in m bratih in sestrah, pred tovariši skriva solzne oĚi in teiko čaka noći, da se izjoka v postelji.
A domotožje se poleže, sin so privadi novim razmeram; staršev skrb pa ne mine in prav imnigokrat se ne bojó brez vzroka za sina.
K'iznovrstni kakor učenci ao njih gospodarji iu gospodinje po mestih, D.die se dobri iu vftitui, ki se prav žrtvujejo za dijake in skrbe večkrat bolje in uspešnejša zanje nego starsi sami; a mnogo je takih, ki gledajo le na denar, ki skuhajo kar največ izieti iz staršev, vzgoja sinov pa jim je deveta briga. Kadar slutijo, da pride kdo pogledat stanovanje, posnažijo sobo, premene posteljno perilo, nastavijo milo in kupico iu krtačo za zobe, potlej je opravljeno in mir za dolgo časa. Soba se ne zvači več, se ne zakuri vselej, kadar bi bdo treba, in da se pnjiraui olje, se morajo učiti dijaki v kvarnem somraku.
Kakor pa gledajo nekateri gospodarji iu gospodinje samo na denar, tako tudi nekateri starsi, kadar iščejo stanovanja. Old hjčejo kar se dá mnogo dobiti; ti kar ae dá malo plačati in najboljše se jim zdi ono stanovanje, ki je najcenejše. A pri tej izbiri se godi kakor pri kupovanju blaga po ata-CKuab. Kar je uijcenejše je navadno ne samo najslabše, ampak prav za prav tndi najdražje, ker ne potrpi nič in se mora takoj zavreči.
Vsak delavec je vreden svojega plačila in tudi gospodar in gospodinja ne moreta tlake delati staršem, ki ne preskrb-ljujejo svojih otrok in neapametni ne izprevidijo, da so utrgali otroku, kar lie poplačajo gospodarju.
Kadar tedaj iščete stanovanja, ne glejte samo na ceno; poiskati Je treba pred vsem dobrega, naj si bo tudi nekoliko dražje. (Je m hočemo peljati v tuj kraj, v tuje mesto, povprašujemo, kje bi se ondi dobro ostalo, kje prenočilo, kje bi bil
lilev za koiijn; ie pa liočemo svojega sina nastaniti za celo leto ali za već let, iie bomo «iko^av vi>i'fiHali [lu pripravnem stBUovanji, se ue Immo posvetovali z vestnim in ii:ltilšfiiiin prijhteljem ali z uĚitťljeiny Úlovek l>i mislil, da set» ob sebi razume; a izkušnja u6i, da ni tako. Kuku paV Thko z«nikami so mnogi stuvši, da stanovanj sinom niti ce izbevo snmi, ampak otrokom prepuste, du si jilt poiščejo. Ti seveda izbij-ajo po svoje, Lalikoiniselni gltdajo, da pridejo s prav veselimi tovariši skupaj, nekateiim, zlasti odjHslim, ugaja (jiio, ker se jim poinija velika proslost, kjer jih nihče ne opominja k učenju, kjer odhajajo, kiular jim drago, prihajajo, kadar se jim ljubi, bero, kar se joti zdi, občujejo s komur si bodi, kjer se dobi v potrebi tudi hi.šni kljtić in se gospodar ali gospodinja ne meša v dijaške zadeve. Oe taki iičerci ïasiajajo v šoli, če si kvarijo zdravje % neiednim življenjmi, kdo je kriv v prvi irsti? Starši, ki niso izbrali dobrega stanovanja. Seveda ni vseč razvajenemu sinu resen gospodar, ki skibi za red, ki hcdi vprašat, kako se godi v šoli, ki ne dovoljuje «Čeiun kaditi in igrati, postopati ]io ulicah in pohajati gostilne. Ljubljeni sinček se pritožuje in tudi laie starseiu, da je lirana slalaj stanovanje nepiipravno, da se učiti ne more, toliko éřsa, da mil nespametni starši dovole, đa se preseli. Zdaj se mu izpolni srčna želja, da pride k sošolcu, ki niu je hit toliko niičnega pripovedoval o svojem stanovanju, kjer se shaja prijetna diuiiba, kjer ne zmanjka zabave, sli igre ali petja ali celo ])le9a, To zabavo pa morajo di'ago plačali ubogi starši in laiikoiuiselni sinovi. In v kakiiiie roke zajdejo večkrat taki učenci ! Gospodar in gospodinja jim pač jiregledujeta napake in razvade, a le dotlej, dokler se trdno diií.e njili stanovanja. Kakor hitro pa se začne dijak kesati in se lioČe vrnili na pravo pot in pred vsnn si poiskati boljšega stanovanja, za-gj-ozi mu resno gospodar ali namigno mu dobrosrčna gospodinja, da jo ř.ene vest povedat gospodu ravnatelju ali gospodu katelielii ali gospodom profesorjem, kako da se je vtitlel dijak, To preplaši marsikaterega reveža, da se ne poboljša.
Starši, ako niste popolnoma preverjeni, da je vaš sin na dobrem stanovanju, pi'idite vendar katerikrat nenapovedani pogledat, kaj da počne, na vs« zgodaj, da vidite, ali je že vstal, ali opoldne, da ,se prepričate, kakšna da je jed in soba in postelja, ali pozno zvečer, ko bi morali lili učenci doma in pri knjigi.
Oe je vaš sin nadarjen, bistroumen deček, preskrbeti mu morate tniii bistroumnega nadzorstva, du se ne bo norčeval s preprostim gospodarjem in premalo prebrisano gospodinjo. Kaj pa, če sami ne iiioiate priti j)Ogledat zii sinom, ali vam jiač piše katehkrat o njegovem vedenju in sončenju gospodar ali gospodinja? Ne? To hi bilo ali dobro ali slabo znamenje; dobro, če je sin tako priden in dober, da bi bila odveč vsaka tožba, vsaka poaièt; če pa sin ni priden, potem je to tem hujše, če vi, starši, o tem ničesar ne veste, če ee vam ne odkrije takoj vašega sina prvi korak po krivem potu, dukler hi ga lahko še obrnili z jedno besedo, z jednim opominom. Gospodarji in gospodinje večkrat zato molče ali celo hvalijo in zagovarjajo, ker se boje za stanovanje; in saj vidijo tudi, da ee sem ter tja dobrih stanovanj, kjer se ne prizanaša in ne molči k razvadam, ogibljejo dijaki in tišče v slaba. Tem važnejše je, da odločujete vi, starši, kje da bodo stanovali vasi sinovi, ne jta sinovi, kje da jih morate nastaniti Btaiài, Varujte si svoje plavíce; mladina vam rasa črez glavo in v vaiinili zadevah vas ne bo hotela poslusati, če se ne oglasite v maiijšili.
Recimo, daste izbrali sinu dobro stanovanje ; gospodinja je vestna in ne presitna, opominja sicer in evari, a dovoli tudi, da se učenec razvedri, pazi na red in snago, skrbi za, zdravo hrano in gleda na lepo vedenje. — „Samo inštruktorja »HI se moram dobiti", pravite. — Oemu pa tega? Šfjla je za to, da 1'azloži učencem, česar ne morejo nmeti sami. Le v šoli treba paziti in lahko se ponovi potem vse učivo doma. Kako važno je, da se človek zgodaj nauči, sam delati, sam niisliti in sum od sebe red držati. Majhni oiroci se še vodijo ob roki, deček naj hodi sam. A pri nas je neko ustno izročilo. ki terja, da imej iičeneo inštruktorja. Kakor so v jirejšiijih časili žvečile pestunje hrano ubogim otrokom, tako naj prežveči še jedenkrát inštruktor učencu doma, kar se mn je ninogo holje povedalo v soli. No, Če je deček res tako za-
ostal, tako slaboten aH tako brez vsake volje, da ne stori ničesar sam, da se ne gane, če ne kriči kdo nad njim kakor Čič nad leno svojo živaljo, v božjem imenu, naj ga vleče in rine hidjši tovariš naprej I A zdravemu, bistremu dečku ni treba te opore, ki bi bila samo pottilm lenobi in razniisljenosti in izgovor staršem, ki se navadno jezé na inštruktorja, če ne napiednje učenec.
