Štajerski TEDNIK Kronika Slovenija z Predsedniki v 30 letih pomilostili 326 zapornikov torek, 4. 10. 2022 COLOR CMYK stran 1 Aktualno Železnice z Blazno draga vlaganja, a brez pravega učinka  Stran 2  Stran 3 Letnik LXXV z št. 77 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,70 EUR Ptuj, torek, 4. oktobra 2022 Podravje Markovci z OPPN za 18 novih hiš in stanovanjski blok Podravje z Pedagoški poklici postajajo nezanimivi Haloze Podlehnik z Svetniki potrdili višje cene vrtca Javnost je pred časom presenetila informacija, da naj bi v Sloveniji že začelo primanjkovati učiteljskega kadra, v prihodnjih letih naj bi se ta trend še stopnjeval. Nekateri ravnatelji, tudi v Spodnjem Podravju, poročajo, da že imajo težave, predvsem z zaposlovanjem učiteljev naravoslovnih predmetov. Več na strani 8.  Stran 4 Manjkajo učitelji fizike, matematike, kemije …  Stran 5 V središču Slovenija z Med državo in župani nesoglasja o povprečnini  Strani 6 in 7 Kmetijstvo Podravje z Kmetje naveličani boja pravice do kmetovanja  Stran 9 Rekreacija Gorišnica z Občina nove dvorane še ni dala v uporabo Foto: ČG Šport Nogomet z Neposrečen zaključek šumarjem odnesel dragoceni točki Ptuj z Dravsko polje z Zakaj občina objektov na Dravski (še) ne bo rušila? V kanalizaciji svinjske kože, oblačila, odpadki ... torkova izdaja  Stran 13  Stran 2 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Stran 24 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si  Stran 5 Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 4. oktobra 2022 Ptuj z Strešnike odstranili, sanacije ni v planu Objekti na Dravski bodo še nekaj časa propadali Letos poleti so z objekta na Dravski 18 odstranili strešnike. Za takšen ukrep se je vodstvo ptujske občine odločilo na podlagi lani izdane inšpekcijske odločbe o nevarnosti ostrešja. Od takrat naprej v stavbi zamaka in ta pospešeno propada. V primeru Koteksa je – kljub drugačnemu stališču Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS – ministrstvo za kulturo dovolilo rušitev. Z nadaljnjim rušenjem preostalih treh stavb v tej potezi ob Dravi pa ne soglašajo. Pritožbo občine na odločbo ZVKDS so zavrnili. »MO Ptuj je v zvezi s tem vložila upravni spor. Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Maribor je namreč zavrnil zahtevo MO Ptuj za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za odstranitev objektov na Dravski. Soglasja ZVKDS za rušitev torej še nimamo. Objekt v trenutnem stanju ni več nevaren, saj smo skladno z inšpekcijsko odločbo nevarnost pred časom odstranili,« so pojasnili na ptujski občini. Vse tri objekte, na naslovih Dra- vska 17 do 19, so nameravali rušiti sočasno s stavbo Stare usnjarne. A jim kulturnovarstvenega soglasja za ta poseg vse do danes ni uspelo dobiti. Za obnovo stavbe na Dravski 18 v občinskem proračunu ni zagotovljenih sredstev, prav tako ne za nadomestitev odstranjenih strešnikov. »Zdi se nam neracionalno vlagati v stavbo, saj smo jo namenili rušitvi, prostor pa nameravamo kakovostno zapolniti,« pravijo na ptujski občini. Javnega natečaja še ne bodo objavili Najprimernejša rešitev za urejanje tega območja ob reki Dravi bo izbrana na podlagi javnega arhitekturnega natečaja. A za zdaj so vsi nadaljnji koraki na čakanju. Na MO Ptuj pravijo, da še ne bodo nadaljevali z izdelavo načrta: »Projektno nalogo za javni natečaj imamo pripravljeno v obliki osnutka, saj ne moremo dokončno definirati obsega, če ne vemo, kaj v prostoru je mogoče sprostiti. Dokončali ga bomo lahko in nadaljevali z izdelavo načrtov, ko bo končana odstranitev preostalih objektov.« Sledil bo postopek sprejemanja podrobnega prostorskega načrta in določitev namenske rabe. Glede na potreben čas za sprejem prostorskih dokumentov bomo na ureditev enega najlepših delov mesta, z največjim potencialom, čakali še vsaj nekaj let. Dvojna pravila in merila? Ministrstvo za kulturo je konec julija letos zavrnilo pritožbo MO Ptuj zoper odločbo ZVKDS. Svojo odločitev je zavod argumentiral z dejstvom, da bi rušitev pomenila grob poseg v veduto mesta. Enako so zatrjevali v primeru stavbe Koteksa. Pogled na – po njihovem mnenju spomeniško najbolj degradirano ulico ptujskega mestnega jedra, Cafovo ulico – bi se bojda še bolj odprl. Izrazili so tudi bojazen, da se bo povečalo parkirišče na Dravski. »Z vidika varovanja nepremične kulturne dediščine ni sprejemljivo, da bi evropsko pomembno veduto in najodličnejši spomenik historičnega urbanizma v veduti definirala nepozidana praznina z velikim parkiriščem,« je eden izmed argumentov ZVKDS, ki je očitno prepričal tudi ministrstvo za kulturo. Svojo odločitev so oprli še na varstveni režim za spomenik Ptuj – Grad. MO Ptuj: »Varujejo stavbe, ki sploh niso spomenik« Na ptujski občini so v pritožbi Foto: ČG Objekt bo očitno propadal, saj ZVKDS vztraja pri svojem. Odstranitev strešnikov pomeni pospešeno propadanje stavbe Na ministrstvu za kulturo so mnenja, da saniranja strehe objekta zaradi njene dotrajanosti z vidika varovanja kulturne dediščine ni mogoče nadomestiti z odstranitvijo celotnega objekta: »Prav tako tudi ne z odstranitvijo strešnikov, kar je v nasprotju z namenom inšpekcijske odločbe ter v nasprotju z varstvenim režimom ter ustavno in zakonsko dolžnostjo varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Nobenega dvoma namreč ni, da odstranitev strešnikov pomeni pospešeno propadanje stavbe.« izpostavili, da zavod varuje stavbe, ki sploh niso razglašene za spomenike, niti ne predstavljajo izvirnosti obdobja, ki ga je treba varovati. Zavrnili so tudi predvidevanja, da se širi parkirni prostor. Sprašujejo se še, kako je lahko zavod izdal soglasje za rušitev zasebne hiše na Cafovi v neposredni bližini oziroma nasproti objektov na Dravski. A z vsemi naštetimi argumenti jim pristojnega ministrstva ni uspelo prepričati. Eden izmed razlogov naj bi bilo dejstvo, da občina vloge za pridobitev kulturnovarstvenega mnenja za odstranitev objektov ni podprla z idejno zasnovo ali argumentacijo predvidenih nadaljnjih posegov na tem mestu: »Zato navedbe o tem, kaj želi na mestu rušitve vzpostaviti, ne morejo vzdržati kot argument pri presoji dopustnosti predlaganih odstranitev. Pri tem pritožbeni organ dodaja, da če bo pritožnica začela z izvedbo arhitekturno-urbanističnega natečaja, se bo skozi ta postopek lahko oblikovalo strokovno stališče o sprejemljivosti rušitev skupaj s stališčem o sprejemljivosti nadomestnih gradenj in ohranitvi odprtega prostora v smislu javnih površin.« Šele na podlagi tega bi zavod bojda lahko presojal zgolj o dopustnosti odstranitve objektov. A plani občine so zastavljeni popolnoma drugače: najprej želijo definirati obseg urejanja in šele nato izdelati načrte. Dženana Kmetec Slovenija z Predsedniki države v 30 letih pomilostili 326 zapornikov Rekorder je Kučan, Pahor do pomilostitev zelo zadržan Predsednik države Borut Pahor pomilostitvam zapornikov ni naklonjen, saj je v svojih dveh mandatih ugodil le osmim prošnjam za pomilostitev, o petih se še ni odločil. Največ pomilostitev je izdal prvi predsednik države Milan Kučan, v desetih letih 200. Predsednik Janez Drnovšek je ugodil 99 prošnjam, predsednik Danilo Türk se je za pomilostitev odločil v 19 primerih. Drnovšek in Türk sta oddelala po en petletni predsedniški mandat. „Predsednik republike Borut Pahor ima do pomiloščanja zelo zadržan odnos,“ so za naš časopis pojasnili v predsednikovem uradu. Predsednik Pahor meni, da mora vsak akt pomilostitve nositi močno sporočilo, utemeljitev zanj pa trdno pojasnilo. „Sporočilo pomilostitve govori samo zase, kljub temu ali še tem bolj zato, ker gre pri pomilostitvah za akt milosti, ki jo podeli predsednik, in predsednik svoje odločitve ni dolžan obrazložiti,“ do dodali v uradu. Predsednik Pahor je v prvem mandatu prejel 308 prošenj za pomilostitev, ugodil je štirim. Za štiri pomilostitve se je odločil tudi v tem mandatu, o petih prošnjah še ni odločil. Skupno je sicer v tem mandatu prejel 184 pomilostitvenih prošenj. je pozitiven odgovor dobila tretjina prošenj. Na urad predsednika je prispelo 460 vlog za pomilostitev, predsednik Kučan je ugodil 154 primerom. V drugem mandatu med letoma 1997 in 2002 je zeleno luč predsednika dobila desetina prošenj, od 450 vlog se je predsednik za pomilostitev odločil v 46 primerih. Precej radodaren s pomilostitvami je bil tudi drugi predsednik države Janez Drnovšek, a vseeno ne toliko kot njegov predhodnik. Na njegov naslov je prispelo 695 pomilostitvenih prošenj, ugodil je 99. Še manj pomilostitev je odredil tretji predsednik države Danilo Türk, od 547 prispelih vlog se je za pomilostitev odločil v 19 primerih. Želeli smo izvedeti, kakšne so okoliščine, ki vplivajo na odločitev predsednika v zvezi s pomilostitvami, pa tudi, pri kakšni teži kaznivega dejanja ima zapornik sploh možnost pomilostitve. Za težja kazniva dejanja zoper življenje in telo (na primer umor, posilstvo, nasilništvo …) verjetno možnosti za pomilostitev ni. V uradu predsednika so navedli, da predsednik svoje odločitve v zvezi s pomilostitvijo ni dolžan obrazložiti. Pojasnili so tudi, da podrobnejših podatkov v zvezi s prošnjami za pomilostitve ne zbirajo. Predsednik zadnji v vrsti, ki odloča o pomilostitvi Kučan in Drnovšek ugodila velikemu številu prošenj Bistveno bolj milosten do kaznjencev, ki so jim sodišča naložila zaporno kazen, je bil prvi predsednik države Milan Kučan. V prvem mandatu med letoma 1992 in 1997 Foto: Pexels.com Predsednik republike svoje odločitve v zvezi s pomilostitvijo ni dolžan obrazložiti. Foto: ČG Predsednik Borut Pahor je ugodil le osmim prošnjam za pomilostitev od 492 vlog, kar ne predstavlja niti dveh odstotkov. O petih prošnjah sicer še ni odločil. Prvi predsednik republike Milan Kučan je v dveh mandatih prejel 910 pomilostitvenih vlog, zeleno luč jih je dobilo 200 ali okoli 23 odstotkov. A predsednik države ni prvi, v roke katerega pride prošnja za pomilostitev. O njej predhodno odločata pravosodno ministrstvo in resorni minister. „Pri nas se pomilostitveni postopek začne šele, ko prejmemo poročilo ministrstva, pri- stojnega za pravosodje, z mnenjem ministra. To poročilo na ministrstvu izdelajo, ko so tam zbrana in pridobljena vsa potrebna mnenja in listine. Potek pomilostitvenega postopka določata Zakon o pomilostitvi in Navodilo o delu sodišč v zvezi s pomilostitvenim postopkom. V Zakonu o pomilostitvi in Navodilu je določeno, katere listine in mnenja katerih institucij je treba pridobiti, preden v posameznem primeru predsednik republike odloči. Tako v vsakem pomilostitvenem postopku s svojimi mnenji sodelujejo pristojno sodišče, državno tožilstvo, ministrstvo, ki je pristojno za pravosodje, in posebna komisija, ki jo je imenoval predsednik republike. Ob navedenih v večini prime- rov s svojim mnenjem sodelujejo še pristojni center za socialno delo, zavod za prestajanje kazni zapora (predvsem, če je obsojenec že v zavodu) ter lečeči zdravnik. V pomilostitvenem postopku s svojimi mnenji torej sodeluje večje število institucij in strokovnjakov, ki vsak posamezni primer temeljito preučijo in svoja mnenja za predsednika republike tudi utemeljijo. Na podlagi vseh prejetih mnenj, na katera sicer formalno ni vezan, so mu pa v veliko pomoč pri njegovi odločitvi, predsednik republike sprejme odločitev v vsakem konkretnem primeru,“ so o postopku pomilostitve kaznjencev še povedali v uradu predsednika republike. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 4. oktobra 2022 3 Slovenija z Blazno draga vlaganja v železnice brez pravega učinka Ptuj z Še en prazen prostor v mestnem jedru Vlaki tako počasni, da bi jih prehiteli še z mopedom Trafika Neli zaprla vrata Čeprav je država v minulih 15 letih v posodobitev železniške infrastrukture vložila 2,2 milijarde evrov, vlaganja na izboljšanje kakovosti potniškega prometa, predvsem skrajšanja časa voženj, niso imela vpliva. V Sloveniji, ki se jo v nekaj urah vožnje z avtomobilom lahko prekriža po dolgem in počez, je učinkovitost železniških prevozov potnikov ostala nekje daleč, daleč v preteklosti. Februarja 2020 je vrata zaprla trafika v Miklošičevi ulici na Ptuju. Franšizojemalka je sicer s pomočjo občine dokaj hitro našla novo lokacijo, v neposredni bližini, nasproti mestne tržnice. A tudi tam od oktobra naprej te dejavnosti ne bo več. Največja težava so potovalni časi, ki se kljub investicijam (bistveno) ne skrajšujejo. Po podatkih Slovenskih železnic je bila povprečna hitrost vlakov v preteklosti 55 km/h, sedaj je 51 km/h. Pojasnili so, da je nižja povrečna hitrost posledica del na železniški progi, ki ovirajo železniški promet. Trenutno za 1,3 milijarde evrov investicij Država na železniškem omrežju trenutno izvaja za okoli 1,3 milijarde evrov investicij. Po pojasnilu infrastrukturnega ministrstva so namenjene zlasti zmanjšanju zaostanka za standardi tujih železnic in odpravo ozkih grl za tovorni železniški promet. A potovalni časi voženj s potniškimi vlaki se glede na navedbe MZI še lep čas (leta in leta) ne bodo skrajšali. Država za primestni potniški promet sicer načrtuje gradnjo dodatnih tirov (dvotirni sistem), dolgoročno pa gradnjo drugega hitrega tira med Mariborom in Ljubljano. Do obeh ciljev bo dolga pot, saj je vse skupaj pri idejah in načrtih. Potniki bodo tako še leta in leta obsojeni na dolgotrajne vožnje, če druge možnosti prevoza, razen z vlakom, ne bodo imeli. Foto: ČG Glede na vlaganja v železniško infrastrukturo, ki se merijo v milijardah evrov, je težko razumeti slabo učinkovitost sistema delovanja železnic, predvsem kar se tiče potovalnih časov. Na MZI jasnega odgovora na vprašanje, ali se bodo po vseh končanih posodobitvah železniške proge potovalni časi zmanjšali, nismo dobili. Zakaj zastareli način elektrifikacije Smo res 50 let za Zahodom? Poznavalci stroke opozarjajo tudi na zastarele sisteme električne vleke, ki se jih poslužujejo graditelji slovenskih železnic. Enosmerni sistem vleke 3kV, s katerim elektificirajo slovensko železniško omrežje, je po mnenju elektrotehnične stroke drag, tog, energetsko potraten in okoljsko oporečen. V Sloveniji se ga poslužujemo že skoraj celo stoletje (od 1936), v Evropi ga medtem več nihče ne širi. Večinsko uveljavnen standard Nakazila DRSI Slovenskim železnicam (mio €) Namen / Leto Redno vzdrževanje Subvencije Razvojno nadomestilo Skupaj 2017 116 50 166 2018 117 55 172 2019 112 58 9 179 2020 130 61 14 205 2021 129 66 14 209 Vir: MZI Dve milijardi evrov državnega vložka v železniško infrastrutkuro v 15 letih na izvajanje javnega potniškega prometa ne kažeta pretiranega pozitivnega učinka. Do trajnosti, ki naj bi jo zagotavljal železniški promet, je v Sloveniji še dolga pot. Lahko bi rekli, da smo v primerjavi z razvitimi zahodnimi državami v vsaj 50-letnem zaostanku. Žal tudi zadnja 15-letna vlaganja sodeč po izkušnjah potnikov, ki se jih vedno več oglaša tudi javno, (še) ne dajejo želenega učinka, to pa je povišanje hitrosti vlakov in skrajšanje potovalnih časov. v Evropi je 25 kV. Pri vprašanju elektrifikacije železniških prog naletimo na enako težavo kot pri vprašanju sončnih elektrarn – premalo zmogljivo elektro omrežje. „Pri zamenjavi sistema vozne mreže na napajanje 25 kV je treba zagotoviti dovolj zmogljivo visokonapetostno prenosno omrežje nacionalnega elektroe- Večje trenutne investicije na slovenskem železniškem omrežju Projekt Nadgradnja proge Maribor–Šentilj Nadgradnja vozlišča Pragersko Nadgradnja proge Ljubljana–Divača Vgradnja ETCS sistema Uvedba daljinskega vodenja Posodobitev postaje Domžale Vrednost (€) 287 milijonov 89 milijonov 673 milijonov 21 milijonov 180 milijonov 19 milijonov Trajanje 2018–2023 2021–2023 2021–2027 2017–2023 2019–2027 2022–2023 ETCS-sistem pomeni evropski sistem za nadzor vlakov, vgrajujejo ga na progah Dobova–Zidani Most in Pragersko–Šentilj. Daljinsko vodenje prometa bodo uvedli na določenih mestih med Zidanim Mostom in Šentiljem ter na odseku proge Zidani Most–Ljubljana. Vir: MZI Foto: ČG Poleg vlaganj v infrastrukturo država ogromno denarja namenja železniškemu prevozniku Slovenske železnice. Samo nakazila Direkcije RS za infrastrukturo so v minulih petih letih znašala blizu milijarde evrov, znesek pa ne predstavlja celovite slike financiranja, so povedali na MZI. Nakazil Železnicam je bilo iz DRSI in drugih državnih virov očitno še več. nergetskega sistema napetosti 110 kV ali več,“ so povedali na MZI in dodali, da tudi na tem področju izvajajo aktivnosti, že od 2020 iščejo izdelovalca strokovnih podlag za morebitno spremembo sistema napetosti vozne mreže. Glede na dimaniko je tudi na tem področju do cilja očitno še dolga pot … Če in ko bi zamenjali sistem napajanja, bodo Slovenske železnice morale posodobiti tudi vozni park. Od 216 električnih vlakov jih je za vožnjo z napajanjem 25 kV izmenično opremljenih le 32. Slovenske železnice sicer na letni ravni za vožnjo vlakov in vse ostale potrebe porabijo 250 GWh električne energije. Foto:ČG Na občini so potrdili, s 30. septembrom je bila najemna pogodba za ta prostor prekinjena. »Najemnica prostora je zaprosila za sporazumno prekinitev pogodbe zaradi osebnih razlogov. Najemna pogodba se je prekinila s 30. septembrom. Poslovni prostor bomo oddali novemu najemniku,« so domneve, da (vsaj začasno) ugaša še ena pomembna dejavnost v centru mesta, potrdili na ptujski občini. Zavedajoč se pomena delovanja trafike v središču Ptuja je občina ob zapletih pred dobrima dvema letoma dosedanji najemnici priskočila na pomoč in poiskala primeren prostor za nadaljnje obratovanje. Našli so ga na Miklošičevi ulici, kjer je dolga leta delovala trgovina Ideal. Žal pa so morali iz objektivnih razlogov najemno pogodbo s prejšnjim tednom prekiniti. Na občini bodo skušali čim prej najti novega najemnika. Kakšna dejavnost bo umeščena v ta lokal, še ne vedo. V centru mesta tako za zdaj ostaja ena sama (majhna) trafika v pritličju Mestne hiše. Dženana Kmetec Videm z Regulacija struge Polskave Dež začasno ustavil dela Jesensko deževje je obilico težav povzročalo tudi podjetju VGP Drava, ki izvaja regulacijo reke Polskave. Zaradi dviga gladine, povečanega pretoka in razmočenosti terena so pretekli teden začasno zaustavili dela ter zaradi nevarnosti zaprli začasne prehode čez Polskavo. Za 52 potniških garnitur 392 milijonov evrov Medtem ko ima država za naložbe v železno cesto ta čas odprtih za 1,3 milijarde evrov projektov, je v investicije zagrizel tudi nacionalni železniški prevoznik Slovenske železnice. V zadnjih dveh letih so kupili 52 novih potniških garnitur Stadler; 21 jih je na dizelski in 31 na električni pogon. Nabava novih 52 potniških garnitur je stala 392 milijonov evrov in so že v prometu. Slovenske železnice so garniture kupile z lastnimi sredstvi, denarjem iz dokapitalizacije, državno pomočjo za modeznizacijo voznega parka in sredstvi sklada za podnebne spremembe. V teku imajo javno naročilo za nakup 20 potniških garnitur s kombiniranim pogonom na elektriko in dizel. Vlake bi v uporabo predali do leta 2025. Vsi novi vlaki bodo vozili v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Na Slovenskih železnicah pripravljajo še četrti sklop javnega naročila za nabavo novih lokomotiv in potniških vlakov, ki bi jih dali v promet v letu 2025. Mojca Zemljarič Foto: Mojca Vtič Zaprt prehod čez reko Polskavo na Selih Zaradi večjega pretoka Polskave je VGP Drava zaprlo začasne prehode čez Polskavo, kar je prebivalcem zaselkov na desnem bregu reke podaljšalo čas vožnje, saj so morali uporabiti obvozne poti. »Med ljudmi in na družabnih omrežjih je bilo zaznati veliko slabe volje in hkrati tudi stisk zaradi nevšečnosti, ki se pojavljajo ob izvajanju projekta. V dani situaciji razumemo stisko posameznikov, ki so v času izvajanja projekta prizadeti, vendar na vreme, ki vse nevšečnosti povzroča, žal nimamo vpliva,« so pred časom zapisali na Občini Videm. Da se izvajalec trudi v najboljši možni meri, pa je dejal predsednik KS Sela Dejan Tramšek. »Začasni prehodi so bili res zaprti zaradi dežja, tukaj v Selih pa tudi zaradi gradbenih del. Sicer pa z VGP Drava dobro sodelujemo in morebitne težave, nejasnosti tudi hitro odpravimo.« Predsednik KS Lancova vas Bojan Emeršič je dodal, da je podjetje Pomgrad most v Lancovi vasi gradilo tudi v dežju, sicer pa pravi: »Malo je treba potrpeti, vsi pa si želimo, da bi bil projekt čim prej končan, da se ponovno vzpostavi povezanost med kraji in se reši vprašanje poplavne varnosti.« MV Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 4. 10. 2022 stran 4 Podravje 4 torek z 4. oktobra 2022 Markovci z Svetniki so tik pred sprejetjem izrazili pomisleke glede OPPN Je nova stanovanjska soseska res preblizu igrišču? V Markovcih jim je po štirih letih uspelo sprejeti Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za gradnjo stanovanjskega naselja ob glavni cesti severno od osnovne šole. Občinski svetniki in svetnica so predlog prvič obravnavali že v začetku letošnjega leta, ko nobeden izmed njih ni imel prav nobenih pripomb. 481/10 479/6 PR 480/3 OP US VHOD T VHOD 371/7 dovoz 47 1/4 471/3 48 VHOD VHOD 0/4 371/6 481/7 VHOD *126 jar ek 371/5 - po nik aln 372/2 ica t. greda 473 pot 481/17 228 1291 KM 2,5 48 z dovo zna ozira n dovo 0/2 gram 481/18 481/13 od bo jn a og ra ja me jica 371/4 traja tudi do leta dni. Lastniki se bodo v zameno brezplačno odpovedali delom zemljišč, ki bodo namenjena za javno infrastrukturo (ceste, pločniki, razsvetljava, zelenice …). ASFALTIRANA CESTA makedam 481/23 *90 481/14 496 lnica nika po 497/8 497/9 812 lja uh Sp *77 372/3 481/5 č ja ra og vr - Za jna bo A ST od - CE 481/16 372/4 me jica 481/3 uvo z 497/4 479/7 495/4 479/4 479/9 me LEGENDA : jica - Travnik 485/1 479/8 43/1 - Njiva (vrt) - Kanalski jašek - pravokoten 481/4 485/4 - Jašek komunalnih vodov - okrogel - Jašek komunalnih vodov - pravokoten mej ica - Kanalski jašek - okrogel 4 Športnikom naj bi obljubili pas ob igrišču 9/ 49 ti): »Če bi se v prihodnje pokazala potreba po dodatnem pomožnem igrišču, bo to še vedno mogoče. Nobenega strahu ni, da bi zaradi tega ‚trpel‘ šport v naši občini.« Ob tem je dodal še, da so se postopki sprejemanja OPPN za stanovanjsko naselje začeli že pred štirimi leti, postavitve stanovanjskih hiš pa niso v tem času prav nič spreminjali, prav tako ne števila in velikosti parcel. Slednje so sicer v lasti zasebnih lastnikov, ki bodo imeli možnost graditi v lastni režiji ali pa bodo zemljišča prodali. Občina bo poskrbela za razmejitev 2,5 hektarja velikega območja, ki sedaj ni funkcionalno, in pripravila vse pogoje za gradnjo, kar lahko kjare Prav zato je bilo še toliko bolj nenavadno, da so na zadnji septembrski seji občinskega sveta, tik pred potrditvijo, izrazili kar nekaj pomislekov. Prvi se je oglasil svetnik Zvonko Črešnik (LDS) in zbranim povedal, da člani Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor predlog sicer podpirajo. »Je pa ena nevarnost, na katero smo bili očitno premalo pozorni – nova stanovanjska soseska onemogoča širitev športnega igrišča, štiri stanovanjske hiše so zarisane preblizu,« je dejal Črešnik. Župan Milan Gabrovec je pojasnil, da se športno igrišče še vedno lahko razširi, vendar v drugo smer, proti vzhodu (v smeri pokopališča proti ces- - Požiralnik - oglati - jašek-vodovod - VODOVODNI ZASUN-ZAPIRAČ 481/8 - Drog za električni vod visoke napetosti zelenica 43/3 485/2 - Električni jašek - pravokoten mej 485/3 ica - asfalt - Steber - reflektor - Električna omarica - TELEFONSKA OMARICA 484/2 - CATV OMARICA - MEJNIK-NARAVNI KAMEN 484/4 486/17 486/16 - MEJNIK-PLASTIČNI 484/5 - Nadzemni hidrant dovo Ta razlaga ni prepričala svetnika Gregorja Zmazka, ki je prepričan, da občina nima prave vizije za ureditev osrednjega dela naselja Markovci. »Novo stanovanjsko naselje je zamišljeno tako, da so hiše postavljene tik ob travnatem igrišču, kar je verjetno precejšnja redkost, izjeme so kakšne manjše vasi, z-cesta - PROMETNI ZNAK-TRIKOTNI 487/12 - PROMETNI ZNAK - OKROGLI parkirišče - PROMETNI ZNAK - PRAVOKOTNI Vodovod 486/7 El.vod V.N.zračni vod PTT vod 495/5 486/16 484/3 igrišče odbojka 487/13 823/4 Kanalizacija_fekalija Kanalizacija_meteorna žična ograja zidna ograja z lesom EL.vod.V.N.podzemni vod 487/13 robnik 487/12 igrišče živa meja 487/14 meja območja EUP MA02 499/5 igrišče Foto: Občina Markovci Načrtovana nova soseska v Markovcih z 18 hišami in stanovanjskim blokom (modro), med nogometnim igriščem in glavno regionalno cesto hiš od športnega igrišča oddaljena samo 12 metrov. Poleg tega so športniki jasno in glasno povedali, da je bil pas vzporedno z igriščem, kjer so sedaj narisane hiše, že od nekdaj rezerviran za športne namene. To so jim obljubili. In sedaj res ne vem, kdaj se je to spremenilo,« je vprašal Kekec in dodal, da bodo svetniki spet »vse krivi«, če bo šlo kaj narobe. Župan Gabrovec vseh teh pomislekov tik pred dokončnim sprejetjem OPPN ni mogel razumeti. »Meni je smešno, da sedaj razpravljamo o vsem tem, o čemer bi morali že pred leti. Naša naloga je, da podpiramo razvoj ob- čine in omogočimo našim ljudem gradnjo oz. prodajo zemljišč. Prav vsi pa ste bili o vsem obveščeni. Tudi trditev, da nimamo vizije glede urejanja centra občine, ne drži – idejna zasnova za občinski trg je že dolgo znana, Športno društvo Markovci pa naj bi kmalu začelo urejati Športni park v neposredni bližini novega naselja.« Po burni razpravi so OPPN vendarle potrdili, v nasprotnem primeru bi morali začeti znova, čisto na začetku. To bi pomenilo, da bi omenjeno območje še vsaj naslednjih pet let ali več samevalo. Estera Korošec Območje, kjer bodo v prihodnje zrasle novogradnje. kjer res ni drugih možnosti. Poleg tega sedaj tudi tribuna za gledalce ne bo mogla biti večja.« Ob tem se sicer postavlja vprašanje, ali občina res potrebuje še eno igrišče in večji športni objekt. Slednje je namreč treba tudi vzdrževati, stroški pa niso zanemarljivi. Občina Zavrč na primer za letno vzdrževanje stadiona namenja nekaj manj kot 40.000 evrov. Po skoraj štirih letih od začetka sprejemanja OPPN je tudi svetnik Anton Kekec (SLS) ugotovil, da si je treba končno »naliti čistega vina«. »Komaj sedaj sem prvič slišal, da bo prva vrsta stanovanjskih Ormož z Obisk gospodarskega ministra Sv. Trojica z Osek s sodobno infrastrukturo Carthago je velika priložnost Kolesarka, nova cesta in optika Območna organizacija (OO) SD Ormož je nedavno gostila ministra za gospodarstvo Matjaža Hana. Ta si je med drugim ogledal gradbišče, kjer raste nova Carthagova tovarna. Februarja se je začela prva faza gradnje kolesarskih poti po občini Sveta Trojica, ki poteka od Lenarta proti Zg. Porčiču, Zg. Verjanam in Oseku do sosednjega Cerkvenjaka. Foto: MZ teklosti zaradi propada podjetij že veliko pretrpel. Zadovoljni smo, da se je Carthago odločil za investicijo, to je velika priložnost za okolje in državo. Naloga ministrstva je, da tovrstne projekte spremlja in v največji možni meri pomaga, kolikor lahko. Z vodstvom občine smo se pogovorili o aktualnih vsebinah in projektih. Cilj je, da se podeželje razvija. Verjamem v dobro sodelovanje na ravni ministrstvo–občina,« je povedal gospodarski minister Matjaž Han. Vlasta Stojak je pojasnila, da si bo vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi Aleksander Jevšek, nekdanji župan Murske Sobote, prizadevala, da bi bilo tudi v naslednjem finančnem obdobju EU možno denar črpati za poslovne cone. Župan občine Ormož Danijel Vrbnjak je sestanek ocenil kot konstruktiven. »Predstavili smo poslovno cono, načrte o tehnološkem parku in idejo o novi dvorani, ki bi jo želeli za razvijanje turistične dejavnosti. Podali smo nekaj pobud za vključitev v operativni program za črpanje evropskih sredstev. Če stopimo skupaj, Foto: KP lahko za lokalno skupnost veliko Gospodarski minister si je ogledal gradnjo nove Carthagove tovarne v naredimo.« ormoški podjetni coni. Investicija je težka 45 milijonov evrov. MZ Ministra so v Ormožu sprejeli predsednik OO SD Zlatko Klemenčič in člani stranke ter župan Danijel Vrbnjak. Srečanja so se udeležili tudi Vlasta Stojak iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, direktor ormoškega Razvojno-raziskovalnega centra Matej Rogač, direktor tamkajšnjega zavoda za turizem Andrej Vršič in direktorica Carthaga Slovenija Sandra Županec. Pogovor z ministrom so organizirali v Beli dvorani grajske pristave. V dobri uri, kolikor je trajal sestanek, je beseda tekla predvsem o razvojnih perspektivah občine Ormož, načrtih in prizadevanjih za razvoj občine na gospodarskem, pa tudi drugih področjih, ter možnostih za pridobivanje državnih in evropskih sredstev. Zbrani so si po sestanku ogledali gradbišča v ekonomsko-poslovi coni. »Zadal sem si nalogo, da bom minister, ki želi realno videti zadeve na terenu. Ormož je v pre- Foto: arhiv občine Pogled na gradbišče Trasa je dolga nekaj več kot osem kilometrov, gradnja naj bi bila končana do konca letošnjega oktobra. Te dni je Osek razkopan, saj dela intenzivno potekajo, naselje bo poleg kolesarskih poti dobilo javno razsvetljavo, urejene avtobusne postaje, prestavljeno električno omrežje, novo odvodnjavanje, vse potrebne oporne zidove, pa tudi optiko, kjer je prebivalci še nimajo. Dela izvaja mariborski PGGH, podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo, podobnega »tretmaja«, kot pravi župan David Klobasa, bosta deležni tudi naselji Zg. Porčič in Zg. Verjane. »Gre za nedvomno največjo investicijo v zgodovini naše občine, poleg tega tudi za izjemno zahteven projekt, ki je terjal veliko dogovarjanja, usklajevanja in pogajanj vseh vpletenih: od partnerskih občin do občanov. Ni bilo lahko, večkrat se je kaj zapletlo, a mislim, da nam je uspelo vse rešiti, tako da dela tečejo nemoteno in neprekinjeno.« Kot je znano, bo kolesarska mreža na območju ORP Slovenske gorice vodila v štiri smeri, med njimi je tudi tista na relaciji Lenart–Cerkvenjak–Trnovska vas, na kateri bo zgrajenih dobrih 18 kilometrov kolesarskih poti v skupni vrednosti 4,35 milijona evrov in deležu sofinanciranja dobrih treh milijonov evrov. Dela so se najprej začela na sklopu 3 in 4, torej na trasi Cerkvenjak–Čagona–Vitomarci in Vitomarci–Trnovska vas, nadaljujejo pa se še na sklopu 1 in 2 oziroma na trasah Lenart–Porčič–Sv. Trojica–Osek in Osek–Cerkvenjak. Vrednost del iz sklopa 1 znaša 1,25 milijona evrov, iz sklopa 2 pa dobrih 406.000 evrov. Ker leži občina Sveta Trojica na križišču osrednjih Slovenskih goric, bo dobesedno prepredena s kolesarskimi potmi, temu ustrezen je tudi finančni delež, ki so ga morali zagotoviti iz občinskega proračuna. Ta je za smer Lenart–Cerkvenjak–Trnovska vas, ki zajema pet občin: Lenart, Sveta Trojica, Cerkvenjak, Sveti Andraž in Trnovska vas, namreč daleč največji. Od skupnih 3,22 milijona evrov, kolikor jih bodo za omenjeni del kolesark prispevale občine, imajo v Lenartu rezerviranih 291.000 evrov, Cerkvenjaku dobrih 17.000, Svetem Andražu 837.000, v Trnovski vasi slabih 727.000, v Sveti Trojici pa kar 1,35 milijona evrov. Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje torek z 4. oktobra 2022 5 Gorišnica z Občina nove športne dvorane še ni dala v uporabo Občani si želijo več organizirane vadbe V občini Gorišnica imajo več kot odlične pogoje za ukvarjanje s športom. V začetku julija letos so namreč za širšo javnost odprli Športni park z več igrišči, atletskimi stezami in objekt s tribunami. Gre za investicijo v višini več kot tri milijone evrov. Športna zveza Gorišnica si je takoj po odprtju začela prizadevati, da bi objekt čim prej zaživel, vendar jim s to namero ni uspelo. Kot je pojasnil Ratko Matjašič, predsednik Športne zveze Gorišnica, so želeli, da bi v dvorani (okoli 100 kvadratnih metrov) zaživele različne športne in plesne vadbe tako za mlajšo kot starejšo populacijo občanov. V dogovorih so bili z Atletskim klubom Ptuj, kjer so bili zelo zainteresirani za sodelovanje. Na novi lokaciji bi njihovi trenerji izvajali ure atletike za otroke. Na ta način bi občina mladim omogočila vključevanje v kakovostne športne vadbe. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi namreč morale tudi lokalne skupnosti poskrbeti za zagotavljanje enake dostopnosti organiziranih aktivnosti za vse mlade. Veliko otrok, še posebej na podeželju, nima enakega dostopa do obšolskih dejavnosti, tudi zaradi geografske oddaljenosti. Starši bodo prav gotovo veliko raje otroka vpisali v Foto: CG Po dobrih treh mesecih je na novem stadionu edina organizirana vadba nogomet. dejavnost, ki je čim bliže domu in se tako izognili stroškom prevoza, prihranili pa bodo tudi čas, ki je vse bolj dragocen. Prizadevanja ŠZ so padla v vodo Po besedah Matjašiča bi jim najverjetneje uspelo v jesenskih in zimskih mesecih zapolniti prav vse termine med 16. in 22. uro. »Z večino vaditeljev joge, plesa in telovadbe za moške smo se že dogovorili glede sodelovanja. Interes raznih društev, klubov, tudi domačih, je bil več kot zadovoljiv. Začeti bi morali že to jesen. Žal so na občini sprejeli odločitev, da dvorane še ne bodo dali v uporabo. Vsa naša prizadevanja in dogovori so tako padli v vodo,« je pojasnil Matjašič. Edina organizirana vadba v Športnem parku je nogomet, tu in tam površine obišče kak športni navdušenec ali rekreativec, večjega obiska za zdaj ni. »Ljudem moramo najprej ponuditi razne športne vsebine, razpisati termine in jih preko predstavitev povabiti na stadion. Temu primerno morajo biti prilago- Foto: CG V zgornjem nadstropju Športnega parka Gorišnica so uredili manjšo dvorano, kjer bi lahko v zimskem času izvajali različne vadbe. jene tudi cene. Le na tak način nam bo uspelo, da bo stadion zaživel, pa tudi, da ga bodo domačini sprejeli za svojega. Upamo in želimo si, da bomo prihodnje leto res lahko začeli izvajati druge športne panoge.