Ce pu je že dober iiistrnktor mnogim učencem nepotreben in odveč, bil bi jim naravnost na škodo Ziinikaien in slab. In vendar se ponuja tudi takih, ki se v potu svojega obraza trudijo učiti diuge, Česar sami ue vedo. Glejte, starši, da s« jih obranite, in posvetujte se z učiteljem, prediio vzamete iti striiktoija sinu.
Sporazumno mi^rajo delati, vzajemno se podpirati starši, učitelji in učenci, ako se Ik če doseči namen šole, vzgoja hlagili, omikanih značajev. Pritožbe in nezadovoljnost s šolo izvirajo odtod, ker ta ali oni teli fisktorjev ne izjioliinje svojih dolžnosti. A če jih ne izpcdnuje kdorkoli, to nikomur ni opravičilo, da bi jih smel zanemarjati sam; saj pride pri vzgoji v poštev mladina, najdražji zaklad in bodočnost vsakega naroda,
„Toda", pripomnil bo kdo, „izktiŠitja nam praii, da so se tndi najboljših staršev otroci, p<inčevani od najvestnejših učiteljev in skrbno varovani vseh shihih vplivov, vendar pokvarili in zrasli v nesrečo sebi in diugim".
Žil a resnica, ki pa le dokazuje, da človek ne premore vsega, da se trudijo zaman starši, zaman učenci, zaman vsi učitelji, ako vzgoje ne blagoslovi Bog.
LH^EK.
Poročila iz kitajskih misijonov.
(Dplje.)
Zadnjič smo spremili naše popotnike, kaj ne, dragi bravec, tja do Neaplja. Videli smo jih tudi še ko so se poslavljali od stare „mamice" Evrope, odšli zopet na morskega „hiko-nmtijo" in odjadrali dalje proti Kini.
Da, samo do tukaj smo jih spieitiili, ker n{ini dalje niso pustile naše „Novice", Češ, „dosti je en predalček za kitajske novice. Me smo „Dolenjske", ne „kitajske".
Mej tem Časont so nam pa ušji naši popotniki in — hvala Bogu — tudi si'ečno prišli v Poi t-Said ]iri Aleksandriji. Zato se jitn jm danes kar tukaj zopet pridružimo ter jih spieraljajmo dalje proti Kini.
V Port Saidu so se malo časa ustavili. Dobili so nekaj novih tovarišev misijonarjev in sicer frančiškanov in dominikanov.
Peljali so se tudi mimo Aleksandrije. „Ali so videli P. BenigUfi Snoj?" vprašal bi me rad zdajle maisikateri mojih čituteljev.
Na ta vprašanja naj nam odgovori sam P. Baptist'i :
„Zelo sva želela z Fr. Urbanom videti v Aleksandriji ljubljenega sobrata F, Benigtia. Pa ta neumni morski „luka-maiija" se za Aleksandrijo ni kar nič ztnenil. Mimo jo je pihal, kakor bi ga kdo podil. Zato sva ga pa morala samo v duhu obiskal! in mu izročiti prisrčne Itratovske pozdrave najine in naročene od sobratov y dom<ivini."
Skozi sueški prekop, mimo gore Sina), rezal jo je parobrod čvrsto dalje in dalje. Jlorje je bilo precej mirno.
Ko so se pa priyozili iz Knđečega morja na prosto moije, so se pa ti nemirni valovi zopet stepli. Ne vem, kaj je bilo prišlo med nje. Sicer se vedno preknpicajo, sem pa tje pehajo, kakor 'mlade norčave mucike, ko so se napile mleka. Da se pri tem zaletavajo poredno tndi v parnik, to je seveda samo po sebi umevno, „Za take malenkosti,^ ))iSe P. Turk, „se naš velikan kaj malo zmeiii. Tcda zdaj je bilo pa huje. Kakor gore veliki valovi podili so se sem ter tja po morju, se drug oh driizega zaletavali in se zopet pogrezali. Pa to veselje bi jim Človek že privoščili Naj le razgrajajo m skačejo, saj imajo prostora dosti, Ko bi se pri tem ta šnient le ne zaletaval tako silno v našega konja! Kar poskakoval je siromak, da smo menili, zdajzdaj se bomo potopili, Poguiunejši izmej potnikov so ta divji ples nekaj časa z vidnim veseljem opazovali. Tudi jaz sem nekaj časa opazoval fo divje irvenje in Šumenje, Fotem sem pa zbežal v spodnje prostore, kjer je
bilo varnejše. To je bila pa moja sreČa. Komaj pridem v kabino — piše dalje — ko «e ladija uaeiikrat zelo sti-ese. Kaj je bilo loV Pa vpitje sem zaslišal. Se li potapljamo? ^e so hoteli uekateii izmej nas vťn teči, ko piidejo oni po-giKiini, ki so ostali na krovu. Toda kakšni ? Vse je od njih teklo, tako so bili preinoùeni. „Za božjo voljo, vpraňamo tovariša, kakšen pa si V Kaj je pa bilo V" Le poSasi smo zvedeli ves dogodek, Ti „itogumiiejsi" aedeli so na krovu in opazovali ples valov. Valovom se je pa najbrže za malo zdelo, ' da bi jili kdo zastonj gledal, ali jia sk se jim zdeli gfledavci presnhi, ali ao imeli morebiti kak drug lurok, kdo naj to vé! Toliko je gotovo, da sta se prav tik pariiika stepla dva velikanska vabiva. Gledav«i s» se i.6 veselili lepega prizora. Toda „lišsccssa . . 1" je dejalo in vsi so ležali po tleli krova kakor snopje za ženjicami. Pri vsej tej nesreéi je bila pa sreča, da Be jim ni druzega zgodilo, kakor to, da so bili do koze premočeni 111 da jiii je minila radovednost.
„Tudi morska bolezen se nas je zaĚela prijemati". Že me je zHČelo v želodcu stiskati in viti, kakor da bi tudi moj želodec botel ven gledat, kaj se godi zunaj. Pri tem se pa spomnim, kaj je ravnokar ]ioiriirilo radovednost naših tovarišev na krovu, da sf> radi prihiteli v kabine. „Kaj, ko bi tudi jaz moj neumni želodec tako ozdravil", sem si mislil. Brzo poiščem svoj kovček, vzamem se drugo steklenico tistih Tvojih „srčnih", aii bidje „želodčnih kapljic" in „liik, liik, luk" je dejalo . . ." p!i kaj bi ti, draga sestra, to tako obširno popisovali Kratko: spil sem (iaSo „kapljic" in prigriznil nekaj tržaíikih fig. In kdo bi si mislil, pomagalo je ! Želodec je malo ZHgodrnal in se pomiril. iSlabosti so minile potem same ob sebi „Knajpimje je pa res najboljše zdravilo zoper vso bolezni," sem dejal tovariiu in mu ponudil isto zdravilo. Seveda tudi njemu je odleglo takoj, ko je spil čašico kapljic. Ker je tudi nekaj misijonarjev zgrabila morska bolezen in iver je bilo v steklenici še precej tekočine, naredil sem zopet po „frančiškansko", češ, kar je moje, to je tudi tvoje, vse je pa naše. In misli si, draga sestra, ko sem nalival zadnjemu, nalil seen mu tudi zadnje kapljice „kapljic". Da bi ti vedela, Itako smo Ti bili hvaležni za Tvojo skrb vsi, prav vsi, ker vsem je poiriagalo! . , .
iiO. decembra, t. j. dnigi dan so se valovi zmučili iu se pomirili. Najbrže jim je bilo tudi vroče, v vročini se pa seveda iiikomui' ue ljubi skakati.
20. dec. in vročina! Kako gre pa to skupaj V Pa vendar je le res I P. Baptista piše o tem :
„Vročina nas prav dobro greje. Pa temu se ne smete čuditi, ljuba mamica. Tukaj v teh krajih zime ne poznajo, saj take zime, mi zle in snežene ne, katero jo imata pri Vas".
„O, bhigor jim, če res zime nimajo 1" si gotovo misliš ti, gospodinja, ki moraš po zimi za toliko groškov drv vpepeliti, pa je jiri tem še vedno mrzlo v sobi. Da, res je, tam ne poznajo vaše zime, V zimskeiti času je vreme le boij deževno. Snega sploh ne poznajo. Po dnevu je vedno huda vročina, le noči so precej hladne.
„Vi se grejete pri peči, nas pa solnčiii žarki prav občutno žgo. Tudi za nočni počitek ga ni ugodnega prostora. Mnogi prenoče kar na krovu. Na kakem stolu, klopi ali kar na tleh predreniljejo noč. Seveda ni varno to prenočevanje, ker večkrat vetrovi nastanejo, ss dež vlije. Kaj lahko se pri tem prebladi. Jaz vsako noč preti'pim raje v kabini. ,Pre-trpim" pravim 1 Zakaj vsled silne vročine in sopare ui mogoče zaspati. Potim se vsako noč, kakor se we nikoli nisem v svojem življenju. Tako hudo je že pri meni, ko nisem obilen, ampak pi'ecej koščen. Zuto si pa lahko mislite, kaki revčeki so še-le oni, katere je Stvarnik obdaril z nekoliko širjo pO' vršino telesa. Le ti pa po noči kar zevajo in stokajo. . , ."
Kaj ne, dragi ml čitatelj. Ti bi kot dober kristjan rad vedel, kako pa je z krščanskimi dolžnostmi popotnikov. Ali 80 kedij pri sv. maši? Ali masniki nikdar ne mašujejo na popotovanju ?
O tem piše naš P. Baptista :
„liazun prvili dveh dnij našega popotovanja mašujemo vsi mašniki vsaki dan na parniku, v lialašč za to pripravljeni kapelici".
Kaj ne, to mora biti čudno maševati v cerkvi, kjer se vedno vse ziblje in maje kelili, knjiga, altar, vsa cerkev. Da
80 se katoliški potniki udeleževali sv, maš, ni treba posebej povdarjati.
Pri tem se je pa približal lepi božični praznik. Kakšni občutki so morali pač navdajati naše kat. popotnike na sv. večer! O tem piše P, misijonar svoji sestri: „Ne morem povedati, kako mi je bilo pri srcu ta večer. Najraje bi se bil zjokal kakor dete. Seveda ne bi bile to solze žalosti, ampak bile bi — i no, saj še sam ne vem česa. Najbrže bi se labko imenovale solze ginjenja. Ker se pa za jnnake, kakoršni smo mi, misijonarji, ne spodobijo solze, se pa raje nisem jokal. Pa saj tndi ni bilo časa za jok. Dasi smo bili popotniki tako različnih ver, različnih narodnosti), različnih stauov, imeli smo na sv, večer vendar prijazno veselico. Reči moram, da smo se imeli prav dobro in vsi smo bili veseli. Kajpada, lepih jaslic ni bilo^ kar sem pa jaz zelo pogrešal. Pa — na morju smol....."
„Zdaj smo v pristanišču mesta Kolombo. To je glavno mesto otoka Cejlona v prednji Indiji. Na suho ne bomo stopili, ker seje paniik predaleč od mesta ustavil. Jutri 2S, dec. odrinili bomo pa dalje. Kako ae bomo naprej vozili, ue vem, ker v prihodnjost ne vidim. Ko bo mogoče, Ti bodem pa že takoj pisal. Do tedaj pa: „Zdravi!"
(Dftlje sleili.)
Doniilče Testi.
(Osebna vest). Višjim geometrom pri razpregl. uradu je imenovan vežbenik g. Fr. W i t s ch 1 y Eadoljici za sv. Križ pri Kostanjevici, vežbenik g. P. Koladzyn v Logatcu pa je začasno nameščen v Kr.škem.
(Umeščen) je bil 19. junija č. g. Henrik Povše na župnijo Čatež pri Trebnjem.
(No v om as n iki v L j ub 1 j. škofiji). Posvečevanja bodo v ljubljanski škofiji dne 10., 12. in 14. julija. Posvečeni bodo iz IV, 1. gg. Ivan Nep, Berce, iz Dražgoš;' Karol Ùuk, iï Črnega Vrha; Fr, Kb, Kimovec, iz Cei'klj pri Kranju; Andrej M ag a j n a, iz Vrem ; Jan. 01>gl. M aren čl Č, iz Kranja ; Alojzij Meriiar, iz Ježice; Fr, Ks. P a v à ič, iz Ljubljane; Ivan Krst. Prijatelj, iz Dobrepolja; Val. Sitar, iz Ježice; Fr. Ser. Skulj, iz Vel. Lašč ; Rih, Smolej iz Ljubljane. G. Karol Gross bode dobil vsled mladosti lo snbdijakonat in di-jakonat. Iz III. 1. sledeči gg, : Matej A li a č i č, iz Tržiča ; Mart. Drolc, iz Krašnje; Mih. Kmet, iz Št,. Lovrenca ob Temenici : Ivan Kriz. Kozina iz Ribnice; .losip Logar, iz Metlike; Mart. Pečarič, iz Metlike; Josip Pire, iz Velesovega; Leopold Podlogar, iz Škocijana pri Turjaku; Ivan Krst. Strajhar, iz Smartina pri Kamniku; Mart, Štular iz Metlike,
(Dolenjsko persko društvo) priredi v mescu juliju t. 1, društveni popoldanski izlet v Belo cerkev, Dan se naznani kasneje. V to sviho vabi odbor vse častite gospodične pevke in gospode pevce, da se vdeležujejo rednih vaj, katere bo za č. dame vsak pondeljek in sredo ob 6.-7. za gospode vsak torek in petek ob 8. zvečer.
(Šolske skušnje) sole „Glasbene Matice" v Novem mestu se bodo vršile v sredo 9, in v četrtek 10. julija 1.1. v šolskih prostorih (Bergmaiinova liiŠa I, nadstropje). Slednji dan se bodo proizvajale tudi orkestralne točke in zbori ter se bodo razdelila spričala. Začetek vselej ob 5. nri populudne. — K skušnjam imajo pristop roditelji gojencev ali njih namestniki, društveniki i po njih vpeljani Člani. Na zalitevanje ae bode glasbeni pouk nadaljeval tndi med šolskimi počitnicami, v kar pa je treba pred skušnjo priglasiti pri upravništvu ali pri učiteljih šole.	Šolsko upravništvo.