« Kot so sporočili z občine Gorišnica, se nameravajo kmalu sestati z vsemi, ki bi želeli novo športno dvorano uporabljati. Njihova želja je, da bi jim to uspelo izvesti še pred letošnjimi lokalnimi volitvami. Župan Jožef Kokot je ob tem izpostavil, da bodo skušali upoštevati čim več želja vseh zainteresiranih društev, klubov in drugih. Terminov za športne aktivnosti je trenutno premalo Do takrat ima Športna zveza Gorišnica na voljo le en termin v dnevu v športni dvorani ob osnovni šoli, in sicer samo pozno zvečer, po 20.30 uri. »Največja težava je premalo terminov, poleg tega še ura ni najbolj posrečena. V popoldanskem času je namreč telovadnica že polno zasedena,« je dejal Matjašič. V zimskem času Športna zveza v gorišniški telovadnici organizira telovadbo za ženske in otroke, igranje dvoranskega nogometa, košarke in odbojke. Letos bodo ob torkih in četrtkih igrali še badminton, za kar je zanimanje precejšnje. Vse navedene aktivnosti se bodo predvidoma začele po 18. oktobru, občane pa bodo o terminih obvestili preko brošure, poslane na naslove vseh gospodinjstev v občini. Ženske, stare nad 70 let, predšolski otroci in učenci od prvega do tretjega razreda lahko vse aktivnosti obiskujejo brezplačno, za vse ostale pa prispevek znaša od 1,50 do največ 3 evre po terminu. Estera Korošec Podlehnik z Višja cena vrtca, najemnina za športno dvorano (za zdaj) ostaja enaka Župan: »Naj športna dvorana ne postane prazen spomenik« Cena programov vrtca v Podlehniku bo višja, a zaradi dodatne subvencije cene iz občinskega proračuna bodo starši občutili največ dvoodstotno povišanje. Podražitev je rezultat višjih odhodkov za plače zaposlenih in dviga ostalih stroškov. V Podlehniku so po predpisani metodologiji izračunali, da bi bila ekonomska cena vrtca, ki pokriva stroške predšolske vzgoje na otroka, 560 evrov za prvo starostno obdobje in 488 evrov za drugo starostno obdobje. Po posegu občine bo staršem končna cena vrtca obračunana od 521 evrov za prvo starostno obdobje in od 434 evrov za drugo. Znano je, da starši vrtčevskih otrok plačajo največ 77 % cene programa vrtca, za drugega in ostale otroke je vrtčevsko varstvo brezplačno. Višina plačila temelji na dohodkih staršev, Center za socialno delo pa je tisti, ki izda odločbo o deležu, ki ga morajo starši plačati sami. Po zadnjih podatkih OŠ Podlehnik okrog 69 % staršev plača manj kot 50 % ekonomske cene. Cena programov temelji na stroških dela, ostali stroški pa so še material, živila, odpravnine, nadomeščanja ob bolniški odsotnosti do 30 delovnih dni … Dodatno je ravnatelj OŠ Podlehnik Dejan Kopold pojasnil: »Kot vsako leto se tudi letos višajo plačni razredi strokovnih delavk in delav- Za elektorja, ki bo novembra oddal glas za državnega svetnika, ki bo predstavljal Podravje, so svetniki določili župana Sebastiana Toplaka, kot kandidata za državnega svetnika pa so podprli Rajka Fajta. cev v vrtcu zaradi rednih napredovanj po lestvici plačnih razredov ali nazivov. V tem šolskem letu smo dodatno odprli polovični oddelek drugega starostnega obdobja, kar narekuje dodatne zaposlitve in povečanje že obstoječih zaposlitev.« Svetniki pripomb niso imeli in so soglasno potrdili pričakovano podražitev vrtca. Dvorana zasedena manj, kot bi si želeli Več polemik je bilo okrog predlagane spremembe cene najema športne dvorane. Po podatkih, ki jih je za občino pridobila šola, se s cenami najema v višini 22 evrov za domačine in 44 evrov za zunanje najemnike, uvršča v zlato sredino. Župan Sebastian Toplak je dejal: »Že sedaj je dvorana zasedena manj, kot bi si želeli. Z dvigom cene se bojim, da bodo termini še manj zasedeni, ne želim pa si, da bi športna dvorana postala prazen spomenik, za katerega odplačujemo posojilo.« Na izkoriščanje pravil pa je opozoril svetnik in hišnik šole Stojan Kojc. »Občina Podlehnik naj bo solidarna do svojih občanov, ne do ostalih, ki v Podlehniku pridejo do cenejšega najema dvorane, ker jim jo zanje najame nekdo izmed domačinov. Potem pa bodimo tukaj bolj striktni, kajti tudi ogrevanje, razsvetljava in zaposleni nekaj stanejo.« Končnega sklepa svetniki niso oblikovali. Bolje pokvarjena frizura kot poškodovana glava Na predzadnji seji v tem mandatu je svetnikom poročilo o Primerjava cen programov med občinami, v evrih I. starostno obdobje II. starostno obdobje Podlehnik Nova cena Stara cena 521 510 435 425 Žetale 556 446 Cirkulane Majšperk 565 468 507 394 Makole Videm 478 356 490 372 Vir: MIZŠ, 29. september Foto: Mojca Vtič Svetniki so soglašali s subvencijo cen vrtca, saj želijo ostati cenovno dostopni in primerljivi z ostalimi občinami. Cene najema telovadnic, v evrih Podlehnik Cirkulane Majšperk Markovci Cela telovadnica, 90 min Domači Zunanji 22 44 20 30 13,6 22,8 25 50 Vir: OŠ Podlehnik, gradivo na seji delu medobčinskega redarstva predstavil vodja redarstva Robert Brkič. Poudaril je, da je stanje prometne varnosti ugodno, opozoril pa je na rabo lahkih motornih vozil, predvsem e-skirojev. »Ne vem, ali je primerno, da že 12-letnika spustimo v promet z lahkim motornim vozilom, vendar pripravljavci zakona vedo več od mene,« je dejal v uvodu. Svojo zadržanost do uporabe e-skirojev med mlajšimi otroki pa pojasnil: »E-skiroji imajo mala kolesa in dosežejo hitrost do 25 km/h, kar pomeni, da ni treba veliko, da pride do padca ali prometne nesreče. Imeli smo že lažje in težje poškodovanega voznika e-skiroja.« Brkič je dodatno pojasnil, da lahko otroci od 12. do 14. leta uporabljajo električni skiro, vendar morajo imeti opravljen kolesarski izpit, za starejše najstnike izpit ni pogoj, je pa do 18. leta (kolesarska) čelada obvezna. »Bolje, da ima mladostnik pokvarjeno frizuro, kot da pride do poškodbe glave,« je dejal in opozoril, da se je z e-skiroji dovoljeno voziti po kolesarskih stezah, ne pa po pločnikih. Sicer pa velja, da se morajo uporabniki e-skirojev voziti ob desnem robu cestišča, vendar le znotraj naselij. Župana Sebastiana Toplaka je zanimalo, ali so zaradi številčnejših nezakonitih prehodov meje zaznali povečano tveganje za osebno varnost. Brkič je odgovoril, da so se na redarsko službo obrnili tudi starši s prošnjo, da bi več pozornosti namenili avtobusnim postajališčem, ko šolarji izstopajo ali vstopajo na šolski avtobus. Prošnjo so redarji upoštevali, vendar do zdaj še niso zaznali, da bi kakšna skupina nezakonitih prestopnikov meje postopala na avtobusnih postajališčih v času šolskih prevozov. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 COLOR CMYK torek z 4. oktobra 2022 V središču 6 stran 6 Slovenija, Spodnje Podravje z Neuspešna pogajanja med državo in združenji lokalnih skupnosti za dvig povprečnin občinam »Zadnje, kar si v današnji draginji želimo, je ljudi Zaradi dviga stroškov so se predstavniki Skupnosti občin, Združenja mestnih občin in Združenja občin sestali s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem, da bi se dogovorili o nujnem dvigu povprečnine na občana, a so s sestanka po manj kot uri protestno odvihrali. Zlasti jih je razburilo, kot je povzela Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije (SOS), »popolno nerazumevanje sistema financiranja občin in dela, ki ga občine opravljajo«. Sistem financiranja občin namreč določa, da država za zakonske naloge, ki jih morajo občine opravljati, zagotavlja tudi ustrezna finančna sredstva. Država krši svoje zakone »To terja z ustavo določena finančna avtonomija lokalne samouprave v izogib oblastnim intencam, da na račun občin vedno znova in znova prenaša naloge, za katere pa ne zagotovi potrebnih finančnih sredstev. Na sestanku smo ponovno slišali misli o nujnosti uokvirjanja zmožnosti države in opozorila, da standardi na številnih področjih presegajo finančne (z)možnosti celotne države. Opozorila, o katerih bi se najprej morala pogovoriti ministrska ekipa ter nato poslanke in poslanci, saj so oni tisti, ki določajo in odločajo o zakonskih nalogah občin. Obravnava občin kot stroškovne postavke znotraj državne- ga proračuna je nesprejemljiva in žaljiva. Občine so ustanovljene za to, da se lahko naloge, ki so lokalnega značaja in za državljane pomembne, opravljajo bližje ljudem, saj je to učinkovitejše, bolj kakovostno in tudi cenejše, kot če bi tovrstne naloge opravljala država. Zakon o financiranju občin skozi sistem financiranja občin na neki način določa pogodbeno razmerje med občinami in državo, ki pa ga prva s podfinanciranjem obveznosti občin vedno znova krši.« 94 evrov višji stroški na prebivalca Vse tri predstavniške organizacije občin so ministru predstavile svoje izračune glede financiranja občin. Po prvem predlogu bi se morala povprečnina za letošnje leto z zdajšnjih 645 dvigniti na 736,66 evra, prihodnje leto naj bi znašala 776,4, leta 2024 pa 783 evrov. Kasneje so nekoliko popustile in za prihodnje leto predlagale povprečnino v višini 719,63 evra, a pod pogojem, da bodo občine dodatno, izven sistema povprečnine, dobile 33 milijonov evrov za finan- ciranje dogovora države s sindikati javnega sektorja o popravku plač, regresa in dodatka za malico. Če bi iz povprečnine krili tudi stroške, ki bodo posledica plačnega dogovora, pa naj bi povprečnina znašala 735,74 evra. »Izračuni Skupnosti občin Slovenije kažejo, da so se stroški za izvajanje zakonskih nalog v prvih osmih mesecih zvišali za 94 evrov na prebivalca, kar pomeni, da bodo imele občine v letu 2022 za izvajanje zakonskih nalog stroške v višini 776,86 evra. Ker se zavedamo izzivov države pri financiranju vseh nalog, smo predlagali povprečnino, v skladu s katero bodo občine iz lastnih sredstev že krile stroške izvajanja zakonskih nalog v višini 43 evrov na prebivalca. Tako bodo občine same financirale stroške zakonskih nalog v višini 88 milijonov evrov.« Tri, namesto 15 odstotkov A Boštjančič je očitno trd pogajalec, saj predloga o deljenju stroškov ni sprejel, pač pa občinam svetoval, naj primanjkljaje zagotovijo skozi lastna, razvojna sredstva, tudi z dodatno obreme- nitvijo občanov z višjimi položnicami za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). »Namignil je tudi, naj občine namenska sredstva, kot je denimo komunalni prispevek, porabijo tako, da bodo kršile sprejeto zakonodajo, kar dokazuje, kot že rečeno, popolno nerazumevanje lokalne samouprave in financiranja občin. Minister je za leto 2023 pristal na dodatnih 20 evrov na občana, kar je približno tri odstotke več od sedanje povprečnine, pri tem pa ignoriral dejstvo, da so se stroški na prebivalca v samo osmih mesecih tega leta dvignili za 94 evrov oziroma 15 odstotkov. V nadaljevanju pogajanj pričakujemo primerne predloge države, ki občin v kriznih časih ne bodo silili v dodatno obdavčevanje občanov, v protizakonito delovanje in porabo razvojnih sredstev za namene izvajanja zakonskih nalog.« Tudi štirikrat višje cene Pri izračunu predloga za povišanje povprečnine so predstavniške organizacije slovenskih občin upoštevale tako inflacijo kot znižanje stroškov občin, ki so jih prinesli Finančni minister Klemen Boštjančič je občinam predlagal dvig njihovih izvornih Lokalne skupnosti temu oporekajo, saj občanov in podjetnikov ne želijo dodatno nekateri ukrepi. »Resnično upamo, da bodo na ministrstvu razumeli, da so se stroški občinam v zadnjem času močno povišali. Občine med drugim plačujejo račune za elektriko in ogrevanje vrtcev, šol, kulturnih domov, knjižnic in drugih ustanov, prav elektrika in ogrevanje pa sta se v zadnjem času močno podražila, saj prihajamo že na Ptuj z Oddelek podaljšanega bolnišničnega zdravljenja Vsak v bolnišnici ima svojo zgodbo Mnogi pacienti po končanem akutnem zdravljenju še niso sposobni popolnoma samostojnega življenja. Včasih za to potrebujejo rehabilitacijo, pogosto pa zgolj pomoč tretje osebe pri negi in oskrbi. Prav s temi bolniki v največji meri delajo na oddelkih podaljšanega bolnišničnega zdravljenja (PBZ). Kar nekaj je tudi takih, ki čakajo namestitev v dom in vmesni čas preživijo na omenjenem oddelku. Del pacientov je v paliativni oskrbi. Ptujski PBZ ima kapaciteto 40 postelj, v kratkem bi prav na Ptuju lahko na tem področju doživeli pomembno prelomnico, saj je tik ob bolnišnici ena izmed možnih lokacij za umestitev negovalne bolnišnice. Zaradi zagotavljanja izolacijskih sob za paciente z večkratno odpornimi bakterijami je praviloma zasedenih okrog 35 od skupno 40 postelj PBZ Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Delo na oddelku je raznoliko. »Pomembno je, da prepoznamo in izkoristimo potencial pacienta za rehabilitacijo in delamo na povrnitvi funkcij, ki omogočajo vsaj neko mero samo- stojnosti. Nekateri pacienti imajo pretežno negovalno oskrbo, pri njih izvajamo nego, ki je prezahtevna za domače okolje. Kar nekaj naših pacientov čaka na sprejem v dom. Imamo tudi paciente, ki so v paliativni oskrbi, ki so v terminalni fazi bolezni. Širok razpon dela opravljamo,« je pojasnil zdravnik Sebastian Voljč, ki zadnje leto vodi oddelek PBZ v ptujski bolnišnici. Foto: ČG Dela je veliko, pacienti pravijo, da so izjemno zadovoljni, si pa želijo, da bi se zdravstveno osebje nekoliko razbremenilo. Pravijo namreč, da imajo izjemno veliko xdela. Foto: ČG Vodja oddelka, zdravnik Sebastian Voljč Ko je aktivno zdravljenje končano, bolnik pa ne more domov Razlogi, zaradi katerih pacienti pristanejo na oddelku PBZ, so različni. Kar nekaj je takih, ki čakajo rehabilitacijo po operacijah ali zlomih kolkov, precej jih potrebuje pomoč po možganski kapi. Gre torej za tiste, ki trenutno niso zmožni samostojno živeti. »Indikacija za sprejem k nam je takrat, ko je aktivno zdravljenje na nekem oddelku končano in pacient še ni za domov. Kdaj morda z medicinskega vidika ni potrebno veliko dela, potrebujejo pa pacienti nekoliko drugačno vrsto pomoči. Včasih je dovolj že varno okolje, v katerem lahko pacient opravlja fizioterapijo pred nastopom zdraviliške rehabilitacije.« Na oddelku je zaposlen le en zdravnik, ob izjemnem prispevku medicinskih sester to za trenutno kapaciteto zadostuje. Seveda je Foto: ČG Na oddelku podaljšanega bolnišničnega zdravljenja je 40 postelj. Ideji o negovalni bolnišnici so naklonjeni Ideji, da bi se na Ptuj umestila nova negovalna bolnišnica, ki naj bi jo država gradila v naslednjih letih, je Voljč naklonjen. »Vsekakor so tovrstne bolnišnice potrebne, predvsem zaradi zahtevnejših kategorij pacientov, ki potrebujejo dolgotrajnejše obravnave ter bolj kompleksno zdravstveno nego. To bi pomenilo nov objekt in nova delovna mesta, kar bi bila velika pridobitev za celotno regijo.« vse odvisno od indikacij in zahtevnosti obravnave pacientov. »Veliko breme je na negovalnem kadru, ki si res zasluži veliko pohvalo. Nepokretni ali slabo pokretni pacienti potrebujejo nego, obračanje, dvigovanje, previjanje ... Dodatno, predvsem negovalno osebje bi bilo dobrodošlo,« opozarja Voljč. Pacienti so v povprečju pri njih nameščeni mesec ali dva, nekateri pa precej dalj časa. Včasih se, predvsem pri tako imenovanih neodpustljivih bolnikih zavleče v bistveno daljše obdobje. To so predvsem pacienti, za katere v domovih ni prostora ali primerne oskrbe. Tak primer so na primer pacienti s traheostomo. Na oddelku za paciente urejajo zdraviliško zdravljenje, sprejeme v domove, premestitve ... Prostora v domovih ni vedno za vse takoj Kar precejšen del pacientov oddelka PBZ čaka sprejem v dom upokojencev. Pri iskanju prostih kapacitet se pogosto znajdejo v težavah, zaradi česar so primorani podaljšati zdravljenje. Voljč pravi, da s ptujskim Domom upokojencev sodelujejo zelo dobro, seveda pa so tudi njihove kapacitete omejene. »Še vedno je težko dobiti posteljo, predvsem za izolacije. To Štajerski TEDNIK torek z 4. oktobra 2022 torek, 4. 10. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 Odpiranje nepotrebne fronte Kako pogajanja komentirajo spodnjepodravski župani? »Predlog za triodstotno povišanje povprečnine pri teh stroških kaže samo odnos do lokalne samouprave s ciljem po zmanjševanju sredstev občinam. Spet smo pri želji o centralizaciji, oblastem očitno ni v interesu, da bi bile občine suverene v svojih odločitvah in dejanjih. Ponavlja se ista zgodba od prej, prejšnja vlada je tu imela večji posluh za občine, sedanja očitno ne. Ne razumem, zakaj si odpirajo nepotrebno fronto, po moje to ni dobro in nikomur ne koristi,« pravi lenarški župan Janez Kramberger. »Prav arogantna se mi zdi ideja o povišanju davkov za občane. Edini izvirni prihodek občine je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in enostavno je reči, dvignite ga. A tega ni tako lahko izpeljati, predlog mora skozi vso proceduro in slednjič preko občinskega sveta, in zadnje, kar si v današnji draginji želimo, je ljudi obremenjevati z višjimi davki.