(Zborovanje) novomeikili Članov Glasbene Matice bode v Četrtek 10, julija ob 2. uri popoludne v šolskih prostorih (Bergmannova liiša L nadstropje). Vspored: 1. poročilo šolskega upravniStva, 2. volitev upravuistva, 3, predlogi in uasvéti.
Šolsko upravništvo Glasbene Matice v Novem meatu,
(Razglasilo,) Od c, kr, okrajnega glavarsta sedaje na splušno vednost, da se bode dné julija 1902 ob 10. uri dopolndne _ obravnavala pri stavbenem oddelku c, kr. deželne vlade v Ljubljani, o podanih ponudb, zavoljo izvršitve stavbenih del pri uradnem poslopju c. kr, okrajnega glavarstva v Rndolfovem. — Dotične ponudbe so sedaj po navedenem času
podati pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani in zniiiorejo se glnsiti ali na >sa delu ali samo hh [losameziiii inojsterska dela. — Veé o tem se razvidi Iz dtit^čnegu razglasila, katero je nabito na uradni deski in objavljeno v urndiieiii liatu Ljnbljanakegtičasnika.
C. kr. okrajno glavarstvo liudolfuvo, dne ÍÍ7. junija 190á.
(Eedek jubilej.) Goap. okrajni šolski nadzornik v Ornonilju Anton Jersinović praznuje letos 25 letnico svojega šolskega nadzornistva in 401etnieo svojega «eiteljevanja. Večje slavlje se bo oliliajalo tem povodom jutri v Trebnjem o priliki učiteljske konference novomeškega glavarstva.
(Kresov) pred praznikom presv. Srca Jezusovega po naši okolici ni Isilo kaj dosti videti, isto tako na kresni veĚer. Ali jib bo kaj več o prazniku slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda? Upamo,
(Kapiteljska cerkev) dobila je pred pi'aznikom sv, Petra in Pavla v ladiji ni>ve klupi in sicer v dveh vrstah. Ladija je s tem dobila vse drugačne, bolj prijazno lice in odpravljen je eden najbolj kričečili nedostat,kov, ki je vsacega, domačina ali tujca, res bodel v oči. Khipi so izdelane y priprostem gotskem slog» iz suhega, zdravega hrastovega lesa. Res mojstra se je izkazal pri tem delu, kakor 7.e večkrat prej, domačin g. Vinko U me k.
(Važno za vinogradnike), Leto za letom vporablja se mniigo žveplenega prah» za žvepljanje trt proti grozdni plesnobi. Kakovost žfeplenega prabu pa ni t)dvisna od njegove kemične čiito-iiti, amjiak od finosti. Dobri žvepteni prah imet! mora vsaj 70 stopinj finosti po Chancel u, boljše vrste imajo pa po 80 in tudi 90 stopinj; tako n. pr. odlaja deřelni odbor štajerski tamošnjitn vinogradnikom žvepleni prah po 90 stopinj finosti po Chancel-h. Kmetijsko kemično presku-sevališče v Ljubljani prejelo je že večkrat poročila od naših vincgradiiikov, lia z iivepljanjem trt niso dosegli pričakovanega YSpeha, in skoraj v vsakem slučaju, ko se je doposlal vzorec vp<>rabljanega žveplenega prahu v preiskavo, pokazalo se je, da je bil íATideni prah premalo fin, to je predebelo zmlet in vsled tega brez vrednosti. Kmetijsko kemično pre-skušališče preiskalo je vsled tega več vrst žveplenega pralm in te preskušnje so pokazale, da se na Kranjskem prodaja žvejileni prah slabe kakovosti, Večina preiskanih vzorcev je imela samo 40 do 6(j, in le posamezni vzorci 60 do 70 stopinj ňnosti po Chancelu. Opozarjamo torej p. n. vinogradnike, da naj kupujejo za žvepljanje trt le žvepleni prah, ki ima najnianj ?0 stopinj finosti po Chancelu Preiskovanje na finost izvršuje kmetijsko kemično preskusevališce za Kranjsko v Ljiibljani. Preskuánja enega vzorca stane s certifikatom vred 1 K. preskušnjo zadostuje okoli 100 g žveplenega prahu.
(Pravi naslov na poslaništvo v Meksiki,) Trgovski in obrtniàki z\»ornici v Ljubljani je c, k, trgovinsko ministrstvo naznanilo, da je c. k. poslanik v Meksiki opozoril na nedostatke, ki nastanejo vsled nepopolnega ali nepravega naslova na pisemskih pošiljatvah, namenjenih poslimištvu v Meksiki, Pošiljatve na poslaništvo se vsled pomanjkljivega naslova večkrat zelo zakasnijo. Da se v bodoče izogne tnkim zakasnitvam ali tndi izgubi pošiljatve, je treba naslov narediti na način, ki je v Meksiki obče razumljiv, namreč: „Legacion <le Audtria-Hiingaria D, F. Mexico".
(Razlaga velikega katekizma,) tretji zvezek je izšel. Na 32 polah ali 58 krščanskih naukih za cerkev pojas-nuje četrto poglavje katekizma t. j. nank o milosti in zakramentih pa o cerkvenih blažilih. V „Katol. BukvarJli" v Ljubljani stane knjiga mehko vezana 2 K 70 h, trdo vezana 3 K 60 h; po pošti 30 h več.
(Današnji list) obsega deset strani.
lîa/iie stvari.
■^(Angelji na pokopališču). Neki svetnik, ki je imel posebno sočutje z ubogimi dušami v vicali, je prišel^ neke poletne noči ua zapuščeno pok<ipališče, da bi molil za duse ranjkih.
Ura za nro je potekla in njegova molitev je postajala cimdalje bolj goreča. Ko p;v je ob polnoči posvetil mesec m ko so pogasili po vasi vse Inči, je prišla na pokopališče polna vrsta angeljev. Bili so \si v belili oblačilih in v mesecm
svetlobi se je vse krasno svetlikalo. Pred na pol podrtim, z mahom poraščenim spomenikom so se ustavili, začeli kaditi s svojimi kadilnicami. Svetnik je gledal ise to. Tako lepo dišečega kadila ni vonjal še nikdar v svojem življenju. Ko so pri prvem spomeniku opravili, so šli zopet naprej k staremu križu, od tam gori na griček, kjer je rastlo vse polno kopriv in kjer ni bilo poznati nobenega groba več.
Tako so prišli angelji vsak večer na pokopališče, kadar je tam molil svetnik, Nekoč pa se je opogumil in jih je vprašal, kaj vendar pomenja ta njiliov opravek,
„Tukaj leže nekateri svetniki", — se je glasil odgovor,
—	in Bog neče, da bi bili grobovi onih, ki so spolnovali njegovo voljo, tako popolnoma brez Časti, Zato bomo tako dolgo hodili sem, da bodo njihova trupla poklicana k večnemu življenju."
Svetnik je gledal začudeno in zdelo se mu je, kakor bi gledal pred seboj Boga samega v vsej njegovi pravičnosti in dobroti.
•(Posvečuj nedelje in praznijke!) Zakonska Midland v Montagne-Saint- Georges, dejiartmenta Gironde na Francoskem sta bila poznata kakor yelika onečaščevalca nedelj in praznikov in prav niČ se nista brigala za cerkvene zapovedi. Najrajši sta ob nedeljah delala reči, ki se sicer prav lahko opravijo delavni dan. Tudi nista šla prav nobeno nedeljo k maši.
Leta 1935 v jeseni ob Času trgatve so pri Michandu delali vse nedelje. Prav med sv. mašo pa so opravljali najglasnejša dela. Ko je pa šel neko nedeljo popoludne njihov devetuajsttetni sin v klet, da bi pomešal grozdje, je kar zakričal, se zgrudil in umrl. Zadušil se je namreč. Ko st!v stara dva slišala njegovo klicanje, sta mu hitela na pomoč, a ju je doletela ista usoda in oba sta se zgrudila mrtva na tla. Ta strašni dogodek je pretresel vse okoličane tako, da se ni upal poslej nihče več opravljati ob nedeljah prav nikakega dela.
• („Kdor vas zaničuje, zaničuje mene"). V Han-novru se je dogodil pred kratkem ta-le slučaj:
Na stanovanje župnika v mali gorski vasici je nekdo potrkal v neki zimski noči in zahteval obhajila v neko oddaljeno vas. Gosjjod župnik, dasi že star in slaboten mož, se je takoj od))ravil na pot v mrzlo, sneženo jesensko noč. Pot je bila težavna in ubogi starček je komaj dospel s sv. popotnico do majhne hribovske koče.
Ko stopi v sobo, najde starega moža sedečega pri peči.
„Kje je bolnik?" — ga vpraša.
Dedec pa se zasmeje in pravi:
,jBolnika ni, jaz sem vas dal poklicati zato, da ste se mučili po težavni poti, ker ste me bili pred leti enkrat raz-žalili! Takrat sem se bil zaklel maščevati in danes sem vas zvodil za nos."
Duhovnik pa je mirno odgovoril: „Obžalovanja vredni prijatelj! Krivico, katero ste mi strorili, vam odpustim drage volje zaradi Boga, za silno razžalenje, katero ste storili sv. zakramentu. Molite za srečno zadnjo uro.
Duhovnik pa se je odslovil in je odšel nazaj. Cez nekaj dni pa je bil zopet klican k istemu bolniku. Hitel je zopet na vso moč v gorovje a ko je došel do vasi, so mu sporočili da je stari niož že umrl.
Bog je pravičen sodnik.
*(Dekletain ure). M 1 ada dekleta so podobna starim «ram, te gredo zmirom naprej. — Gizdava dekleta so podobna Žepnim «ram, te je lahko naviti, — Pametna dekleta so podobna bijočim uram, te bijejo, če jih navijajo, — Prevzetna dekleta so podobna turnskiin uram, na nje se sicer ozirajo ljudje, a nihče jih ne mara v hišo. — Klepetava dekleta so podobna uram budilkam, ljudje jih poslušajo, a ne radi. — Domišljava dekleta so podobna igralnim uram, teb se vsakdo hitro naveliča. — Razvajena dekleta so podobna solnčnim uram, ki pod lastno streho niso nič prida,
—	Ponižna dekleta so podobna uram repetirkam, te se oglase, kadar jih pozoveš. — Izbirčna dekltïta so podobna zastavljenim uram, treba jih je odkupiti. — Bogata dekleta so podobna zlatim uram, cenijo jih po zlatu. — Pridna dekleta so podobna ttram z nihalom, te gredo najzanesljivejše.
—	Učena dekleta so podobna stenskim uram, ki jih je težko prenašati,	(Amerikanski slovenec.)
*	(Vera je samo z h ienske!) Mož inova delati, žena itaj iin)]i, če že Imée ! Knlikrat se dandanes sliši ta jiTihlica iz uat „bogaltoječili" muž. A kaj velja o tem ? Tudi /.ena iimra delati; mviio pri njpj bi bila lenoba iseh grdob (iiava griiolm ter izYor iiHjlutjšili greliov. Delo zwrítdi B<'g!i ju en dtl vere, molitev in bog<»3hr/.je ))« di ligi dt'l. Mož, in žena morata imeti celo vero, ne samo koščfk. In s tem, da tidite „vera je samo za ženske", ste vi gospudje, jako ueiiljudni — ali do žeiifi, ali do nióž. Neuljudiii do ženskega spola: nko imate vero za zmdto in neumnost, naj je ta zmotii dosti dobra za ženske? Neuljudiii do moškega spola: ako imate yero za resnično, pa može odvraiSate od nje ter jih vse vprek tirate v pogubljenje?
*	(Angleška izguba v buvski vnjni). Najnovejši podatki o izgubi angleHkega mcštva izkRzuje 2a.650 mrtvili, 2ž829 ranjenih, 9553 vjetih in izgubljenih. Nenavadno veliko število 75.430 vojakov pa se je vriido v svojo angleško domovino kot pohabljeni in invalidi. Neki angleški list pripominja li tem številkam, da so iste v velikanskem naspiotju z številkami, katere je objavljalo tekom vojne vojno ministrstvo kot izgube. Vlada je zaiSetkom memla, da stori dovolj ako odloči ]iodpore 3U00 rodbinam jiadlih in ranjenih vojakov, sedaj pa se vidi, da se bode ta podpoia morala zvišati vskd toliko tisoč rodbin, ki ao izgubile svoje rid telje. I/gube, katere imajo Angleži v Južno Afriški vojni (o izgubah, katere imajo Buli pa se ne ve število) so skoro iste kakor ob priliki krimske vojne, kjer je bilo mrtvih ravno tuko 2'2.Í82. V iieoiSko francoski vojni bitu je mrtvih 290,000 ljudi, V ameriški vojni, edni najvejij h pa je padlo celo 055.000. Število padlih v nisko turški vojni račiina se na 180.00U. Zgodovinarji zraćuiinli Sli, da so vse vojne od leta 178tí —1880 \že zahtevale 4,470,000 človeških žrtev in nad 30 4T0 milijonov kron denarnih stroškov. Da su te stevjlke od leta 1880 vže zopet ninitgo narastle, vidi se iz zgoiaj navedenih podatkov.
Sluešnicc.
(Ni razumel.) Snubać (svojemu stricu, predno gresta snubit): „Povej mi stric, jsli si bil tudi ti tako v zadregi, ko si šel vprašat za loko sv^je sedanje žene y 1
Stric: „Ilm, pa kako, jaz še le, jaz. Saj sem tičal v dolgeh do ušes".
(Pomirljivo). Zavarovalni agent: „Ùe redno plačujete svoje doneske, dobite v 20 letih polno zavarovalnino 10.000 dolarjev".
Gospod: „ša le čez 20 let? Med tem časom se lahlio že svet pogrezne!"
Agent : „To ne more nič škodovati, vi dobite svoj denar nazaj !"
(Pri slapu.) Vodnik; „In zdaj ako blagovolijo častite dame nekoliko utihniti, bodenio čuli gozoyito šumenje Niagare".
(Občutljivi pivec:) A: „Vam ugaja ta papir? H: „Hm, ali nimate takega brez vodnih znamenj?"
(Navada ure budilnice). Dijak: „Kako pa je to: ura budilnica, katero ste postavili y mojo sobo, pa ne kliče in ne zvoni ob duločenem času?"
Gospodinja: „O, pač, samo vsakokrat jo jc treba malo potresli."
(Cesar in graščak). Ko pride cesar Jožef drugi nekdaj v ogersko vas, sreča zelo ošabnega graščaka. Cesar ga vpraša: „Kdo pa ste?" Graščak odgovori: „Veličanstvo! Kaj me ne poznate V Jaz sem baron Falvy!" Cesar odgovori: „Imel bi pač preveč dela, ko bi hotel poznati vse bedake v svoji državi!"