« Ne v breme občin in občanov Foto: ČG prihodkov, na primer višjo odmero NUSZ. finančno obremenjevati. tri- ali celo štirikratnike nekdanjih cen,« je opozorila Jasna Gabrič, predsednica Skupnosti občin Slovenije in trboveljska županja. Senka Dreu Z njim se strinja tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak. »Vse se skuša prenesti na občine in občane, kar je nesprejemljivo v tej krizi, ko postaja vse težje, zdaj bi nam pa radi obesili še stroške za naloge, ki jih moramo občine po zakonu opravljati, čeprav je za zagotovitev teh sredstev zadolžena država. Upam, da se bodo pogajanja nadaljevala in bodo vsaj koliko toliko uspešna. Tekoči stroški so šli gor, triodstotno povišanje ni nič; če bo to ves izplen, se bodo povišali tudi zneski na položnicah, tega se samo z davki ne da pokriti. Takšna rešitev, ki je skregana z zdravo pametjo, bo slaba tako za investicije in razvoj ter tekoče delovanje, ki pobere velik del proračuna. Leta se že borimo za pokrajine, ki bi določale logiko delovanja občin, pa do danes zanje ni imela posluha še nobena vlada. Ni dobro, da skozi občine, ki so podaljšana roka države, obremenjujemo občane; to je v nasprotju z razvojem lokalne skupnosti. Treba bo najti sredstva, da se bodo občine razvijale kot doslej; kajti če se ne bodo, se tudi država ne bo.« Foto: ČG obremenjevati z višjimi davki« Podvojeni stroški šolskih prevozov Če bi v vladi poznali dejansko stanje v občinah, ne bi dajali takšnih izjav, dodaja župan občine Kidričevo Anton Leskovar. »Napovedujejo celo zniževanje financiranja, kar pomeni samo eno, da se bo razvoj v lokalnih skupnostih ustavil, razlike med razvitimi in nerazvitimi pa le še povečale. Želim si, da se pogajanja nadaljujejo in da pogajalci dosežejo neki kompromis, a glede na to, da so predstavniki občin tako hitro zapustili sestanek, ne kaže prav dobro, saj pomeni, da se je vladna pogajalska ekipa odločila trdno zasidrati na svojih stališčih.« Darinka Fakin, županja občine Majšperk, zagotovljenih dodatnih 20 evrov na prebivalca sicer ocenjuje kot dobrodošlo potezo, ki pa ne bo niti približno ublažila naraščajočih stroškov. »Samo stroški šolskih prevozov so se v naši občini z lanskih 70.000 povečali na 140.000 evrov, torej so se podvojili. Če ne bomo iztržili več, bomo prisiljeni v reduciranje investicij. Slovenija z V trgovinah občasno zmanjka kakšno živilo, a trgovci mirijo Vsak pacient s svojo zgodbo Miranda, Dušanka in Milena so bile prejšnji teden sostanovalke v eni izmed bolniških sob PBZ. Vsaka ima svojo zgodbo. Miranda je bila sprejeta pred tremi tedni, po operaciji zaradi zloma kolka je potrebovala podaljšano zdravljenje. Pomagali so ji, da se bo lažje postavila na noge, da bo lahko doma samostojna: »Zdravnik se zelo zavzema za nas, tudi medicinske sestre so izjemno pridne. Imajo pa preveč dela, več bi jih moralo biti. Želeli bi si, da bi jih razbremenili, norme so previsoke, saj morajo delati veliko stvari sočasno.« Njena sostanovalka Milena je na operacijo kolka čakala štiri leta. Pred enim mesecem jo je uspešno prestala. A doma sama ni mogla biti, zato je bila sprejeta na oddelek. Počasi se bo lahko vrnila domov, čaka pa jo še zdraviliško zdravljenje. Dušanka je pacientka z najdaljšim »stažem« v sobi, kjer je že polna dva meseca. Je najmlajša med bolnicami v sobi. Da se bo lahko vrnila domov, potrebuje še nekaj pomoči zdravstvenega osebja. Zaradi zloma noge je ostala v postelji, ker ni mogla hoditi, je dobila preležanine. je glavni problem. Če je pacient nosilec večkratno odpornih bakterij, potrebuje tudi v domu izolacijo, kar pomeni, da morajo najti ustrezno prosto izolacijsko sobo, kar ni enostavno. V nekaterih domovih so tovrstne namestitve izrazito omejene, kar svojci in pacienti včasih težko razumejo, ker želijo v točno določeno enoto.« Prav to izpostavlja kot največji problem. »Navadne« sobe v Podravju dokaj hitro uredijo. Zavedajo se dejstva, da svojci potrebujejo informacije Tako kot na internem oddelku so tudi na oddelku PBZ obiske v zadnjih mesecih omejili, nekaj časa celo onemogočili. A kakšnih kritik na račun nedosegljivosti osebja za informacije svojcem niso bili deležni. Voljč pravi, da se dejansko trudijo vzpostaviti stik s slehernim klicateljem, saj se zavedajo pomena dobrega informiranja, sodelovanja s pacienti in njihovimi bližnjimi. »Trudimo se odgovoriti vsem. Dejstvo je, da pacient ob prihodu na PBZ pristane v neznanem okolju. Zanima jih, kaj lahko pričakujejo, kako poteka delo, kako dolgo bodo pri nas. Ljudje velikokrat niti ne vedo, kaj natančno PBZ ponuja. Nekateri mislijo, da jim enostavno svojca dalj časa ni treba vzeti domov. Stik je izjemnega pomena, da lahko predstavimo pričakovanja in možnosti vseh strani.« Dženana Kmetec Dobava za zdaj brez večjih težav Naši bralci so opazili, da je bila v Lidlovih prodajalnah ponudba mleka skoraj dva tedna precej okrnjena, mleka brez laktoze pa sploh ni bilo mogoče dobiti. Nekaj dni tudi ni bilo masla, prodajalci pa niso znali povedati, kdaj bodo izdelki znova na voljo. Kje se je zalomilo, ali je šlo le za začasni kratek stik pri dobavi ali pa za resnejše težave z dobavitelji, nas je zanimalo, vendar so bili v Lidlu zelo skopi z odgovorom, pravzaprav nam na konkretna vprašanja niti niso odgovorili. »Pomen oskrbe prebivalstva z živili v Lidlu Slovenija jemljemo resno in z vso odgovornostjo. Sodelujemo z dobavitelji in skupaj z njimi skrbimo za nemoteno delovanje dobavne verige. V vseh 63 trgovin blago dostavljamo dnevno, zato je izdelek, če slučajno poide, kupcem kmalu ponovno na voljo,« so zapisali in dodali, da je njihov »način načrtovanja in naročanja blaga odvisen od številnih dobavnih dejavnikov«, česar pa niso podrobno pojasnili. V meglo zaviti odgovori Drugače so spomladi, ko so zaradi vojne v Ukrajini in napovedanih podražitev ljudje začeli panično kupovati živila, reagirali v Eurospinu, kjer jim je zmanjkovalo moke, olja in mleka, saj dobavitelji niso bili pripravljeni na tako povečanje dostave. Zato so »zaradi trenutnih razmer in zagotavljanja neprekinjene oskrbe« na posamezni račun omejili nakup na največ dva kosa živil, ki jih dobavitelji glede na povečano povpraševaje niso zmogli dobavljati v zadostnih količinah. Kakšna je pri njih trenu- Zato je skrb, da bi katerih izdelkov zmanjkalo, odveč.« Namenskega zadrževanja blaga ni Foto: SD Čeprav v trgovinah občasno kaj zmanjka, trgovci zagotavljajo, da dobava izdelkov trenutno poteka brez večjih težav. tna situacija z dobavo blaga, pa so v Eurospinu tokrat molčali, prav tako odgovora nismo dočakali od najboljšega soseda – Mercatorja. Naše največje trgovce smo vprašali, ali glede na dogajanja na trgu že opažajo motnje pri dobavi določenih prehranskih artiklov, kakšne informacije dobivajo od dobaviteljev, s kakšnimi težavami se ti soočajo in kaj napovedujejo za prihodnje mesece, a so bili njihovi odgovori previdni in precej zaviti v meglo. V Sparu so bili kratki, povedali so le, da dobava izdelkov pri njih »trenutno poteka brez večjih težav in ni motena«. Razmere na trgu redno spremljajo, pravijo pri Hoferju. »V zelo omejenem obsegu manjše količine določenih izdelkov kot posledico različnih dejavnikov, ki vplivajo na manjše količine surovin na trgu, kot so podražitev gnojil, krme, elektrike, goriv, primanjkovanje delovne sile in neugodne vremenske razmere, sicer lahko pričakujemo. Vendar se lahko morebitnim spremembam hitro prilagodimo in kupcem neprekinjeno zagotavljamo široko paleto prehrambnih in drugih izdelkov, saj sodelujemo z razvejano mrežo domačih in tujih dobaviteljev. Z dobavami blaga v Jagrovih prodajalnah »načeloma ni večjih težav«, zagotavlja Boštjan Jager. »Se pa pojavljajo, a so začasne narave. Blaga je še vedno dovolj, večji problem je njegova cena, saj se sedaj ekstremne cene energentov in surovin prelivajo v končne cene proizvodov,« pravi in dodaja, da še niso bili v situaciji, da bi morali omejevati nakupe. Vprašali smo tudi za komentar očitkov, ki letijo na trgovce, češ da blago sicer imajo, a da ostaja v skladišču, da bo nato na police prišlo po višji ceni. Odzvali so se le pri Hoferju in Jagru. Pri Hoferju pojasnjujejo, da njihova skladišča niso predvidena za kopičenje izdelkov. »Imamo optimiziran sistem naročanja in dovršen logistični sistem, ki omogočata, da lahko kupcem dnevno zagotavljamo vedno sveže izdelke.« Boštjan Jager pa je prepričan, da ne le pri njih, pač pa tudi pri drugih trgovcih v Sloveniji ni namenskega zadrževanja blaga v skladiščih, da bi se dosegla višja cena, ni. »Kljub vsemu je konkurenca med nami, trgovci, tako velika, da se vsi borimo za kupca.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 COLOR CMYK Izobraževanje 8 stran 8 torek z 4. oktobra 2022 Podravje z Izjemno slab vpis na naravoslovno-tehniške študijske programe Nihče več noče biti učitelj fizike, matematike, kemije, biologije … Javnost je pred časom presenetila informacija, da naj bi v Sloveniji že začelo primanjkovati učiteljskega kadra, v prihodnjih letih naj bi se ta trend še stopnjeval. Nekateri ravnatelji, tudi v Spodnjem Podravju, poročajo, da že imajo težave, predvsem z zaposlovanjem učiteljev naravoslovnih predmetov. To potrjujejo tudi številke Univerze v Mariboru, saj je diplomantov s teh področij le peščica. V zadnjih petih letih se zmanjšuje tudi število diplomantov smeri Razredni pouk. V letu 2017 jih je diplomiralo 85, lani pa samo 58. Kot so pojasnili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, redno spremljajo stanje in trende na področju ponudbe in povpraševanja po učiteljicah in učiteljih, pri čemer se opirajo na podatke SURS, MIZŠ in Zavoda RS za zaposlovanje o objavah prostih delovnih mest, o registriranih brezposelnih osebah in napovedih poklicnega barometra. »Zaradi majhne fluktuacije, specifične starostne strukture slovenskih učiteljic in učiteljev, upada generacij šolajočih, so bile potrebe po pedagoškem kadru v vzgoji in izobraževanju dolga leta zelo majhne. Vendar pa prihajamo do preobrata, ko se bo predvsem zaradi povečanega upokojevanja učiteljske populacije in številčnejših generacij šolarjev povečalo povpraševanje,« so zapisali na ministrstvu. Iz njihovih podatkov je razvidno, da se bo v naslednjih desetih letih v osnovnih in srednjih šolah upokojevalo največje število učiteljic in učiteljev razrednega pouka in v podaljšanem bivanju, slovenščine, matematike, športne vzgoje, angleščine, zgodovine, fizike, geografije, naravoslovja, biologije, tehnike in tehnologije, likovne umetnosti, kemije in gospodinjstva. Po podatkih OECD ima Slovenija eno najstarejših učiteljskih populacij v Evropi. Kot so izpostavili v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), po uradnih podatkih primanjkuje več kot tisoč učiteljev, neuradno pa naj bi bile te številke še bistveno višje. Zatrjujejo, da so pred časom primanjkovali samo učitelji za otroke s posebnimi potrebami, zdaj pa po celotni vertikali. To so potrdili tudi nekateri ravnatelji osnovnih šol Spodnjega Podravja, ki večjih težav v tem trenutku še nimajo, jih pa pričakujejo že v prihodnjih letih, ko se bodo začele upokojevati večje generacije učiteljev. Po besedah Helene Ocvirk, ravnateljice OŠ Olge Meglič Ptuj, bo vse večja težava najti tudi učitelje športa, slednji se namreč veliko raje zaposlujejo v drugih panogah. Mladih poučevanje naravoslovnih predmetov ne zanima Na Univerzi v Mariboru so zelo zaskrbljeni zaradi slabega vpisa na naravoslovno-tehniške pedagoške študijske programe. V novem študijskem letu je v prvih letnikih na programih izobraževalna biologija, fizika, kemija, matematika, tehnika in računalništvo na voljo 100 prostih mest, od tega jih bo zasedenih nekaj več kot polovica. »Že zelo kmalu pričakujemo pomanjkanje Število diplomantov, bodočih učiteljev naravoslovno-tehničnih predmetov Leto 2021 2020 2019 2018 2017 Biologija 1 6 4 3 3 Fizika / / 1 4 1 Kemija 2 1 3 5 4 Matematika 8 2 5 8 3 Tehnika 3 1 / 1 1 Računalništvo 3 / / / 1 Vir: Univerza v Mariboru Foto: ČG V naslednjih desetih letih se bo v osnovnih šolah upokojevalo največje število učiteljic in učiteljev razrednega pouka in podaljšanega bivanja. Diplomanti Pedagoške fakultete v Mariboru, smer Razredni pouk Leto 2021 2020 2019 2018 2017 I. stopnja 96 79 79 76 75 II. stopnja 58 68 59 58 85 nemo ugled učiteljskega poklica v družbi,« so zapisali. Manj zanimanja je tudi za nekatere študijske programe s področja družboslovja in humanistike, kot so na primer germanistika, prevajalske študije (nemščina), študij materinščine ter madžarskega jezika in književnosti. Vir: Univerza v Mariboru Štipendije in pripravniška mesta osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev s teh področij, kar lahko dolgoročno negativno vpliva na kakovost izobraževanja, na slabše znanje učencev in dijakov ter njihovo manjše zanimanje za naravoslovno-tehniške poklice. Ta trend lahko spremenimo samo na način, da ponovno prepoznamo in dvig- Na šolskem ministrstvu zatrjujejo, da se zavedajo problematike pomanjkanja kadrov. Zato so za novo študijsko leto razpisali štipendije za študente in študentke pedagoških študijskih programov s področja naravoslovja in tehnike. Na Javni razpis so do roka prejeli 44 prijav. Štipendija za po- sameznega kandidata znaša 200 evrov na mesec in je združljiva z državno in Zoisovo štipendijo, ne pa tudi s kadrovsko. Na Univerzi v Mariboru so sicer zatrdili, da zaradi razpisanih štipendij niso opazili večjega zanimanja za študij na pedagoških programih s področja naravoslovja in tehnike. Drugi ukrep, s katerim na ministrstvu poskušajo povečati število učiteljskega kadra, je ponovni razpis klasičnih pripravniških mest s sklenjenim delovnim razmerjem na področju vzgoje in izobraževanja. Po desetih letih je tako na voljo 250 pripravniških mest, načrtujejo pa, da bodo razpis za pripravniška mesta objavili vsako leto pred novim šolskim letom. Estera Korošec Ptuj z 55-letnica Strojne šole Ptuj z Dan odprtih vrat ZŠAM Vpis povečali za četrtino Gostili četrtošolce ptujskih šol V šolskem letu 2022/23 bo Strojno šolo ŠC Ptuj obiskovalo 395 dijakov. Še posebej jih veseli dejstvo, da jim je uspelo v primerjavi z lanskim šolskim letom vpis povečati za dobrih 24 odstotkov. Število dijakov se izboljšuje tudi na deficitarnih smereh. To pripisujejo raznim promocijskim akcijam in dogodkom, pa tudi pomladitvi kadra. »Trajnostno povezani« je slogan letošnje izvedbe Evropskega tedna mobilnosti, v katerem vsako leto sodeluje Združenje šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Ptuj s svojimi aktivnostmi na območju Mestne občine (MO) Ptuj. Praznovanje 55-letnice Strojne šole na ptujskem območju je bilo še toliko bolj veselo. Jubilej so obeležili z odprtjem skulpture in kulturnim dogodkom. Kot je pojasnila ravnateljica Anja Jesenek Grašič, gre za skulpturo v obliki logotipa šole, ki jo je v lanskem šolskem letu izdelala ekipa uči- teljev in dijakov. Pri tem sta jim pomagali tudi podjetji Palfinger iz Maribora in Hanželič, kovinarstvo iz Nove vasi pri Markovcih. Pestrega dogajanja so se udeležili tudi člani Društva rojaka Janeza Puha iz Juršincev, ki so na ogled pripeljali starodobna vozila. Podjetje Transport Frangež iz Zg. Jablan je dijake navdušilo z razstavljenim tovornim vozilom, raziskovalni laboratorij DDTlab iz Trbovelj pa s predstavitvijo kreativne robotske tehnologije in humanizacijo robotike. »Raznolike aktivnosti so našim strojnikom zagotovo v navdih, čudovita skulptura pa trden temelj za uspešno delo v novem šolskem letu,« je dodala Jesenek Grašiščeva. 