(Trda glaya). Žena gre s svojim desetletnim sinčkom k mojstru ter |>roai dečku službo. Mojster vjíraša ženo t „Ali ima deček dobro glavo?" — :ŽeDa : „O seveda ima, saj je padel ie s tretjega nadstropja ravno na glavo, pa se mu ni ubila."	_
Umrli so:
S5. juiiijft : Grebene Terezija, soyroga c. kr. sod. ofidjfik v, p„ 8C let, mrtvuuii, «t. 123,
iJi), junija: Jllakar Stanislav, niii e, kr. oílcijnlii, 7 n eseev, ilobrce St. 128.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Veleč. Kiipiiik J. Vidergni' G K; guspa 11, Eecelj 1 K; vele«, ij župnik Anton Žiuijovnik 10 K; jr.	<li. J, Seiieguln za ilrugo polletje
26 E ; g. svetnik J, Kiiitly £U K; g. K. Germ velepus. SO K.
Dr. Jos. Marinko.
Loterijske številke.
TRST,	] 1, junija	SO 8	S2	38	17
GRADEC,	u. „	08 62	52		IB
TRST,	28. „	34 r*		51	45
		v'--.-			
Zahvala.
Za srčne rtokfize milegft Bcéutjft c bolezni in pmrti naše ljubljene, jiejiozabljive eupro^fe, oKiroma matere, stare matere, taÈùe in tete, guHpe
Terezije frrelieiic vflovlj. Mm roj. Scliaar,
kftkur tuii za spremstvu drage pokojne k veěiiemn puĚitku iz-rekjiino naj iskren ej Su zalivalo. Posebno se ie ziilivaljiijerao preč, didwvšĚini, gíí, urailiiikom in darovatcljeiii lepili vencev. Vsem naj bo tisočera zalítala!
Novo mesto, line 30. jnnija 1902,
Žalujoči ostali.
<169)
iiiiiiaa
Na C. kr, gimnaziji v Rudolfovem se bodo sprejemali nčenci v prvi razred ali julija ali septembra meaeca.
Kdor želi vato^jiti meseca juliia. naj se oglasi s svojimi stnrsi ali njih odgnvtnnimj Kastopniki
v ponedeljek 14. julija od 5. do 7 popoldne ali v torek 15. julija od '//J. do Va 10. dopoldne pri gimnazijskem ravnateljstvu ter prinese s seboj krstni list in obiskovalno izjH-ičevalo (iulsko naznanilo).
Sprejemni izpiti se prično 15. julija ub Va 'O- dopiOdne.
Takse znašaja 6 K 20 h.
C. kp. gimnazijsko ravnateljstvo, v Rudolfovem 1. julija 1902,
NAZNANILO.
podpisana «ljudno naznanjam, da bodem izvrševala vsakovrstnega perila
lilaoje na najfinejši Hest (GlanzMplei.)
Ker sem v tej stroki popolnoma izvežbana, sem prepričana, da bodem slavno občinstvo iz mesta in okolice najboljša zadovoljila ter se usojam za prav obilne naroČbe tem bolj naj-nilanejse priporočiti.
Velespoštovanjeiii (113—1) Zoiija Verovšek, ___UR Gim» pri Novem mestu.
Dobro izurjen Žagar
se sprejme takoj pod dobro mesečno plačo, ali pa od komada (102) Iilačilo; kje pove uredništvo Dol Novic.
V knji^rni J. Krajec nasi, v Novem mestu dobivajo ee najnovejše in krasne
za m
TTÍ*íiTlř**1 v^trgovino z mešanim
tJteiiLii
_	Franc Pleterski, Novo mesto.
(170—1)

vj oblikj škarij, prav trpežne, se dobijo po znižani ceni za 5 gl._50. kr. pn A. Kajlita, Radeče pri Zidanem mostu.


Največji in najhitrejši parniki
iz Bremena v Ameriki) so;
Cesarski parniki (Kaiser-Schiffe)
Otlhoil 17. Hrcmeiia isnpega Mrka Kaiser Wilhelm der Grosso dolg litS iiietroT Kronprini Wilhclm	„ 202 „
Kaiserin Maria Thcresia ,, IGC „ Kaiser IVilhelni II.	„ 215
_Ti cesarski parnaki vozijo jeiUno le ík Bremena iu kdor Be lioEe iifL ii.jili Voziti, jnara si poiirwi uitati» zapusesti Btem, da poïijB f)rt lionia za vnako oseba 20 kron aro im tiaslov;
]^Missler, Bremen, Bahniiofstr. so.
Odprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstralijo in Airiiťo.
itíBF~ Najnižje cene. ■ Dobra postrežba, Naintuliiejsíi [lojazniln brezjilaóiii»	(H8—S)
F. Missler, Bremen, menjalnica.
<mm
wm
Za
v Avstriji
koncesijo-
_ novano
■•S3
francosko prekmorsko družbo
„Conipii^iiio generale Tnuisiitlantique"
Edina direktna in najkrajša črta
poštnih brzoparnikov, ki prevažalo zanesljivo,
trn-..
brez prelaganja, samo 6 dni
11
r\
V Ljubljani, Dunajska cesta št, 6
bliîo Knniie gostilne „pri Figabirtu"
(130-3)
Ktlor želi kupiti
zanesljivo pristnega bizeljca,
naj se obiiie iiiv Frančiška Matiieis, Brežice ob Savi, ki iitnv iz lastnega pridelka iiii prodaj veliko množino belega in nideiiega vin« (Lmli rizlinga in traminca i. t. (J ) po prav nizkih c^iiali. Vzorce na željo rad vposlje.	(177—1)
Za vožnje tU' in inozemskili železnic, za nivwdna in okrožna potovanja in prireditev nmiarskili vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna
Na grajščiui Strugi pri Novem mestu pri gosjiej pl. Fichtenan je po vredni Ctni na prudaj
dobro vino.
Tisk na koverte in pismen papir
z najnovejšimi črkami izdeliye fino in ceno tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu,
s
0	s prvim julijem tega leta
2 prevzamem svojo gostilno zopet J sam.	®
Maks Bruner. §
i
(17t-l)
(173-1)	Skoraj Čisto novi angleški
^^ stroj za kositi in žeti
in ena tudi skoraj Čisto nova
3®:^ hfmgalmm "Sř:®
na dveh kolesih, z dvojnim ventilom in s cevkami (Schlanch) za ogenj gasiti, na vrtu škropiti itd. se dobi_ po prav nizki ceni pri Janezu Lenard-u v Reichenburg-u (Štajersko).
Stanovanje
obatojeie iz 3 sob, kuhinja s pritikiinami in lepim vrtom se odda v najem 1. septembra t. I. v hiši štev. 204. v Novem mestu. Natančneje pojasnila v hiši štev. 205, ali pri lastnici A. Turek (163-2)	v Ljubljani, Križarske ulice št. 10.
Išče se
14 do 16 let star z dobrimi šolskimi spričevali za učenca pri Matiju Jonko, trgovina jestvin in dež. pridelkov v Bovcu. Oglasi
pri tvrdki.	(16(5-1)
Učenec
se takoj sprejme, kateri ima resno voljo učiti se
kovaškega obrta
pri Leopoldu Hrastovčan v Novem mestu. (167—1)
ANTON WEISS,
krojaški mojster v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 39
priporoča svoj nad 20 let na najboljšem glasti obstdjeći obi't v napravo civilne obleke, vojaških in uradniških uniform, kakor tuđi oblek za preéastito (luhovĚčino, gozdarje in livreje vaake vrste, po jnedpisih in pod janistvom. Pravo tuje in inozemsko blago je vsak ěfia na izbero.
Postrežba točna in vestna!
Iz proste roke je na prodaj
hisa v ŠmilioIiT št. 46.
pri Novem mestu. Zraven hiše je klet, 2 svinjska lileva, 1 Hiipi, vodnjak in oral njive. Hiša je na prav lepem |)rostoin pri cesti ter pripravna za obrtnike ali pa za HmirovJjene gospode ter je v prav dobrem stann. — Cena je 3600 K. — (1C3--2) Več pove Jernej Sitar ravno tam.
V graščini Bajnof pri Rudolfoveni je večja množina
dobrega starega in lanskega vina
p» jako nizki ceni naprodaj. — Ravno tam se dobi


po nizki ceni. — Odda se v vsaki mnoiiini. (loi-s)
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, ki vozijo v
Ameriko.
K /	.,■■■	v/f/m
043-3)

Xajbolj i:;vrfilnc, prûnano najboljše
jeklene pluge z ■ 2, 3 in 4- lemeži, bra I ne, travniške in za mah, klepne in dijagonalne,
valjarje za pol[e iz jeklene ploščevine, gladke in robate,
sej al ne stroje „Agricola",
orig. amerikanske stroje za košnjo trave, detelje in žit»,
grablje za seno In žito, priprava za obraćanje sena, patentovane sušilnice za sadje in sočivje, stiskalnice za vino in mošt in sploh za vse namene, mline za grozdje in sadje, stroje za robijanje, Síiiinxit-luioíe
patentovane brizgalnice za trsje, zelenjad in pokončavanje uši „Syphotiia"'
premične štedilne peči, priprave za parjenje živinske krme, z obroiasio jirijiravo za itinzanje, ročne, na gepel in na par, vsakovrstne gepelne za vprego \ do ti ž.ivalij, najnovejše
^^ žitočistilnice, ^^
trijerje, robljače za koruzo, stroje za napravo krme-rezanice, ' stroje za mcĚkanje žita In rezanje repe. stiskalnice za seno in siamo, ročne, premièue in nepremične, kakor sjtloh vse poljedelske stroje izdeljuie in rniiiošilja po uajuovejši segtaïi
lil. Mavfarth tV: dnv^.
C. kr. edino priv. tovarna kmet strojev, livarna in fužina na par UstaiiovlJ. 1.1872. OUNAJ, [l||, TABORSTRASSE št. 71. 750 JeUvcev.
iiilMkiiviiti T, urni /bi., sriijir. in lunu. Uiitajitaiiii tia vsdk vi'iijili rii^sluváli. Oliàinii CDiiîlii ill nmoKoštovlitm )ii'ii!iiiiliiii [itaiíia, mtuiij. ZaHtuiniikí ill tJi(;liii])(!Í be išíf^Jo.
Niiziiaiiilo!
Podpisani uljudno naznanjam, da Beni prevzel
ooeiareo
g. R. Smoie-ta v Žabji vasi pri Novem mestu, ter bodem imel vedno v zilogi opeko prav dobre vrste. Spoštovanjem se pnporcčujem
C «o-S)__Giuseppe Olivo.
aD5-i)
3000 hektolitrov vina
ima na pntdaj Župnija Krašid pri Jaški (Hrvatsko) po 15 do 20 gld. — ^Kdor želi vino kupiti naj sb ubnie na župnika Krašičkega Kuzek-a, kteri inm sani 150 hektolitrov vina tia prodaj.
Hamburg-New York le 6 dni.
Vozne karle po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter diije pojasnila točno in brezplačno, oblastveni) potrjena
Agentura Hamburg-Ameriške Linge
v Ljubljani. Marijin trg št I. nasproti Frančiškanski cerkvi,
tl7(5-li Na Stangrobu pri Mokronogu je na prodaj
P®^ posestvo
pokojne Ane Stepic, ki obstoji iz 6 lia 15 a 4 m^ njiv, travnikov, gozdov, vinogradov in pašnikov ter hiše z 2 sobama, hleva, poda in kozolca, — Več pove župnik J. Virant v Mokronogu.
I
Naznanilo! S 1. julijem je oddati
stara gostilna v najem
v hiš. štev. 125 iia Florjanskem trgn v Novem mestu. — Hiša je tudi na prodaj pod ugodnimi pogoji. Zraven spadajo lepe njive in nad tri oralov hoste. Več se izvé pri lastnici Mariji Kos.	ihW—ai
U50-2J
Kazsnjivo je
vsako ])onnrejaiije edino pravega Bergmann-ovega lilijnega-mlecnega-mila, tovarne Bergmann In drug. Oraždane-Tečen ob Elbl. Varstvena znamka : Dva rudarja. — TaisLo naredi nežno. Čisto lice, cvetočo in niUdo zunanjost, belo in žametno mehko kožo ter blestem lepo polt. Najbolje sredstvo proti ffîgam. Komad po 80 h, pri lekarnarju S. p!. Sladovic in trgovcu Alfonzu Oblak v Novem mestu.





Naitianjam, da im^m 7 zalojcl v^dito fríAso In trpežno bltif^o Vbik« rretu ZA CAstit« foapcKl» dtLÏiovaikt.



Tndi bIhv. p, n, obíínstvti ca-rnnikjiim. da inmm v Kalogt ^eika YrAtH	àtoffl tFf Midi oftpr«-
moóljw tirolski lodea za Imviloko, Tudi iniam narejene tiari lok« v^inko voMkiJtiil zA Kúxpoúeia dodkft po niiLki ooni,
DijaLum zniîiitie uael

J^AIZOB MIKOtiIO,
-t krojaški majiitrr, Niivo nirnto. Veliki trti ^t. Vi
priporoi« ■« prei. duliovSiinl v iidslovanje vunkovi'Htiie obluhe, poaaLno
talarje, površnike itd.
po nft okimncjSom in najnovejšem kioju. — Izdulujein vKako, v to slroliO s 11 ada J oie delo natunSno po mori,
Prijiorotaiii kc firei. duliovííini, da me blapovoli jiof^ňítili a ranjenimi naroiili, zagotavljajoi, dik bodem vedno skrbel, da izroiiini VBako naroůilo T najvoijo zadovoljnoat iiroiaslitih naToíiiilíov.
Sla*, p. n. obiinstvu prijioroiiim mjo dobro urcjuao
krojaáko delavnico, T kateri delajo najboljše delavske nioii; ïatorej pb jamii ra elf-pantao,
l0|*o in moderno izvrâitev naroi'il, kakor tuđi laiu, da hb vsaki ^ t moji delavnici narejena obleka lepo prilega.





Prvo darilo.
Izdeluje :
Btroje za vezanje snopov, stroje za košnjo, bnisihie stroje, , Daisy' stroje za skladanje snopov, grablje za mrvo, ,Manila' vrvice za vezanje snopov. Vsako leto se izdela 362.000 strojev. WILLIAM J. STiLLMAN,
ravnatelj.
Mc. Corfliick Harvestiflg Machioe Company	''Til^v.)
Pariz 1900.
Ne kupite, prodno niste videli nasili strojev in poizvedeti njili cene.
Velikanska zaloj^a eenih nadomestnih delov
Zahtevajte našo knjij^o vzorcev.
BUDAPEST, v., Váczi-ut Nr. 30.
ve nov
si v Zab i vasi
pri Novem mestu s zraven spadajoíimi njivami, ste ini pvoJaj brez letine ena za, 1050 K in druga za 1200 K. — Niitanetieje
V Žabji vasi nad studencem št. 32, pošta Novo mesto.
• • •
• • •
Karbolineum.