1967 je bilo prelomno leto Foto: Strojna šola ŠC Ptuj Nova skulptura pred Strojno šolo ŠC Ptuj Kot je znano, je bil 1. januarja 1967 ustanovljen Šolski center za kovinsko stroko Ptuj, ki je imel svoje prostore v Raičevi ulici pod gradom. Strojna šola pa je postala samostojna enota v šolskem letu 1967/68. Kot je zapisano na spletni strani ptujske Strojne šole, se je takrat učiteljski zbor okrepil s stalno zaposlenimi strokovnjaki. Izboljšali pa so se tudi pogoji za praktični pouk z dograditvijo delavnic, nabavo strojev in naprav. Leta 1980 pa se je šola preselila v prostore novega Srednješolskega centra, kjer je še danes. EK Foto: ZŠAM Letos so izpeljali preventivni dogodek Dan odprtih vrat združenja z naslovom Varna pot v šolo. Preventivni dogodek je bil namenjen povečanju varnosti ptujskih osnovnošolskih otrok na poti v šolo in domov ter spodbujanju uporabe trajnostne mobilnosti – hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza. Preventivnega dogodka se je udeležilo 223 učencev 4. razredov vseh ptujskih osnovnih šol. Na dnevu odprtih vrat ZŠAM Ptuj sodelujejo SPVCP MO Ptuj, šola vožnje Prednost, Policijska postaja Ptuj in Medobčinsko redarstvo. Predstavniki ZŠAM so učence pričakali pred osnovnimi šolami in jih pospremil do prostorov ZŠAM. Med hojo so pregledali šolske poti in posamezne nevarne oziroma prometno bolj izpostavljene točke. Učenci so sodelovali v različnih dejavnostih. Ogledali so si predstavo Prometna vila, ki so jo pripravile vzgojiteljice Vrtca Ptuj, udeležili so se predavanja o varni poti v šolo, se urili na prometno spretnostnem poligonu ZŠAM Vrhnika, ogledali so si prostore ZŠAM in šole vožnje Prednost. Na dvorišču so bila razstavljena vozila Policije, Redarske službe in šole vožnje Prednost. Letošnji preventivni dogodek smo glede na prejšnja leta nadgradili, saj smo med aktivnosti vključili prometno spretnostni poligon, ki ga upravlja ZŠAM Vrhnika. Največ zaslug za nemoten potek, animacijo udeležencev in zanimive predstavitve ima upravljavec prometno spretnostnega poligona Franjo Čretnik, ki ima zelo dober občutek za delo z otroki. Predstavniki osnovnih šol menijo, da so organizatorji zadovoljili njihova pričakovanja, zato bomo s tem projektom nadaljevali prihodnja leta. Organizatorji pa se veselijo odzivov in pohval udeleženih učencev, ki v šoli opišejo dogodek. Janez Strelec Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 COLOR CMYK Kmetijstvo torek z 4. oktobra 2022 9 Podravje z Kmetijstvo na tnalu okoljevarstvenikov, zakonov, družbe Slovenija z Pomoč kmetom Naveličani boja za pravice do kmetovanja Izplačila že na računih Na zadnji seji KGZ Ptuj so kmetje ugotovili, da postajajo manjšina oz. nebodigatreba na podeželju. Soočajo se s pritiski naravovarstvenikov, dodatno jih omejujejo državni in evropski predpisi, nemočni so proti silam narave, država in družba zanje nimata posluha. »Bolj mi vlečemo vrv na eno stran, bolj družba na drugo. Potem pač spustimo to vrv,« je razočarano dejal Jožef Šmigoc, sicer eden večjih živinorejcev v Podravju. Težavam v kmetijstvu ni videti konca. Kmetje so na zadnji seji govorili o posledicah suše, o davčnih spremembah, o nujnosti izgradnje namakalnih sistemov, o volitvah v državni svet, pa tudi o težavah ene izmed rejk perutnine, ki kljub zgrajenemu hlevu, za katerega je pridobila gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje, ne more vhlevljati piščancev, saj da je izdajo uporabnega dovoljenja zadržala civilna iniciativa. »Bliža se prvi obrok plačila posojila, ne ve, kaj bo naredila. Če bo civilni iniciativi uspelo in se bo šlo v obnovo soglasja gradbenega dovoljenja, potem bodo tri generacije na cesti, in če se to zgodi danes, bo to praksa za Slovenijo. Vključena je zbornica, sindikat, morda naredimo tudi štrajk. Ne gre samo za te hleve, temveč za vse nas,« je dejal Franc Obran. Kmetje namreč na podeželju postajajo vsiljivci z maloštevilnostjo pa prešibko volilno telo, ki bi imelo glas. Žeblje v krsto kmetijstva zabijata država in Evropska unija z vedno novimi omejitvami, pravijo kmetje. Opozorili so na območje Nature 2000, ki za kmete predstavlja le omejitve pri kmetovanju, pa na napovedano prepoved rabe rešetk pri gradnji novih živinorejskih hlevov ter na omejevanje rabe fitofarmacevtskih sredstev, ne strinjajo se niti z obarvanjem goriva za kmetijske namene, saj se bojijo, da bo gorivo, namenjeno kmetom, manj kakovo- stran 9 Vlada je julija najavila, da bo kmetom do jesenske setve pomagala z dobrimi 22 milijoni evrov pomoči ter z odkupom letošnjega pridelka pšenice. Z napovedjo odkupa je ministrstvo med slovenske kmete v času žetve vneslo le negotovost, odkupa od kmetov ni udejanjilo, ‚besede pa so meso postale‘ vsaj glede izplačila denarnih pomoči. Kmetje so že prejeli odločbe o višinah pomoči, prav tako izplačila. Foto: Mojca Vtič Kmetje o aktualnih težavah v kmetijstvu, ki jim ni videti konca stno. »Postajamo težava za družbo in namesto da bi družba govorila o pomenu kmetijstva in s tem pridelane hrane, govorimo o tem samo kmetje. Naj se javnost že odloči, ali je hrana pomembna ali ne,« je poudaril Šmigoc. Nedelujoči melioracijski sistemi Slabo vzdrževani oz. nevzdrževani melioracijski sistemi so postali stalnica debat na sejah območne enote. »Melioracijski sistemi so bili narejeni pred 30 leti, od tedaj edino vzdrževanje predstavlja košnja. Težava so tudi zamuljeni vodotoki, tako se voda iz melioracijskih jarkov nima niti kam izlivati. Kolikor smo prej bili željni dežja, ga je sedaj ob nedelujočem melioracijskem sistemu preveč. Voda na njivah stoji in že otežuje jesensko setev,« je težavo opisal kmetovalec iz Dravskega polja Milan Unuk. Da melioracijski sistemi ne funkcionirajo, je Foto: Mojca Vtič izpostavil tudi predsednik ptujske območne enote KGZS Alojz Herga. »Mnogi kmetje delajo svoje drenaže, na lastne stroške,« je dodal. Direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek pa je dejal, da bi bilo nujno pripraviti tehnična navodila vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov. »Želimo si dokument z jasnimi navodili, kdaj se lahko jarki in vodotoki vzdržujejo, sedaj namreč veljajo številne omejitve – zaradi varstva ptic in drugih živali.« Zato si ptujski kmetje prizadevajo za sestanek z okoljskim ministrstvom, da bi pripravljavcem zakonskih predpisov predstavili in pojasnili težave na terenu ter dokazali, da kmetje niso nasprotniki narave, temveč živijo v skladu z zakoni narave. Volitve v državni svet ali merjenje moči Foto: Mojca Vtič Kmetovalec z Dravskega polja Milan Unuk želi, da se poišče krivca za izločitev Podravja pri upoštevanju škode, ki je zaradi suše nastala na pšenici. Bodo podravski kmetje ostali brez pomoči po suši? Ena izmed točk na dnevnem redu je bila informacija o suši. Kmete je zanimalo predvsem, ali se bo upoštevala škoda, ki jo je suša povzročila na žitih. Direktor zavoda Andrej Rebernišek je pojasnil, da je regijska komisija škodo upoštevala, državna žal ne. Neupoštevanje škode pa lahko pomeni, da bo dobršen del kmetov (predvsem poljedelcev) ob izplačilo pomoči, čeprav so bili na primer ob več kot polovico koruze. »Zakon iz leta 2003 namreč pravi, da mora biti škoda na vseh kmetijskih površinah posamezne kmetije ocenjena vsaj 30 %,« je osrednjo zagonetko izpostavil Roman Žveglič, predsednik KGZS. Ob tem pa prst krivde uperil tudi v kmetijske zavode, saj da niso pravočasno oddali ocen škod na žitih in da se zato škoda na pšenici na območju Podravja ne upošteva. Peter Pribožič, vodja svetovalne službe na ptujskem zavodu, je v bran zavoda dejal: »Na vseh kulturah je škoda evidentna, na manjši pridelek pšenice smo opozarjali že marca.« Živinorejec Milan Unuk je glede na slišano predsedniku zbornice Romanu Žvegliču dejal: »Slišim eno in drugo. Dravsko polje ni bilo vključeno, da bi se upoštevala škoda na žitu, čeprav je škoda nastala. Ti si predsednik in poišči krivca. Kmetje bomo tu vztrajali, da želimo svojo odškodnino imeti.« Svet območne enote KGZ Ptuj je nato sprejel sklep oz. poziv vladi, da se tudi pšenica vključi med poljščine, ki jih je prizadela letošnja suša. Kmetije si želijo posluh oz. predstavnika v politični strukturi, ki bi zagovarjal njihove interese. Postavi se vprašanje, interese katerih kmetov – poljedelcev, živinorejcev, gorskih kmetij, kmetij na vodovarstvenih območjih, kmetij na območjih z omejenimi dejavniki, Prekmurcev, Gorenjcev, Primorcev … ali podravskih kmetov. Kmetje, ki sodijo pod okrilje ptujske območne enote zbornice, se zavzemajo, da bi bil na jesenskih volitvah v državni svet (svetnike potrjujejo elektorji) izbran nekdo s Podravja, bodisi Milan Fideršek ali Anton Medved. Državni svet namreč daje mnenje k obravnavanim zakonom in daje pobude za spremembo zakonodaje. »Zelo pomembno je, da imamo v državnem svetu takšnega svetnika, ki razume kmetijstvo in bo kmetijstvo tudi zastopal,« je povedal Simon Toplak. Milan Unuk je dodal, da mora tisti, ki bo sprejel funkcijo, imeti tudi čas za opravljanje funkcije. »Kako imamo danes zastopano kmetijstvo? Zelo slabo, saj se soočamo s težavo na težavo. Podprimo borca,« je dejal. Končno besedo bodo imeli elektorji iz vrst KGZS, Sindikata kmetov, Zadružne zveze. Mojca Vtič Kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, bodo upravičeni do 58,6 evra pomoči na kravo molznico, večina kmetov si bolj kot pomoči želi odkupnih cen, ki bi sledile vse višjim stroškom. Zaradi rasti cen goriv, elektrike in reprodukcijskega materiala je vlada poleti napovedala denarno pomoč kmetom v višini 17,1 milijona evrov, s 5,2 milijona evri pa naj bi dodatno pomagala kmetom, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. »Izplačilo na kravo molznico bo znašalo 58,6 evra. Pomoč bo prejelo 3.604 kmetij, povprečen prejemek na kmetijo pa bo 1.450 evrov,« so s podatki postregli na kmetijskem ministrstvu. V prvem tednu oktobra bodo izplačane pomoči zaradi višjih cen nafte, odločbe so kmetje te dni že prejeli. Povprečno izplačilo na kmetijo bo 109 evrov, maksimalen prejemek znaša okrog 35.000 evrov, prejemnikov pomoči pa bo okrog 19.758, so zaupali na kmetijskem ministrstvu. S 15 milijoni evrov pa bo država pomagala kmetom zaradi cen mineralnih gnojil, ki so se v primerjavi za lani večkratno povišale. »Poimensko največjega prejemnika pomoči še ne moremo navesti, bo pa šlo za devet upravičencev, ki bodo dobili maksimalno podporo, in sicer v višini 35.000 evrov.« Država je obljubljeni denar kmetom (in podjetjem) že nakazala, povprečno izplačilo znaša 408 evrov. Petrokemija Kutina v mirovanju Jesenska setev žit se nezadržno bliža, še vedno pa je obilo neznank glede dobave in cene mineralnih gnojil. Poleti so iz tovarne Petrokemija iz Kutine sporočili, da njihova proizvodnja stoji zaradi rednih vzdrževalnih del, glede na podatke ministrstva pa proizvodnja na Hrvaškem sedaj stoji že skoraj pol leta. »Z nadzornim svetom podjetja in Vlado Republike Hrvaške potekajo razgovori o možnostih ponovnega zagona proizvodnje s pomočjo novih vladnih ukrepov za omilitev dviga cen plina oz. cene električne energije. Tudi druge tovarne mineralnih gnojil v Evropi imajo enake težave, nekatere so ustavile proizvodnjo in prosijo vlade za finančno pomoč,« so sredi septembra sporočili iz kmetijskega ministrstva, kjer pa mirijo, da zaustavitev proizvodnje nekaterih tovarn zaradi visokih cen plina še ne pomeni, da gnojil na trgu ne bo. Mojca Vtič ä,32/HQDUWGRR Šetarova 21, 2230 Lenart 2'.8368â(1-( 6./$',âý(1-( .258=( =$*27$9/-$029$08*2'1(&(1(,1 3/$ý,/29'1(+ 96(,1)250$&,-(,11$-$9(  :::=,326, Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 10 DUBROVNIK in OBIRANJE MANDARIN stran 10 torek z 4. oktobra 2022 Ptuj z V Qcentru velika modna revija Na področju mode ima mesto veliko ponuditi Modno revijo si pogosto predstavljamo kot glamurozno predstavo, na kateri so praviloma za vsakdanjo uporabo neprimerni in predragi kosi. V nakupovalnem središču Qcenter na Ptuju so poskrbeli za drugačen koncept. Modeli vseh generacij v modnih in udobnih oblačilih so se sprehodili na prvi modni reviji, s katero so pripravili odličen podcast za nadaljevanje tovrstnih spektakularnih dogodkov. Obiskovalci so dokazali, da na Ptuju za modo obstaja veliko zanimanje. Z>//EWK^>h a> WƌŝĚƌƵǎŝƚĞƐĞŶĂ /ZĂĚŝĂͲdĞĚŶŝŬĂWƚƵũ ŵŝŶ ŽĚϮϭ͘ϭϬ͘ͲϮϯ͘ϭ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞϯĚŶŝ Ϭ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵǎďŝ RNWREUDVH]QDPLRGSUDYLWHYVHGRELVHUDMXĜQH Dalmacije - DUBROVNIKA, v dolini edinstvene delte NERETVE ]QDPL2%,5$-7(0$1'$5,1(LQRGNULYDMWHËDUHPHVWD ŠIBENIK, s skrivnostnim pridihom srednjeveške pravljice. 9'XEURYQLNXVLERPRRJOHGDOLPHVWQH]QDPHQLWRVWLNRWVRSDODþD6SRQ]DFHUNHYVY9ODK ]DãþLWQLNDPHVWDFHUNHYVY%ODåDVWDUROHNDUQRREUDPEQLVWROSPHVWQROXNRVWUGQMDYR6Y ,YDQDYHOLNLYRGQMDNLQGRPLQLNDQVNLVDPRVWDQ2EþXGRYDOLERPRWUGQMDYL0LQþHWDLQ%RNDUVH VSUHKRGLOLSRXOLFL3ODFDDOL6WUDGXQXLQVHSRY]SHOLQDRE]LGMHRGNRGHUVHSRQXMDOHSUD]JOHG 91HXPXVHERPR]YHþHUGUXåLOLREJODVELLQGREULYHþHUML 1DSODQWDåLYGROLQR'HOWH1HUHWYHKUYDãNL.DOLIRUQLMLERPRRELUDOLPDQGDULQH9VORJXQH UHWYDQVNLKGRPDþLQRYVHERPRYR]LOLSRãWHYLOQLKUHþQLKURNDYLKVWUDGLFLRQDOQLPLSORYLOL± WUXSLFDPLYVHGRMH]HUD.XWL3RVWUHJOLQDVERGR]GRPDþROR]RLQVVPRNYDPLWHUULEMLPL VSHFLDOLWHWDPLREGDOPDWLQVNLJODVELSDERPRYVHVNXSDMSRSODNQLOLVNR]DUFHPGRPDþHJD 9PHVWXâLEHQLNVLERPRSROHJVUHGQMHYHãNLKWUGQMDYLQNQHåMHJDGYRUDRJOHGDOLL]MHPHQ SULPHUVWDYEDUVWYD.DWHGUDORVY-DNRYDNLMHYFHORWL]JUDMHQDL]NDPQDLQNDPQLWLKSORãþ EUH]XSRUDEHYH]LYQLKPDWHULDORY Foto: Rajko Lukačič Dogodek je bil spektakularen. Foto: Rajko Lukačič Za vsako priložnost nekaj Pod izvedbo tokratne modne revije se podpisuje priznana vizažistka, lepotna blogerka in manekenka z dolgoletnimi izkušnjami Eva C. Zimet. Znanje je leta nabirala in pridobivala v New Yorku, na Ptuj je tokrat prvič pripeljala pravi modni dogodek, ki so si ga z veseljem ogledali mnogi obiskovalci. Izbor modelov, ki so se sprehodili po modni pisti, je potekal prejšnji mesec. Najti najprimernejše ni bila lahka naloga, saj so imeli jasno zastavljeno vizijo: predstaviti raznolike modele, ki bodo kar se da samozavestno predstavili modna in udobna oblačila ter dodatke iz prodajaln, ki delujejo znotraj Qcentra na Ptuju. Trende so tokrat narekovale igrive barve jeseni. S svojimi oblačili in dodatki so sodelovale številne prodajalne, ki delujejo v največjem nakupovalnem središču na Ptuju. Za brezhiben izgled modelov so poskrbeli v Q Beauty Institute, modele sta ličili Dora C. Zimet Modni trendi to jesen To jesen med top modne trende spadajo modne usnjene in bomber jakne, barve letošnje jeseni so rdeča, rožnata in modra. Vremenu primerno se v omare vračajo dolgi plašči in visoki škornji. »Moden je tudi pridih tujine, modne smernice, ki so značilne za francosko, britansko in ameriško modo,« še pravi organizatorka modne revije Eva C. Zimet. in Urška Žerak, stylingi pa so delo Urške Obran, Maje Simonič in Andreje Belšak. Vsi skupaj so opravili več kot odlično delo. Pravo glasbeno poslastico je priredila vokalistka Ana Delin, z artistično točko pa je predvsem mlajše obiskovalce navdušil Matjaž Kekec iz ArbadaParka. Jesenska modna revija je bila med obiskovalci odlično sprejeta, v kratkem organizatorji načrtujejo nov dogodek, kdaj točno, pa še ni znano. »Nad rezultatom prve modne revije smo navdušeni, saj menimo, da smo obiskovalcem priča- rali pravo jesensko barvito vzdušje s pridihom tujine in tujih modnih smernic. Zelo smo veseli, da so se naše modne revije udeležili modeli iz drugih držav, po modni brvi so se namreč sprehodili tudi modeli iz Hrvaške in Avstrije,« je vtise strnila organizatorka revije. S tem ko se je število ponudnikov v Qcentru v zadnjih letih konkretno povečalo, je Spodnje Podravje dobilo izjemno pomembno nakupovalno središče, kjer skrbijo tudi za izvedbo pestrih in raznolikih dogodkov. Dženana Kmetec CENA: 259 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚǀ ŚŽƚĞůƵΎΎΎ͕ϭdžƉŽůƉĞŶnjŝŽŶ͕ϭdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕ ϭdžǀĞēĞƌũĂnjŐůĂƐďŽ͕ǀƐĞŽŐůĞĚĞnjƵŶĂŶũŽƐƟ ƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ŽďŝƌĂŶũĞŵĂŶĚĂƌŝŶƐƉŝŬŶŝŬŽŵ͕ ǀŽǎŶũŽƐͩƚƌƵƉŝĐĂŵŝ͕ͨϮŬŐŵĂŶĚĂƌŝŶ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĂŝnjůĞƚĂ͕ůŽŬĂůŶĞŐĂǀŽĚŶŝŬĂ͕ƚĞƌŶĞnjŐŽĚŶŽ njĂǀĂƌŽǀĂŶũĞ͘ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Foto: Rajko Lukačič Modeli so prikazali pridih tujine. Foto: Darjan Klemenčič Modeli so oblačila predstavljali odlično. Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 4. oktobra 2022 11 Ptuj z Trgatev modre kavčine na grajskem dvorišču Zgodba povezovanja, tradicije in častitljive vinske kapljice Na svetovni dan turizma je na grajskem dvorišču potekala trgatev modre kavčine. Četudi so vremenarji napovedali siv, deževen dan, se je deževje ustavilo, da se je lahko nemoteno odvil celoten protokolarni ceremonial in potrgalo letino modre kavčine, ki simbolizira vinogradniško in vinarsko tradicijo Ptuja. Že od nekdaj je mesto trte in vina. Grozdje potomke najstarejše trte na svetu je bilo že po videzu zelo zdravo, tako da se obeta še en letnik kakovostnega vina posebne polnitve, protokolarnega vina modre kavčine treh občin: MO Ptuj, občine Videm in občine Destrnik. Združena vinska zgodba ima na steklenici tudi grbe vseh treh občin. Pred štirimi leti so se namreč občine, kjer raste potomka najstarejše trte na svetu, odločile, da bodo pridelek skupaj stiskale in kletarile s kletarjem Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Rudijem Potrčem v Ljubstavi. Na grajskem dvorišču dobro uspeva tudi ranfol, najstarejša vinska trta na Slovenskem in rumeni rivček ali zlata trta. Tudi ti dve sorti sodita v sklop tradicionalne trgatve na grajskem dvorišču, ki so si jo tudi tokrat lahko v živo ogledali naključni tuji obiskovalci bogatih grajskih zbirk. S Ptuja bodo v svet ponesli dober glas tudi o naši gostoljubnosti. Nazdravili so s ptujskim vinom in se posladkali s potico kmetije Črešnik. Ptujska županja Nuška Gajšek se je zahvalila vsem, ki skrbijo za dobro vinsko kapljico, za promo- cijo vinske kulture doma in na tujem, med njimi je bila tudi ptujska vinska kraljica Monika Kovačič, z željo, da jim navdiha in pozitivne energije ne bo nikoli zmanjkalo in da bomo v mestu še dolgo lahko nazdravljali z dobro ptujsko kapljico. Vinogradništvo je po besedah mestnega viničarja Andreja Reber- niška nekaj čudovitega na našem planetu. Trgatev je vedno poseben praznik. Modra kavčina na grajskem dvorišču čudovito uspeva. To ni samo zasluga mestnega viničarja, temveč tudi vseh prizadevnih članov Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, saj je bilo letošnje leto zelo Foto: Črtomir Goznik S trgatve modre kavčine na grajskem dvorišču. Cepljenki stare trte sta na grajskem dvorišču leta 1994 posadila Ivan Skočir in Albert Gönz. Zanjo že nekaj časa skrbi mestni viničar Andrej Rebernišek, ki je to nalogo prevzel leta 2012. Foto: Črtomir Goznik Z modro kavčino letnika 2021 so napolnili 66 steklenic, 22 jih je prejela ptujska županja Nuška Gajšek na ptujski trgatvi. Že pred tem pa 22 župan občine Videm Branko Marinič in 22 tudi župan občine Destrnik Franc Pukšič. zahtevno leto za vinogradnike in vinarje zaradi ekstremnih vremenskih razmer. Zaradi tega je bila letos zelo občutljiva za bolezni, ki so precej škodovale mlajšim nasadom in vinogradom v Halozah. Trta pa je tista, ki nikoli ne obupa, kot je tudi trdoživa modra kavčina. To je tudi tista skoraj že 450-letna simbolika, ki nas povezuje, vedno je prijetno, ko počastimo to trto, je poudaril mestni viničar Andrej Rebernišek. V mestnem vinogradu, ki ga po novem upravlja Ptujska klet, kjer tudi po novem kletarijo z mestnim vinom, pa so trgatev zaradi vremenskih razmer opravili že pred tem. Na grajskem dvorišču so se ob trgatvi modre kavčine z enominutnim molkom poklonili spominu pred kratkim umrlemu Albertu Gönzu, zaslužnemu, da na grajskem dvorišču raste potomka najstarejše trte na svetu, s posaditvijo katere se je na tudi na simboličen način končala 400-letna vinska vojna med Mariborom in Ptujem. Po opravljenem delu so se trgači in ostali udeleženci trgatve modre kavčine v grajski vinski kleti okrepčali in nazdravili z mestnim vinom, civisom. Za vesele ritme pa so na trgatvi modre kavčine letos prvič poskrbeli Ptujski godci (Stanislav Štuhec, Vladimir Meško in Milan Žohar), ki pogosto nastopajo tudi v tujini. MG Zavrč z Obujali spomine na mladost Majšperk z Stoperčan izboljšal državni rekord Povezal jih je Facebook Do cilja z vajo in predanostjo Na dvorcu Zavrč so se v minulih dneh zbrali številni ljudje, ki so kakorkoli povezani z Zavrčem. Prišli so iz raznih koncev Slovenije in sveta, povezani pa so preko Facebook skupine Otroci Zavrča, ki ima že skoraj 600 članov. Vzdušje je bilo izredno prijetno, nostalgično, pa tudi čustveno. Prvo srečanje, katerega pobudniki so bili Stanko Jurgec, Štefan Oderlap in župan Slavko Pravdič, so tudi dobrodelno obarvali. Denar, ki so ga zbrali z nakupom majic, so namenili vrtcu. Kaj lahko naredimo v 3,7 sekunde, smo spraševali maja, zdaj je pravo vprašanje, kaj lahko naredimo v 3,12 sekunde. Odgovor Jakoba Kitaka iz Stoperc pa je tudi tokrat enak: Sestavimo skewb kocko. Vsi, ki so prišli na prvo srečanje Otroci Zavrča, so potrebovali vstopnico – fotografijo iz svojega otroštva ali drugega obdobja, ki jih povezuje z Zavrčem. »Pred tridesetimi leti in več se je veliko občanov in občank izselilo iz naših krajev. V srcu so ohranili neizmerno povezanost z Zavrčem in njegovimi prebivalci. Vsi ti ljudje so se sedaj lahko povezali s pomočjo interneta. Ko sem spremljal številne lepe zapise o naši občini, sem prišel na idejo, da bi lahko organizirali srečanje v živo. Odziv je bil res neverjeten in seveda smo nemudoma stopili v akcijo,« je povedal župan Pravdič. S pomočjo društev so jim pripravili prav poseben dogodek s številnimi presenečenji. Na dvorcu Zavrč so postavili indijanski tabor, na konju pa jih je pozdravil celo sam Winetou. To tematiko so izbrali zato, ker je veliko članov skupine Otroci Zavrča povedalo, da Zavrč največkrat povezujejo s kinom in legendarnim filmom Winetou. Marsikdo se tudi spominja pobiranja hmelja ali pa dela v vinogradih. S seboj so prinesli fotografije in se spominjali časov, ko so še živeli v teh krajih. Otroci Zavrča se že veselijo drugega srečanja Foto: Bojan Jurgec Udeležence prvega srečanja Otroci Zavrča je pozdravil Winetou. Udeleženci srečanja so si med drugim ogledali razstavo Skoraj vsa zgodovina Zavrča, ki jo je podrobneje predstavil Boris Kavur. Sledila sta še ogleda razstave Gradovi ob reki Dravi od Avstrije do Hrvaške ter Zavrč in vino. V dar so prejeli izjemno bogato publikacijo Dediščina Zavrča, ki jo bodo prav gotovo zelo radi vzeli v roke. Sledilo je druženje ob dobrotah in završkih vinih. Ob koncu so sklenili, da se bodo prihodnje leto ponovno srečali. Estera Korošec Devetošolec je namreč sredi septembra na mednarodnem tekmovanju v sestavljanju Rubikove kocke v Mariboru ponovno izboljšal rekord v disciplini Skewb, s tem pa tudi državni rekord, ki ga je postavil maja. Štirinajstletnik, ki ga je Rubikova kocka 3x3 in njene različice osvojila, sedaj tekmuje predvsem sam s sabo oziroma štoparico. Motivacija mu ne usahne tudi zato, ker si ob vsakem osvojenem času zastavi zahtevnejši časovni izziv, k disciplinam, v katerih tekmuje, pa vedno dodaja nove. Letos je prvič tekmoval v disciplinah Clock, kjer je treba kazalce 18 ur usmeriti v enak položaj, inSquare-1, kjer je kocka sestavljena iz različnih likov. Rezultati, kot pravi, so za zdaj še zelo skromni, a upa, da bo rezultate izboljšal tudi v teh disciplinah, čeprav nista njegovi prioriteti. Njegova najljubša ostaja Skewb, sestavljanje kocke po diagonali. Prvič se je v tej disciplini pomeril pred štirim leti, zanj pa je to pomenilo obilo vaje, da je izboljšal čas s 25 sekund na osem ter sedaj na 3,13 sekunde. Glavna disciplina na vseh tekmovanjih je seveda osnovna kocka 3x3, v kateri tekmujejo skoraj vsi tekmovalci in je konkurenca zares velika. »Prebiti se v finale kocke 3x3 je svojevrstno doživetje, saj tekmuje samo en ali največ dva tekmovalca hkrati, vsi ostali tekmovanje spremljajo in dosežke pospremijo s spodbudnim Foto: Peter Kitak Devetošolec in bodoči gimnazijec Jakob Kitak na OŠ Majšperk soustvarja interesno dejavnost Rubikova kocka. Zanimanje med učenci je veliko, dejavnost pa obiskujejo učenci od 4. do 9. razreda. aplavzom. Jakob se je na zadnjem tekmovanju v Banja Luki prvič prebil na tretje mesto v 3x3, česar je bil še posebej vesel,« pa je povedal njegov oče Peter, ki je Jakoba tudi navdušil za vrtenje kock. Tekmovanje v Bosni in Hercegovini je že četrto tekmovanje, ki se ga je Jakob letos udeležil, tekmoval je še na dveh tekmovanjih z mednarodno udeležbo v Sloveniji ter v Petrinji na Hrvaškem. »Želim se udeležiti še kakšnega tekmovanja v bližini, vendar se je na tekmovanja zelo težko prijaviti. Zgornje število tekmovalcev je vedno določeno in se na večini tekmovanj zapolni v nekaj minutah. Če v trenutku, ko so prijave odprte, nisi pri računalniku, so mesta nemudoma zasedena. Tako se nam je zgodilo tudi s tekmovanjem, ki bo oktobra na Dunaju,« je zaupal Jakob. Tekmovanja so vedno znova priložnost tudi za družinska druženja. »Tekmovanj se vedno udeležimo vsi družinski člani. Zelo smo uživali v Banja Luki, kjer smo si v treh dneh poleg tekmovalnega dela ogledali mesto in si seveda privoščili banjaluške čevapčiče,« je povedal Peter Kitak. Sin Jakob pa je razkril, da posebnih priprav na tekmovanje nima. »Le vaditi je treba čim več. Ne glede na to, ali se tekmuje v Skewbu ali v 3x3, ali počnemo katerokoli drugo stvar v življenju, je recept vedno enak: le vaja in predanost vodita k želenim ciljem.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 COLOR CMYK Kultura 12 torek z 4. oktobra 2022 Ptuj z Viteški dnevi 2022 Podlehnik z Pevke ljudskih pesmi Trstenke izdale zbornik Prinčevski obisk in vitezi Ljudske pesmi prepevajo že 20 let Viteški dnevi 2022 so na Ptuju potekali od 23. do 25. septembra. Organiziral jih je Viteški red Svetega Jurija s Koroške. Starodavno Jurijevo mesto in bratovščino sta ob tej priložnosti z obiskom počastila princ Nikolaus von und zu Liechtenstein in njegova soproga princesa Margaretha von und zu Liechtenstein. Foto: Črtomir Goznik Procesija na poti v cerkev sv. Jurija Na Ptuju je viteški red opravil tudi svoj vsakoletni kapitelj, ki so se ga udeležili vsi člani viteškega reda, vitezi, familijarji in aspiranti. Bilateralno srečanje knežje družine in vitezov s ptujsko županjo Nuško Gajšek je potekalo na ptujskem gradu. Zelo se jih je dotaknilo. Ob tej priložnosti je princ Nikolaus povedal, da kljub temu, da je Slovenijo v preteklosti že nekajkrat obiskal, Ptuja doslej še ni spoznal, a je izjemno lepo mesto. Ptuj ima tudi veliko zgodovinskih povezav z lihnštajnsko knežjo družino in njim bližnjimi družinami. Lepo je videti, da se mesto tako lepo razvija. V Slovenijo se bo njihova družina še vrnila, saj ima tu prijatelje. Županja je ponosna, da vodi tako čudovito mesto, tudi princ Nikolaus je o Ptuju povedal, da je absolutno čudovito mesto. Že ko so se pripeljali na Ptuj, so bili navdušeni. Tako upa, da bodo Ptuj še večkrat obiskali in s tem širili dobro ime mesta ob Dravi. Osrednji sobotni dogodek obiska je bila slovesna in investiturna sveta maša v čast in slavo sv. Juriju z umestitvijo viteških kandidatov in komturjev viteškega reda Sv. Jurija s Koroške, tudi umestitvijo in imenovanjem princa Nikolausa za Velikega komturja reda in postavitvijo Josefa – Emanuela za komturja viteza. S tem so vzpostavili lepo sodelovanje tudi za naprej in za prihodnost tudi s Ptujem, ki je zgo- stran 12 Že 20 let ljudsko petje ohranjajo, negujejo, varujejo pred pozabo pevke ljudskih pesmi Trstenke iz Podlehnika, ob tem jubileju so izdale tudi zbornik Naših 20 let. Okroglo obletnico delovanja so proslavile s prijatelji – ljudskimi pevci in pevkami na tradicionalnem srečanju ljudskih pevcev Ustavi se tam, kjer pojo v Podlehniku, nedavno so v znak zahvale prejele še županovo priznanje, ki jim ga je izročil župan Sebastian Toplak. »Trstenke so potomke nekdanjih haloških pevcev in pevk. So najbližje tradiciji, občutju starosvetnosti krajev in njihove kulture, zato se zavedajo, da domačega jezika in pesmi tako pristno ne bo nihče drug ne negoval in ne ohranil,« je dejala Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Trstenke ohranjajo štiriglasno petje oz. petje na tretko, je poudarila sedanja vodja Marija oz. Marica Junger. »Ohranjamo način petja, ko gre četrti glas skozi vse glasove, kar je značilno za naša kraje, Haloze,« je dodatno pojasnila. Pesmi, ki jih prepevajo članice, pripovedujejo o življenju Haložanov nekoč, največ je ljubezenskih, nekaj pa tudi nabožnih. »Sicer pa je največ pesmi pripovednih, saj so pesmi nastale ob delu, ko je vsak nekaj dodal.« Nekatera besedila, ki so jih Trstenke uredile, so bila zapisana v pesmaricah, druga v zvezkih, knjigah, nekaj pa so jih uspele ohraniti zaradi spomina. Najstarejša pe- Foto: Sandi Šprah sem, ki so jo uspele iztrgati pozabi, je iz leta 1800. Pevke ljudskih pesmi iz Podlehnika tako zbirajo pesmi, beležijo dediščino kraja in okolice, obenem pa omogočajo, da je ta dediščina še danes živa. »Nekdaj so se ljudje tudi po celodnevnem težaškem delu, ki se je običajno nadaljevalo tudi drugi dan, znali poveseliti –zaplesati in zapeti, se družiti,« je dejala Jungerjeva, ki meni, da ljudsko petje še danes povezuje. »Povezuje nas članice na rednih tedenskih vajah, povezuje pevce ljudskih pesmi.« Na žalost pa ugotavlja, da je ljudsko petje premalo spoštovano, cenjeno, zato tudi umira skupaj z glasovi pevcev. »Mladi se sramujejo ljudske pesmi,« je dodala. Toda zaradi pevcev in pevk, tudi Trstenk, ki so ljudske pesmi zapisale v kar treh knjigah, letos pa izdale še zbornik, je ljudska pesem še vedno živa in bo ostala. Trstenke so na svoje delo ponosne, ponosne pa so tudi na zbornik, ki ga oblikujejo misli, besedila, fotografije, zbrane z ljubeznijo. Vsebina zbornika je razdeljena na dva dela. V prvem so po uvodnih besedah in spominu na pokojno Lojzko Merc, ustanoviteljico in dolgoletno vodjo skupine, zapisane misli in vtisi pevk, ljubiteljev ljudskega petja ter zapisi strokovnih delavcev, ki so spremljali njihovo delovanje skozi vseh 20 let. V drugem delu pa se kronološko zvrstijo najpomembnejši nastopi in dogodki v njihovem dvajsetletnem delovanju. Vseh nastopov je bilo okrog 400, vsi so pomembni, vendar so zabeležile le tiste najpomembnejše. Mojca Vtič Ptuj z Srbski umetnik Zoran Tairović v mestni galeriji Z umetnostjo do priznavanja romske kulture Slikarska dela vsestranskega srbskega umetnika romskega rodu Zorana Tairovića, ki se ukvarja tudi s kiparstvom, glasbo, filmom, režijo, igro in pisanjem, so od 27. septembra na ogled v Galeriji mesta Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Osrednji dogodek Viteških dnevov 2022 je potekal v cerkvi sv. Jurija s slovesno mašo, na kateri so umestili letošnje viteške kandidate in komturje viteškega reda Svetega Jurija iz Koroške. Princa Nikolausa so umestili in imenovali za Velikega komturja reda, sina Josefa – Emanuela pa za komturja viteza viteškega reda Svetega Jurija iz Koroške. dovinsko mesto Jurija in viteškega reda Svetega Jurija, ki je bil v zgodovini sestavni del tega reda. Zato so v Viteškem redu Svetega Jurija še posebej ponosni, da so letošnji Viteški dnevi potekali prav na Ptuju, je povedal Silvester Likar, veliki balijan mojster in prior Viteškega reda Svetega Jurija iz Koroške, ki je na Ptuju organiziral ta veličasten dogodek, tudi v sodelovanju s ptujsko županjo Nuško Gajšek. Po liturgičnem slavju je viteški red pripravil še slavnostni sprejem in gala večerjo za povabljene visoke goste, člane reda in za vse nove člane viteze reda. Glavni cilj Viteškega reda Svetega jurija iz Koroške je delo za dobro družbe, hkrati pa vitezi predstavljajo živi del kulture in zgodovinske dediščine slovenskega naroda, ki s svojo prisotnostjo bogati narodovo kulturo in ohranja spomin njegove zgodovine. MG Po odmevni razstavi v galeriji Luna se sedaj predstavlja v največji ptujski galeriji. V soboto je osebno popeljal po razstavi, ob tej priložnosti so predstavili katalog razstave. Za zbirko MG Ptuj pa je ustvaril likovno delo pod naslovom Orfej in Euridika. V MG Ptuj se je tudi predstavil s filmom Lex Homeless, zgodbo o siromašnih ljudeh, kakršnih je na svetu 3,6 milijarde, pod katerega se podpisuje kot režier, avtor in scenarist. Zoran Tairović ustvarja klasična slikarska dela, preko katerih želi razširiti vedenje o romski skupnosti, njeni zgodovini in kulturi. V zadnjem ciklu posega po že skoraj izgubljenem kultu tarota, igre kart, ki je povezan z vedeževanjem in ima romske korenine, je povedala umetnostna zgodovinarka in kustodinja Doroteja Kotnik. Umetnika in razstavo je podrobneje predstavil vodja galerije mesta Ptuj Dušan Fišer. Zoran Tairović je predstavnik štafejalnega slikarstva, tega je danes zelo malo. Tudi način, v katerem ustvarja, je poseben v tem, ker nas popelje v nek, arhaičen čas. Izhaja iz nekih arhitipov, ki jih je človek sproduciral skozi čas, nekaj, kar človeka zaznamuje v tem, da išče odgovore na svoje bivanje. Življenje je treba osmisliti, pojavi se vprašanje, zakaj živimo, kako živimo, Foto: Črtomir Goznik Do 30. oktobra je v Galeriji mesta Ptuj na ogled razstava srbskega slikarja Zorana Tairovića – Zlata doba / Tarot, Velika Arkana. kakšna je kakovost bivanja, ne samo, da preživimo. Pomembno je tisto, kar osmisli naše življenje, ki ni enostavno in je povezano z mnogimi stvarmi. Zoran Tairović kot Rom želi pomagati, bil je tudi svetovalec srbskega predsednika vlade za romska vprašanja. Umetnost je tista, ki lahko ponudi odgovore na marsikaj, le videti in razumeti je treba. Na razstavi vidimo veliko triptihov, slike, ki sestavljajo zgodbo skozi pogled. Potujemo po sliki, ki nas poveže z vsebino. Njegova dela izražajo kritiko evropske družbe, kar kažejo izbrani motivi in naslovi slik. Z umetnostjo izraža svoja stališča o priznavanju romske umetnosti kot sestavnega dela evropske zgodovine in kulture. „Ni lepšega od simbioze dobrega dela, dobrih ljudi in plemenitih ljudi. V veliko čast in zadovoljstvo mi je, da sem na Ptuju, da razstavljam v galeriji evropskih razsežno- sti. To je ena najboljših galerij, v katerih sem doslej razstavljal. Zahvaljujem se ptujski županji, mestu, Dušanu Fišerju in vsem, ki so prišli na razstavo. Upam, da je to začetek dobrega sodelovanja umetnikov iz Vojvodine, Srbije, Novega Sada, ki je v tem času Evropska prestolnica kulture, in Ptuja,“ je povedal umetnik. Razstavo Zorana Tairovića je odprla ptujska županja Nuška Gajšek. MG Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 COLOR CMYK Rokomet Velika Nedelja in Gorišnica do zmag z identičnim izidom Stran 14 Rokomet Krka tokrat veliko previsoka za Ormožane Stran 14 stran 13 Nogomet Po petih remijih zmaga Drave, do točke Videm in Cirkulane Stran 16 Futsal Prvaki v derbiju pokazali svojo moč Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 2. SNL, 10. krog Neposrečen zaključek odnesel dragoceni točki Bolje so tekmo začeli šumarji, ki so z agresivnim pokrivanjem onemogočali organizacijo napadov domači- Robert Pevnik, trener Aluminija: »S prvim polčasom nisem preveč zadovoljen, igra nam ni stekla po naših željah, za nameček pa smo še prejeli gol. V drugem polčasu smo kljub zaostanku pokazali pravi karakter, obranili smo mirnost in z odlično igro dominirali na igrišču. Preobrnili smo zaostanek v prednost in imeli še nekaj priložnosti za povišanje vodstva. Potem je prišla ta 92. minuta, ko nam je preprosto zmanjkalo športne sreče. Glede na prikazano bi si zaslužili več.« nov. Ti so nato vendarle vzpostavili ravnotežje in prvi polčas je minil v enakovredni igri. Kljub temu so varovanci trenerja Damjana Gajserja odšli na odmor s prednostjo. Zanjo je poskrbel Alan Kaučič v 29. minuti, ki je z glavo lepo meril po prostem strelu, ki ga je izvedel Luka Pihler – 1:0. Najlepšo priložnost za izenačenje je tik pred polčasom zamudil kapetan Nik Marinšek, ki je z volejem slabo zadel žogo le nekaj metrov oddaljen od gola vratarja Domna Zvera. Po odmoru so varovanci trenerja Roberta Pevnika povsem zagospo- Nogomet z 2. SNL, 10. krog Pomembna zmaga v obračunu novincev Kety Emmi&Impol Bistrica – Brinje Grosuplje 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 T. M. Panić (6.), 2:0 Martinčič (66.), 2:1 Ostojič (79.). KETY EMMI&IMPOL BISTRICA: Dabanovič, Ploj, Šlamberger, Rozman, Vidmar (od 46. Dvoršak), Klašnja, Bračko, Ferčič (od 64. Martinčič), Havelka, T. M. Panić (od 86. Džumhur), Kapun (od 69. Koprivc). Trener: Franci Fridl. BRINJE GROSUPLJE: Kisovec, Abdić, Španovič, Djelovci (od 55. Dergić), Mahič, Klančnik, Kovač (od 71. Ćoralić), Đajić (od 71. Pucihar), Šporar, Pušnik, Boh (od 71. Ostojič). Trener: Goran Markovič. V 10. krogu je prišlo do srečanja novincev v ligi, Bistričani so bili lani prvaki vzhodne skupine 3. lige, Grosupeljčani pa zahodne. Treh točk so se veselili Štajerci, ki so odlično odprli dvoboj in povedli že v 6. minuti. Svoj peti gol v sezoni je ob praktično prvem stiku z žogo dosegel Tai Matea Panić, ki je šele pred kratkim dopolnil 19 let – 1:0. V drugem polčasu so izkoristili enega od protinapadov, v polno je v 66. minuti zadel Jaša Martinčič, ki je v igro vstopil le dve minuti predtem – 2:0. Kaj drugega, razen kozmetičnega popravka rezultata iz odlično izvedenega prostega strela Filipa Nikola Ostojića, gostom ni uspelo. Tretja zmaga v sezoni Bistričane ohranja v sredini prvenstvene razpredelnice, pred ekipo z Grosupljega imajo že devet točk naskoka. Franci Fridl, trener Bistrice: »Po dveh porazih z ekipama iz vrha lestvice (Rogaško in Aluminijem, op. a.) smo bili v težkem položaju, a so se fantje na tekmi z nam primerljivejšim tekmecem dobro odzvali, predvsem so 'pustili srce na igrišču'. Po hitrem vodstvu smo se organizirano branili, obenem pa iskali priložnosti iz protinapadov. To smo v drugem polčasu tudi izkoristili in prišli do izredno pomembne zmage, ki nam daje mirnost za naprej.« JM darili na igrišču. Plod boljše igre je bilo hitro izenačenje, za katerega je v 49. minuti po odbiti žogi poskrbel Andraž Borovnik, ki je z nizkim strelom natančno zadel s približno 18 metrov – 1:1. Rogaška najbolje izkoristila spodrsljaje vodilnih Glavna značilnost 10. kroga je nedvomno ta, da je izmed vodilne peterice tokrat spodrsnilo kar četverici! Še enkrat se je izkazalo, da so lahko tekme na razmočenih in blatnih igrišč povsem nepredvidljive. Najslabše sta jo odnesli Nafta in Bilje, ki sta izgubili, Aluminij in Krka sta remizirala, le Rogaški pa je uspelo osvojiti popoln izkupiček. Ekipa trenerja Oskarja Drobneta je tako nedvomna »zmagovalka kroga«. Največji »kiks« so naredili člani ekipe Vitanest Bilje, ki so doma klonili s Krškim. Na tekmi s kar osmimi zadetki (največ doslej v sezoni, doslej 5:2 na tekmi 2. kroga Fužinar – Bilje) so potegnili krajšo, čeprav so v končnici lovili izenačenje z igralcem več na igrišču. Krka in Aluminij sta se iz gostovanj v Ajdovščini in Beltincih vrnila vsak s po točko, dosegla pa sta identična izida 2:2. Zanimivo je, da sta se tudi rezultata na obeh omenjenih tekmah spreminjala identično (1:0, 1:1, 1:2, 2:2) … Nafta je izgubila na Koroškem, kjer so Kidričani med tednom osvojili tri točke (0:1). V srečanju nekdanjih prvoligašev v Velenju so drugo zmago v sezoni dosegli Kranjčani. Tudi v prvo jim je to uspelo v gosteh proti nekdanjemu članu 1. lige – Aluminiju. Ker je nekdanjih prvoligašev v 2. ligi kar nekaj, Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so bili zelo blizu šesti zaporedni zmagi v gosteh, a so se morali zadovoljiti s točko. Jaka Bizjak je bil v naslednjih minutah v dveh obetavnih situacijah, a se v zaključku ni najbolje znašel. Pevnik je v nadaljevanju opravil štiri menjave, kar se mu je obrestovalo v 76. minuti, ko je eden izmed rezervistov njegovo moštvo povedel v vodstvo. Rok Frešer je prišel do žoge na polovici domačinov, nato pa je z idealno bi lahko bil zbir točk Triglava višji. Očitno pa jim vsepovsod vendarle ne gre na tak način … Ilirija se počasi, a vztrajno seli v zgornji del lestvice, tokrat so domačemu Dobu nasuli štiri zadetke. REZULTATI 10. KROGA: Beltinci Klima Tratnjek – Aluminij 2:2 (1:0); Kety Emmi&Impol Bistrica – Brinje Grosuplje 2:1 (1:0); Roltek Dob – Ilirija 1911 1:4 (1:1); strelci: 1:0 Černe (11.), 1:1 Huč (19.), 1:2 Djermanović (55.), 1:3 Gorenc Stankovič (85.), 1:4 Poplatnik (90.); Vitanest Bilje – Krško 3:5 (2:2); strelci: 1:0 Susso (13.), 1:1 Gordić (14.), 1:2 Predanič (20.), 2:2 Kladar (24.), 2:3 Hanžek (58., z 11 m), 2:4 Lovrić (69.), 3:4 Štrukelj (83.), 3:5 Hanžek (92., z 11 m). Rdeči karton: Arapović (73., Krško); Primorje – Krka 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Zavnik (12.), 1:1 Marcius (13.), 1:2 Kapitanović (70.), 2:2 Gulič (78.); Fužinar Vzajemci – Nafta 1903 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Feher (21.), 1:1 Plaznik (54., z 11 m), 2:1 Svržnjak (73.); Rudar Velenje – Triglav Kranj 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Kregar (33.), 0:2 Čeh (67.); Jadran Dekani – Rogaška 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Musolin (26.). 1. KRKA 9 2. ALUMINIJ 10 3. ROGAŠKA 10 4. NAFTA 1903 10 5. VITANEST BILJE 10 6. ILIRIJA 1911 10 7. K. E. BISTRICA 10 8. BELTINCI TRATNJEK 10 9. FUŽINAR VZAJEMCI 10 10. KRŠKO 9 11. PRIMORJE 10 12. JADRAN DEKANI 10 13. RUDAR VELENJE 10 14. ROLTEK DOB 8 15. TRIGLAV KRANJ 10 16. BRINJE GROSUPLJE 10 7 7 6 6 5 3 4 3 4 3 2 2 2 1 2 1 2 2 3 2 1 5 2 3 0 2 5 3 3 4 1 2 0 1 1 2 4 2 4 4 6 4 3 5 5 3 7 7 17:5 15:6 15:7 22:10 21:25 16:8 10:12 16:16 17:21 15:17 11:16 8:10 13:16 10:16 6:18 9:18 23 23 21 20 16 14 14 12 12 11 11 9 9 7 7 5 podajo v prazen prostor zaposlil Daniela Skiba, ki je mimo Zvera zatresel mrežo – 1:2. Za Poljaka je bil to drugi gol v sezoni. Domačini po zaostanku niso imeli več česa izgubiti, zato so »stopili višje« in poskušali s tvegano igro do izenačenja. Ker so pri tem v obrambi puščali ogromno prostora, bi lahko šumarji tekmo dokončno zaključili v 82. minuti, ko so prišli do situacije »štirje na enega«, a je Jakov Katuša s sebično potezo zapravil »meč žogo«. Drugo je imel Luka Koblar v 91. minuti, a z glavo iz bližine ni zadel v polno. Na drugi strani so gostje z nekaj nepotrebnimi tveganimi podajami »v nevarni coni« na razmočenem in blatnem igrišču sami sebe spravljali v nevarnost. Ko je že izgledalo, da Beltinčani tega ne bodo znali izkoristiti, pa so v 92. minuti s tremi enostavnimi potezami izpeljali akcijo med obrambnimi igralci Aluminija, na koncu pa je mladi albanski rezervist Henrik Nerguti mimo nemočnega Tiborja Banića lepo zadel v »malo mrežico« – 2:2. Kljub zelo razmočenemu in uničenemu igrišču sta obe ekipi prikazali izjemno športno predstavo, tako da je sodnik Denis Šabanagić pokazal le en rumeni karton (Frešer v 75. minuti). Kar ni uspelo Krškemu, Rogaški, Rudarju, Nafti in Fužinarju, je uspelo Beltincem. Obenem so Prekmurci prva ekipa v sezoni, ki je Aluminiju zabila dva gola. Kidričani so tako zamudili izjemno priložnost za skok na vrh (Krka ima tekmo manj, op. a.). V naslednjem krogu bodo šumarji že v petek gostili ekipo Jadrana iz Dekanov. 6HEDD Q&LPLURWLþ 6HEDVWMD V JM 7HPDWV åWHYLONDND O DR R GO SRE REDO OV ESEC ECCU 3RSROQ YRGLĀ 3UHPLHUOLJD /DOLJD 6HULH$ /LJXH %XQGHVOLJD 3UYDOLJD 6 x poster www ww ww w w..m .me meedia m ia24. 2 ssii 24. Nogometaši Aluminija so med tednom uspešno odigrali zaostalo tekmo na Koroškem – zmaga s Fužinarjem –, zato so optimistično odpotovali tudi v Prekmurje, kjer so v Beltincih lovili šesto zaporedno zmago v gosteh. Imeli so jo domala že v žepu, a so jim jo domačini v zadnjih trenutkih tekme iztrgali iz rok … »Veselim se vsakega zadetka svoje ekipe, če pri tem kaj naredim tudi sam, je toliko lepše.« št. 75 • leto VIII september 2022 STRELCI: 1:0 Kaučič (29.), 1:1 Borovnik (49.), 1:2 Skiba (76.), 2:2 Nerguti (90.). BELTINCI KLIMA TRATNJEK: Zver, Ptiček, Zorman, Pihler (od 57. Kralj), Kosi, Grobelnik, Sočič, Đurak (od 46. Ščernjavič), Kaučič (od 70. Hren), Žaler, Čakš (od 86. Nerguti). Trener: Damjan Gajser. ALUMINIJ: Banić, Martić, Jovan, Črnec, Koblar, Frešer (od 90. Medved), Jagić, Borovnik (od 62. Katuša), Brest (od 74. Baskera), Marinšek (od 74. Gorenak), Bizjak (od 62. Skiba). Trener: Robert Pevnik. Rok Frešer, Aluminij: »Glede na prikazano bi si zaslužili več kot samo točko, saj smo imeli žogo več v svoji posesti in smo več napadali. Ob polčasu smo kljub zaostanku ostali mirni, v drugega smo vstopili odločno. Tekmo bi po preobratu morali mirno pripeljati do zmage, že pred koncem bi morali povišati prednost. Nezbranost v zaključku pa je botrovala izenačenju. Kljub sredini tekmi s Fužinarjem se nam to ne bi smelo zgoditi, tudi igrišče, ki je bilo iz minute v minuto bolj uničeno, ni izgovor za prejeti gol.« cena: 3,59 € Beltinci Klima Tratnjek – Aluminij 2:2 (1:0) COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 Šport 14 torek z 4. oktobra 2022 Rokomet z Liga NLB, 4. krog Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Zmaga domačega moštva je povsem zaslužena, tokrat enostavno nismo bili pravi. Začetek ni nakazoval takšnega poraza, nato pa so se začele v naši ekipi pojavljati številne napake tako v napadu kot obrambi in Krka je zabila številne 'lahke gole' ter večala prednost. Poraz ni nič tragičnega, upam, da se že proti Krškemu pokažemo v boljši luči. Še enkrat se je pokazalo, da v gosteh težko osvajamo točke, čeprav smo se v Celju do poškodbe Tilna Kosija odlično kosali z domačini. Tokrat je bilo v Novem mestu veliko slabše.« Krka tokrat veliko previsoka za Ormožane Krka – Jeruzalem Ormož 31:22 (15:9) V domači ekipi je blestel Uroš Knavs, ki je dosegel ducat golov (pet iz sedemmetrovk), Jernej Avsec pa je za zmago prispeval pet zadetkov. V gostujoči zasedbi je bil KRKA: Brajer, Blaževič; Bradeško 2, Avsec 5, Majstorović, Grojzdek 1, Škrinjar, Knavs 12 (5), Vukić 2, Stanojević 2, Rašo 1, Lončar, Nosan 3 (1), Kukman 2, Ernestl 1, Matko. Trener: Mirko Skok. JERUZALEM ORMOŽ: Skledar, Balent, Zemljič; Munda, Bogadi 3, Fergola, Vincek, Žuran 4, Hebar 1, Šulek, Krabonja 1, Ćirović 10, Cirar, Kolmančič 3 (1), Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. 1. TRIMO TREBNJE 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 3. RIKO RIBNICA 4. GORENJE VELENJE 5. URBANSCAPE LOKA 6. KRKA 7. JERUZALEM ORMOŽ 8. SLOVENJ GRADEC 9. MARIBOR 10. DOBOVA 11. LL GROSIST SLOVAN 12. SVIŠ IVANČNA GORICA 13. KOPER 14. KRŠKO 4 4 4 4 4 3 4 3 4 4 4 4 4 4 4 4 3 2 2 2 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 0 2 2 1 1 0 0 1 1 1 1 2 1 2 3 2 2 3 3 8 8 6 5 4 4 4 3 3 2 2 2 1 1 Foto: Črtomir Goznik Nik Ćirović je bil proti Krki praktično edini razpoloženi igralec v vrstah Ormoža. SEDEMMETROVKE: Krka 8 (6), Jeruzalem Ormož 4 (1). IZKLJUČITVE: Krka 10, Jeruzalem Ormož 10 minut. Rokometaši Jeruzalema so se v soboto odpravili na Dolenjsko, kjer jih je pričakal novinec v prvoligaški konkurenci, moštvo Krke. Novomeščani so začeli sezono podobno uspešno kot Ormožani, zato se je obetal izenačen dvoboj. Gostje so tekmo nadzirali le do 10. minute, ko so vodili z rezultatom 3:4. Naslednjih osem minuti jim ni uspelo ugnati domačih vratarjev Jureta Blaževiča in Blaža Brajerja, krkaši so z delnim izidom 5:0 prišli do prednosti 8:4. Do odmora je šlo še samo navzdol in izbranci domačega trenerja Mirka Skoka so že v tem delu srečanja postavili trdne temelje za zmago. Vodili so že s sedmimi goli prednosti (15:8), izid polčasa 15:9 je postavil Nik Ćirović (pet golov v prvem polčasu). V drugem polčasu so imeli doma- s tremi zadetki razlike (5:8, 6:9, 7:10, 8:11). V končnici so Nedeljani tudi povedli (13:12, 14:13), a so na odmor s prednostjo (zasluženo) odšli tekmeci iz Bele krajine. S številnimi izenačenji je bil izid v rezultatsko razburljivi tekmi poravnan vse do 53. minute, ko je na semaforju pisalo 21:21. Z dvema zaporednima obrambama je takrat tehtnico na stran domačinov nagnil Ian Mesarec, kar so njegovi soigralci v napadu unovčili za vodstvo 24:21. Gostje so poskušali vse, da bi še enkrat izenačili, a so domači mladci tekmo uspešno pripeljali do končne zmage. Novinci v ligi tako tudi po štirih odigranih tekmah ohranjajo status neporaženega moštva, kar jih trenutno uvršča na sam vrh lestvice. Uroš Krstič, trener Velike Nedelje: »Na prvi domači tekmi v letošnji čini vse vajeti igre v svojih rokah, njihova prednost nikoli ni bila manjša od štirih golov (19:15, 20:16, 21:17). Od 44. minute naprej je samo naraščala, najvišja je bila prav v zaključku tekme – devet golov. Krka je na tretji domači tekmi v sezoni prišla do druge zmage, ugnala je še Krško (29:23) ter minimalno izgubila s Celjem (28:30). Podoben izkupiček imajo tudi Ormožani, tudi sami so vse štiri točke osvojili v domačem Hardeku. 1. B SRL (m) Velika Nedelja in Gorišnica do zmag z identičnim izidom VELIKA NEDELJA: Mesarec (8 obramb, 1 x 7-m), Firšt Šeruga (1 obramba), Prejac; Mlač Černe 8, Borko 7(3), Kovačec 4, Voljč 3, Toplak 3(1), Niedorfer 1, Sovič 1, Kosi, Zorec, Notesberg. Trener: Uroš Krstič. IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 4/8; Črnomelj 4/5; SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja 12 minut; Črnomelj 12 minut. V Veliki Nedelji se je na prvi domači tekmi v letošnji sezoni zbralo lepo število gledalcev, ki so pričakovali nadaljevanje zmagovite serije domače zasedbe. To so na koncu res dočakali, a so morali zanjo trepetati vse do zaključka dvoboja. V prvem polčasu so bili zvečine v vodstvu gostje, v nekaj primerih tudi JM, sta Vodilna četvorka do zmag brez bleščečih predstav Rokomet z 1. B SRL (m), 4. krog Velika Nedelja – Črnomelj 27:24 (14:15) najučinkovitejši Nik Ćirović z desetimi goli. V naslednjem krogu bodo Ormožani gostili Krško. Nogomet z 1. SNL, 11. krog Liga NLB REZULTATI 4. KROGA: Krka – Jeruzalem Ormož 31:22 (15:9), Slovenj Gradec – Gorenje 28:28 (12:13), Krško – Urbanscape Loka 20:20 (11:11), Sviš Ivančna Gorica – Trimo Trebnje 18:33 (10:19), Riko Ribnica – Dobova 30:29 (16:16), Maribor Branik – LL Grosist Slovan 30:30 (15:17), Celje Pivovarna Laško – Koper 34:30 (15:16). stran 14 sezoni smo bili v vlogi favorita, kar nam je povzročilo dodatni pritisk. Zagotovo smo odigrali najslabšo tekmo v prvenstvu in šele v zaključku zlomili odpor žilavih gostov iz Črnomlja. Veseli pa, da smo tudi s slabo igro osvojili dve točki – zmagi se pač ne gleda v zobe. Glede na razplet tekem 4. kroga bomo sedaj teden dni uživali na 1. mestu 1. B-lige.« Herz Šmartno – Moškanjci-Gorišnica 24:27 (13:12) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl (15 obramb), Kroflič, Trunk; Ozmec 8 (3), D. Hrupič 4, Lorenčič 4, Šandor 3(2), N. Bedrač 3, Zupanič 2, Belšak 1, Geč 1, T. Bedrač 1, Leben, Tement, Trunk, Žnidarič. Trener: Ivan Hrupič. Foto: Črtomir Goznik Ekipa Velike Nedelje je na prvi domači tekmi v sezoni ugnala moštvo iz Črnomlja. REZULTATI 4. KROGA: Velika Nedelja – Črnomelj 27:24, Herz Šmartno – Moškanjci-Gorišnica 24:27, Mokerc Kig – Ljubljana 35:30, Radovljica – Hrastnik 27:29, Jadran Kozina – Alples Železniki 29:22. Prestavljeni tekmi: Sevnica – Izola, Škofljica – Grosuplje. 