Patent: Aveiiarius se kakor najboljše les ohranjujoče sreiMvo ubne§e že nad 25 let. Vsi karbulineji iz raznib driiiib fabrik so alalia iionatedlie Avenarijevei^a karl)uliiieja. Avetiarijev kiirbulinej je siuer nekaj uoveev dražji, kiikor driijii karbulineji, pri tem je a skoraj trikrat izdatnejši, kakor veaki dmi^l karlioliuej. Proi pijnaredbaini «e svari.
ToTAi-im kiirbolincja: U. Avenarius, Amstetten, mx. Avstrijsko.
(102-G) Pisarna: Dunaj lil. I. Hauptstrasse 18.
Izikljiična prodaja za sodni okraj Novo mesto: pri Alfons Oblaku, trgovcu v Novem mestu.
Eksport isterskeoa vina,
liiiz[}OŠiljaiu piistno vino lastnega pridelka in sicer re-foškata, terana, burgnndca in belega rizling« od 26 do 36 ti postavljeno na tnkajšiii kolodvor Dlgnano.
A. M. Pujman,
(131-4)	Eksport vina, Digtiano Istra.
gld., doniîM'e iz Řuiikna 1'20 gld., Ii3<lldilllt' (loitiiiče 1 gld., diniajske 80 kr. Sunka brez kosti (Uullschinke) i)0 kr. in 1 10 gld., sulio meso 71) kr., glavina brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobase po 18 kr, in drugo ])itwi]jn od 5 kil imprej po povzetju in sicer le dobro blago. Janko Ev. Sire v Kranju.	(126-B)
Pozor trgovci iii gostilničarji!
^ Kranjske salame ^^^
zelo ukusne knkovosti razpošilja od ô kil naprej, 1 klin 1 gld, 20 kr.
proti povzetju	(J47)
Dragotin Novak v Trebnjem.
S	mm ň.mt% &	I
2 domačih obrtnikov v Novem mestu, kateri se slav. občinstvu in preč. duhovščini najvljudneje	g
5	priporočajo k obilni naročbi in prijaznemu obisku.	a
:
0 S
Matko Malovič, mi/ar
izdeluje stavbeuo in pijliiStveiio mizarstvo v luijmivejsem slogu. V ziilogi inm gotovti imliške krste
po nizkih cenah !
AVGUST KtJSSEL
izdeluje vsa piid klepaisko stroko spadajoča dela, pokrivanje zvuiiikov in streli, napravo žlebov, lazne piisnde iu orudjfi zn. kletarstvo, mehove -m žvepljniije it<i. vse po nizkit) cenah I
----m]. GREGOBEC, P'*' "^ústu •
priporoča svojo zslngo vsnkovrsliiili dežnikov in lepo izbiro različnih solnćnikov. Preobleke in popravila se A točno in ceno izvrše.
Gustiiv Murii, svečar	$
priporoča veliko zalogo voščenili sveč iii najfinejšega medťi © za pitanje Čebel, K.upuje rumeni vnsek iu vosOiiie ®
po najvišji ceni!	$
pripoioćazaldgo najnovejših klobukov, iiolesiirskih i u di u^ih Èeptc Sprejeinije pod lo stroko spadajoča popravda, sun-žeiije in kemično barvanje slaimiikov jm iii/Aiti cenah.
Adolf Loboda,
ključavničar in muhaiiik
nasîiwijti «L (ibňiiiatvu, tla ee je tia iiiiv« tu naselil, iKileliije vsa k ^ njegovi stroki uiDeiittia liela, puprnvljniije strojev in biiukljev ter A (lrni;n unietiia dela do najnižiih conah.	&
«
ivan kastelic, pek
liripnroia veiiiio sveži kruli, ili>i>ra, nkusiia, giirkii in uir/.la jedila, žganje unjboljiih doinaiili Trst: brinoveii, slivovko, vinsko žiiaiija
in druge sladke opojne pijače. Dobra In cena postrežba.
Josip Kos, knjigovez
izvršuje knjlgoveziia dela, ter priporoča svojo trgovino z niz-iiovrstnini papirjem, pisHlnim in risalnim orodjem, raznih razglednic In knjig po najnižji ceni.
0
e
Aiitli*. Doktoric, zlatar
priporoř« raKiiovrstne ïktiiiiie in sreVternine vseh i red me to v,
kakor tudi žepnih ur In zalogo Gramophonov,	^
Siirejemlje popravilu ter ista oeiio iti soii.ino iïvriajw. Kupuje ® ^e pjÍp(»roča za razna k njegovi stroki spadiijoča del;t, Btaru zlatu in srebro po najifišjih cenait.	@ izM'fiuje tudi napise vseh vrst po jako zmernih cenah.
1YÂN PINTAR.
Stř sobni slikar in pleskar
Diinit. Šteiiiuovič, čevljar
priporoča zalogo obuvala lastnega izdelka iz najboljšega usnja. — Nttroôila su izvršujeju
hitrOf solidno in ceno!
LEOPOLD KOPAČ,
priporoča si. občinstvu svojo veliko zalogo najnovejših klubukov, kakor tudi svojo gostilno, "^^tj
kjer toSi doinaiia iibuTiifi vina iu «veža jiiva; dobe se tudi gorka in mrzla jedila po nizkih cenah.
"brata appe v kandiji
priporočata prei. duliovšćini in si. oličinstvu vsakovrstne svoj.e lončeno izdelke. — V zalogi imata raisnobarvene lončene peči, štedilnike s kablicami. Vse je [lo preakiišnji ognju protivno iii trpežno iívršMio. Peči v šole, pitarno In večje dvorane izdelujeta z „mitltipiikatorji", pri katerih se za i,Oo/u kurjave prihrani.	NIZKE CENE!
Fran Murn, svečar, Kandija ®
priporuča svojo veliko zalogo voščenih sveč, in medu ter ® iectarsklb izdelkov. Kupuje v vseh nui '/.iiiah voščeniue ®
pO najboljših cenah.
Anton Hočevar,
tovarnar in strojar izdeljuje najboljše vrste usnja in podplatov, katerih ima vedui) v zalogi. Unija priporoča duiuače umetno izilelanega usnja raznih barv in vse čevljai ske potrebščine. Nizke cene.
-ran Lepic, strugar (Drecíisler,
izdeluje razna strugai'ska dela zii miznrje, kegle, krogle in pipe za sode vseh vrst, iz d'»brega lesa, po nizkih cenah.
-m
FRANC CIBER,
podobar, stanuje sedaj v Kandiji poleg novega mostu v hiši g. Srebotnjaka. IzdeJnje razna podubsrska dela, n. pr. altarjev, priž-mc, spovednic, iii križevjli potov v vseli slugih, barvano ali naravno.	Nizke cene!
Fran Konilrič,
izvošček (po domače Čampa)
ima pripravljeno uprego za prevažanje oseb ob vsakem času, na vse strani. Prijazna posti eží»ti, cene jako nizke,
AïxtoEi, l^p&aXj,
kamnosek v Bršljinu
X
čevljar	g
™	V'-
ae priporoča si. olčinstva in preč. duhovščini k obiini	5
izdelnje razna kamao,se.ška d^-la: za stavbe in diug". U- 9 »aročbi za vsakovrstna obuvala, katera se pri meni izdeluje	O
deljujejo se v prav obilnemu številu nagrobni spominki po Ô lično in trpeiino, po zmernih cenah. - Suniije v kat.	@
zelo nizkih cenah I	A (lomu rok. pomočnikov.	'	a
Tisk J. Krajec nasi.
Odfrovurui urednik Fr. Sal. Watil.
Udnjatejj tu založnik Urban Horvat.