1. VELIKA NEDELJA 4 2. FRANKSTAHL RADOVLJICA 4 3. MOKERC - KIG 4 4. DOL TKI HRASTNIK 4 5. LJUBLJANA 4 6. GROSUPLJE 3 7. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 3 8. BUTAN PLIN IZOLA 2 9. JADRAN HRPELJE - KOZINA4 10. ČRNOMELJ 4 11. ŠKOFLJICA 3 12. HERZ ŠMARTNO 4 13. SEVNICA 3 14. ALPLES ŽELEZNIKI 4 3 3 3 3 2 2 2 1 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 1 1 2 1 0 0 0 1 1 1 1 1 1 0 2 2 1 3 3 4 7 6 6 6 5 4 4 3 3 3 2 1 0 0 SEDEMMETROVKE: Herz Šmartno 2/2; Moškanjci-Gorišnica 5/7. IZKLJUČITVE: Herz Šmartno 2 minuti; Moškanjci-Gorišnica 6 minut. RDEČI KARTON: D. Hrupič (43., Gorišnica) Gostujoči trener Ivan Hrupič je moral že v 8. minuti vzeti minuto odmora, saj so domačini vodili z rezultatom 6:2. Tri minute kasneje je bilo že 6:6, kljub temu pa so domačini v prvem delu ohranjali minimalno razliko vse do odmora (13:12). Začetek drugega polčasa je minil v prevladi Gorišničanov, ki so povsem zaprli poti do svojega gola, kar je domačinom uspelo zaključiti s strelom, pa je ubranil vratar Filip Ranfl. Domačini niso zadeli polnih 12 minut (13:17)! V 43. minuti je bil pri gostih izključen Denis Hrupič in šele takrat so domači igralci zadeli, s tem pa dobili tudi nov zagon. V dveh primerih so se približali na gol razlike (20:21, 21:22), a so imeli varovanci Ivana Hrupiča pripravljen učinkovit odgovor. Pet minut pred koncem so znova vodili s štirimi goli razlike (21:25) in tekma je bila odločena. Gorišničani imajo po treh odigranih tekmah, vse v gosteh, na svojem računu zmagi in poraz, ker jih ob tekmi manj (doma z Izolo) uvršča v »zlato sredino« lestvice. JM Nogometaši v 1. ligi so se po reprezentančnem premoru vrnili k igranju tekem, pravega tekmovalnega ritma pa še niso ujeli. Takšno oceno bi lahko podali glede na dejstvo, da Olimpija, Celje, Koper in tudi Maribor na poti do zmag niso pokazali kakšnih bleščečih predstav. A »resne ekipe« zmagujejo tudi takrat, ko ne igrajo najbolje … Tabor je v Ljubljani po oceni trenerja Kosiča odigral najboljšo tekmo v sezoni, a zanjo niso bili nagrajeni s kakšno točko. Zgolj dvakrat zadeti okvir vrat pri rezultatu 0:0 je slaba tolažba za Kraševce, ki ostajajo na dnu lestvice. Olimpiji je do zmage z dvema lepima goloma močno pomagal Portugalec Da Silva E Souza Rui Pedro, to sta bila zanj tretji in četrti v sezoni. Veliko vzporednic z omenjenim srečanjem ima tudi tekma v Kopru, kjer je gostoval Bravo. Ljubljančani so nizali priložnosti, Koper pa je dosegal zadetke. »Najpomembnejše v tem trenutku, ko nam manjka veliko igralcev, je osvajati točke,« je po koncu tekme slikovito dejal trener Kopra Zoran Zeljkovič. Prvič po vrnitvi v Slovenijo je priložnost ponudil Rudiju Požegu Vancašu. Tretja ekipa iz vrha, ki je v tem krogu do zmage prišla z nekaj športne sreče, je Celje (tokrat so nastopili brez svojega najboljšega strelca Charlesa Chukwubuikema Ikwuemesija). V knežjem mestu je goste v vodstvo popeljal nekdanji član Mure Samsindin Ouro. Celjani so zadetka za zmago dosegli v zaključnih trenutkih prvega in drugega polčasa, kar zagotovo ni naključje – to se je pokazalo že na nekaterih prejšnjih tekmah, ki so jih odločili v svojo korist v končnici. Pri Celju je prve minute v prvoligaški članski konkurenci na tem srečanju odigral 18-letni Nino Milič, nekdanji član mlajših selekcij Aluminija, Drave in Maribora. Zanimivo je, da ga je trener Roman Pilipčuk v igro poslal v 68. minuti, pri lovljenju zmage na prvoligaški tekmi. Maribor je dosegel najprepričljivejšo zmago kroga, v Novi Gorici so vse dvome o zmagovalcu razblinili že v prvem polčasu, ko so v razmiku 15 minut dosegli tri zadetke. Kljub visokemu vodstvu in opravljenim petim menjavam trener Damir Krznar v igro še ni poslal Nigerijca Ishaqa Kayoda Rafia, ki se je po zapletih s pridobitvijo vseh dovoljenj pred tedni priključil vijoličastim. Domžale in Mura sta odigrala rezultatsko najbolj razburljivo tekmo kroga. Tekma je ponudila vse, kar lahko ponudi nogomet, od zadetkov do preobratov, pa vse do zapravljenega penala in izključitve ter končne odločitve v zadnji minuti tekme. Pod slednjo se je podpisal Mirlind Daku, ki je predtem pri izidu 1:1 zapravil penal (vratar Mulalić mu je strel ubranil). Glede na vse se zdi, da je remi najbolj celo pošten razplet tekme. REZULTATI 11. KROGA: Gorica – Maribor 1:4 (0:3); strelci: 0:1 Repas (27.), 0:2 Baturina (37.), 0:3 Kronaveter (42., z 11 m), 1:3 Velikonja (69., z 11 m), 1:4 Vipotnik (88.); Celje – Kalcer Radomlje 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Ouro (28.), 1:1 Zulić (45., ag.), 2:1 Janjičić (86.). Domžale – Mura 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Podlogar (29.), 1:1 T. Cipot (32.), 2:1 Durdov (77.), 2:2 Daku (94.). Rdeči karton: Durdov (86.); Olimpija – CB24 Tabor Sežana 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Rui Pedro (37.), 2:0 Rui Pedro (67.); Koper – Bravo 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Benedičič (38.), 2:0 Kotnik (69.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 11 2. CELJE 11 3. KOPER 11 4. MARIBOR 11 5. MURA 11 6. DOMŽALE 11 7. BRAVO 11 8. KALCER RADOMLJE 11 9. GORICA 11 10. TABOR SEŽANA 11 10 6 7 5 3 3 3 2 2 1 0 4 0 2 5 4 1 4 2 4 1 1 4 4 3 4 7 5 7 6 23:9 18:12 18:10 21:17 17:18 16:17 8:10 10:20 9:16 8:19 30 22 21 17 14 13 10 10 8 7 JM Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Maribora so v Novi Gorici slavili na tretji zaporedni tekmi v gosteh, po Bravu in Kalcerju so ugnali še Gorico. Vijoličasti so v gosteh veliko uspešnejši kot na domačem igrišču: z gostovanj so prinesli 12 točk (6 tekem), doma so jih osvojili 5 (5 tekem). Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 Na novi teniški lestvici sta najboljši slovenski igralki med posameznicami Kaja Juvan in Tamara Zidanšek izgubili nekaj mest, med dvojicami pa sta jih pridobili. Zidanškova je s 56. mestom celo izenačila svojo najvišjo uvrstitev v karieri. Z uvrstitvijo v finale dvojic v Parmi je prišla do uvrstitve, ki jo je prvič dosegla januarja 2021. Pred njo je od Slovenk na 29. mestu med dvojicami še Andreja Klepač. Kaja Juvan je ta teden med posameznicami edina Slovenka v TOP 100 igralk na svetu. V primerjavi s prejšnjim tednom je izgubila pet mest, tako da je zdaj 86. Tamara Zidanšek je zdrsnila za devet mest na 101. mesto. Izven TOP 100 je bila nazadnje maja 2018, odtlej je bila štiri leta neprekinjeno članica elitne stoterice. Najvišjo uvrstitev v karieri je dosegla Nina Potočnik, ki je v tem tednu na 302. mestu. Ta teden bo od naših aktivna le Tamara Zidanšek, ki bo nastopila na turnirju WTA 250 v Tuniziji. V prvem krogu jo čaka Španka Marina Bassols Ribera. JM, sta Rokomet z 2. SRL (m) S spremenjeno zasedbo v lov za napredovanje Konec tedna se je začela sezona tudi v tretjeligaški konkurenci, kjer nastopa moštvo Drave. Ptujsko zasedbo bo v letošnji sezoni kot trener vodil uveljavljeni Sebastjan Oblak. Tudi v igralskem smislu pa je ekipa močno »osvežena«. V domači klub sta se v prvi vrsti iz Gorišnice vrnila Jan Maroh in Domen Krasnič, iz Gornje Radgone je prišel odličen strelec Matej Rojht, iz mladinske ekipe Celja pa Staš in Tim Kocijančič. Iz prejšnjih sezon so stalnice Staš Krabonja ter vratarja Domen Škorc in Aleksandar Rkman, potem pa so tukaj še domači najstniki Jan Kuzma, Jure Luka Kramberger, Jure Peklar, Matjaž Bezjak in Boris Potočnik. Na uvodno tekmo so se dravaši podali v Kočevje, kjer je domača zasedba lansko sezono končala v sredini lestvice (5. Kočevje, 9. Drava). Razmerja moči so se letos spremenila in Ptujčani so tekmo dobili. V prvem polčasu so gostje največ vodili s tremi goli prednosti (10:13, 11:14), ob polčasu za dva. Tako je bilo vse do 47. minute (21:23). Z delnim izidom 1:4 (22:27) so Štajerci prišli do odločilnega vodstva, ki jim ga je uspelo zadržati vse do konca srečanja. Najboljši strelec tekme je bil z 12 goli domačin Nejc Pungaršek, pri gostih pa je enega manj zabil Matej Rojht. V naslednjem krogu bodo konec tedna dravaši gostili ekipo Pomurja. REZULTATI 1. KROGA: Kočevje – Drava Ptuj 29:33, Ajdovščina – Nova Gorica 30:22, Pomurje – Kronos 30:36. JM Kikboks z Svetovno prvenstvo v Italiji Na SP tudi člana KBV Ptuj V Jesolo Lidu v Italiji se je v soboto začelo svetovno prvenstvo v kikboksu. Prvenstvo poteka pod okriljem WAKO kickboxing organizacije, ki jo je priznal Mednarodni olimpijski komite – kikboks ima tako veliko možnost, da je prvič del olimpijskih iger leta 2028 v Los Angelesu v ZDA. Prvenstvo bo potekalo cel teden z zaključkom v soboto, 8. 10. Na tekmovanju sodeluje več kot 2.500 tekmovalcev iz 65 držav, med njimi tudi reprezentanca Slovenije z 28 tekmovalci v petih disciplinah. Reprezentanco vodi predsednik slovenske kikboks zveze Vladimir Sitar, tekmovalce vodi selektor Bojan Korošec ter trenerji Sanel Ljutić, Srečko Rozman, Iztok Keše, Peter Landeker in Uroš Bernard. Ptujski Klub borilnih veščin na prvenstvu predstavljata Tilen Repina, ki bo nastopal med mladinci do 79 kg, ter Doris Šulek, ki bo nastopala med starejšimi kadetinjami do 55 kg. Na prvenstvu bodo sodili tudi ptujski mednarodni sodniki Edvard Štegar, Aleš Skledar in Matej Šibila. Zidanškova do finala dvojic, Potočnikova do polfinala posameznic Tamara Zidanšek (92.) je prejšnji teden nastopala na turnirju WTA 250 v Parmi (pesek), kjer so se dekleta potegovala za nagradni sklad v višini 250.000 dolarjev. Članica TK Terme Ptuj med posameznicami ni bila uspešna, saj jo je v prvem krogu izločila kvalifikantka Simona Waltert (120.). 21-letna Švicarka beleži v zadnjem času dobre nastope in najvišjo uvrstitev na WTA-lestvici. Med dvojicami je Zidanškova znova zaigrala z Arantxo Rus. Z 31-letno Nizozemko je bila predlani zelo uspešna, saj sta skupaj osvojili kar dva turnirja, v Palermu in Linzu. Zelo blizu temu dosežku sta bili tudi v Parmi … Slovensko-nizozemska kombinacija ni potrebovala veliko časa za prilagoditev na skupno igro, saj sta v nekaj dneh nanizali tri zaporedne zmage, tudi proti četrtopostavljeni dvojici, ki sta jo sestavljali Madžarka Turnir WTA 250 v Parmi (Italija), posameznice, rezultati: 1. krog: Zidanšek – Waltert (Švica) 4:6, 4:6. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Rus – Cocciaretto/Paoletti (Italija) 6:0, 6:4; četrtfinale: Zidanšek/Rus – Babos/ Kulikov (Madžarska/ZDA, 4.) 6:4, 6:3; polfinale: Zidanšek/Rus – Parrizas Diaz/Gamarra Martins (Španija/Brazilija) 6:4, 6:3; finale: Zidanšek/Rus – Detiuc/Kolodziejova (Češka) 6:1, 3:6, 8:10. Timea Babos in Američanka Angela Kulikov (29-letna Baboseva je bila pred štirimi leti 1. igralka sveta med dvojicami in je doslej osvojila štiri grand slam turnirje – vse s Kristino Mladenović). V finalu sta bili njuni tekmici Čehinji, 23-letna Anastasia Detiuc in 25-letna Miriam Kolodziejova. Obe sta bili do turnirja v Italiji uvrščeni okrog 120. mesta na WTA-lestvici med dvojicami. Zidanškova in Rusova sta bili tako favoritinji, saj sta na 63. in 139. mestu. Po odlično odigranem prvem nizu (6:1) sta zobe pokazali tudi Čehinji in izid izenačili. V master tie breaku sta bili v stalni prednosti Slovenka in Nizozemka, ki sta vodili tudi že 7:4. A se je konec obrnil v smer tekmic, ki sta od izida 8:7 osvojili tri točke zapored in osvojili turnir. Za obe je to največji uspeh v njunih karierah. Zmagovalki sta prejeli po 9.680 evrov, poraženki v finalu pa 5.400 evrov. Tamara je v Parmi odigrala svoj sedmi finalni dvoboj na WTA-turnirjih, ostaja pa pri štirih naslovih: v Taškentu leta 2018 ga je osvojila z Olgo Danilović, v Palermu in Linzu leta 2020 z Rusovo ter junija letos v Hertogenboschu z Avstralko Ellen Perez. Turnir W25 na Otočcu: Potočnikova najboljša izmed Slovenk Na Otočcu je prejšnji teden potekal drugi zaporedni turnir serije W25, prvega je osvojila Miriam Bianca Bulgaru. 23-letna Romunka je odlično zaigrala tudi na drugem in se še enkrat prebila do finala. A ga ni osvojila, to je uspelo Belorusinji Iryni Shymanovic. Prejšnji teden je na Otočcu nastopila tudi Nina Potočnik (303.) in bila izmed vseh Slovenk z uvrstitvijo v polfinale najuspešnejša. 25-letna Ptujčanka je »največji skalp« osvojila s četrtfinalno zmago proti leto mlajši Nemki Katharini Gerlach, ki je trenutno 265. igralka sveta. V polfinalu je bila njena tekmica zgoraj omenjena Romunka Bulgaru, ki je bila na robu poraza, a se je mojstrsko izvila iz Nininega primeža. Naša igralka je osvojila uvodni niz, nato pa v 2. in 3. nizu obakrat vodila z breakom prednosti (3:4, oz. 2:4). Za zaključek izredno napornega JM Foto: Sportida / TZS Turnir W25 na Otočcu, rezultati: 1. krog: Potočnik – Haas (Avstrija) 6:4, 6:2; 2. krog: Potočnik – Strakhova (Ukrajina) 6:1, 6:4; četrtfinale: Potočnik – Gerlach (Nemčija, 4.) 3:6, 6:3, 6:2; polfinale: Potočnik – Bulgaru (Romunija) 6:4, 5:7, 4:6; finale: Bulgaru – Shymanovic (Belorusija) 3:6, 6:3, 3:6. 1. SFL Prvaki v derbiju pokazali svojo moč STRELCI: 0:1 Matošević (4.), 0:2 Mordej (9.), 0:3 Čeh (10.), 1:3 Ruis (16.), 1:4 Pasariček (23.), 1:5 Čujec (31.), 1:6 Peček (39.). KMN METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič; A. Goznik, M. Goznik, Rajter, Kneževič, Trstenjak, Pihler, Ruis, Kosec, Tkalčič, Šnofl. Trener: Robert Grdović. FK DOBOVEC: Peček, Jazbec; Mordej, Čujec, Čeh, Turk, Cesarec, Debeljak, Fleten, Matošević, Duščak, Gorinšek, D. Pasariček, P. Pasariček. Trener: Kujtim Morina. dvoboja, ki je trajal več kot tri ure, je Romunka nanizala štiri zaporedne igre, od 2:4 do 6:4. V osvojenih točkah je bila Romunka na koncu boljša z izidom 111:117. Nina Potočnik Futsal z 1. SFL KMN Meteorplast Šic bar – FK Dobovec 1:6 (1:3) Nina Potočnik: »V polfinalnem obračunu mi je na koncu nekoliko zmanjkalo moči, saj smo dopoldan igrale že četrtfinale. Ob tem sem v zadnjem času igrala res veliko tekem – do polfinala na Češkem in finala v Srbiji –, vmes sem imela le dan počitka. Tudi vreme igralkam ni šlo na roko, zato smo se morale vmes zaradi dežja seliti v balon v Ljubljani. Sicer sem z vsemi tekmicami v preteklosti že igrala, tako da sem vedela, kaj me čaka. Na koncu lahko glede na vse rečem, da je za mano uspešen teden.« vil še nevarna poizkusa Denisa Kneževiča in Roka Šnofla. Kar ni uspelo domačim, je gostom. V slabih dveh minutah (9. in 10. minuta) so preko Roka Mordeja in Žige Čeha povišali vodstvo na 0:3. Pred odhodom na odmor, na semaforju je tekla 16. minuta, je s strelom z razdalje za znižanje zaostanka poskrbel Aljaž Ruis, ki je tako dosegel že tretji zadetek v sezoni. Zmagovalec je bil odločen v 23. minuti, ko je domačega vratarja Tjaža Lovrenčiča premagal Patrik Pasariček, še en Hrvat v vrstah najuspešnejšega slovenskega futsal kolektiva. Gostitelji so se poskušali približati superiornim gostom, a je bila obrambna formacija Dobovca tokrat pretrd oreh za mlado domačo ekipo. V zadnji četrtini tekme so gostje še dvakrat zadeli. Najprej je v 31. minuti svoj šesti zadetek v sezoni dosegel Kristjan Čujec, s čimer je zadržal vodilno mesto na listi strelcev, v 39. minuti pa je končni izid postavil vratar Peček, ki je ob igri domačinov s petimi igralci v polju zadel s svoje polovice. V 1. slovenski futsal ligi sedaj sledi dvotedenski reprezentančni premor. Slovenska izbrana vrsta se bo v tem času v kvalifikacijah za svetovno REZULTATI 4. KROGA: KMN Meteorplast Šic bar – FK Dobovec 1:6 (1:3), ŠD Mlinše – KMN Oplast Kobarid 1:4 (0:0), KMN Sevnica – Siliko Vrhnika 2:7 (1:1), KMN Bronx Škofije – FK Dobrepolje 5:1 (1:1). 1. DOBOVEC 2. METEORPLAST ŠIC 3. SILIKO VRHNIKA 4. BRONX ŠKOFIJE 5. OPLAST KOBARID 6. MLINŠE 7. SEVNICA 8. DOBREPOLJE 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 2 2 2 0 0 0 1 0 2 1 1 1 1 1 0 1 0 1 1 3 3 3 15:3 10 16:12 9 15:8 8 15:8 7 10:8 7 9:16 1 8:20 1 4:17 1 prvenstvo v gosteh pomerila s Kazahstanom. Dvoboji 5. kroga bodo tako na sporedu 14. oktobra, ko bo Meteorplast ŠIC bar gostoval na Vrhniki pri še vedno neporaženem Siliku. UR Derbi 4. kroga 1. futsal lige je Franc Slodnjak bil odigran v Ljutomeru, kjer sta se pred polnimi tribunami dvorane Šic – zbralo se je 300 gledalcev – merili ekipi Meteorplasta in Dobovca. Šlo je za dvoboj neporaženih ekip, to oznako pa je po petkovem obračunu moštvo iz Ljutomera izgubilo … Foto: Franc Slodnjak Doris Šulek in Tilen Repina 15 Tenis z Mednarodna turnirja Tenis z Tamara izenačila rekordno uvrstitev med dvojicami DRAVA PTUJ: Škorc, Rkman; Rojht 11, Maroh 8(2), S. Kocijančič 7, Krasnič 4, T. Kocijančič 2, Kuzma 1, Krabonja, Kramberger, Peklar, Bezjak, Potočnik. Trener: Sebastjan Oblak. SEDEMMETROVKE: Kočevje 7/7; Drava Ptuj 2/2. IZKLJUČITVE: Kočevje 4 minute; Drava Ptuj 8 minut. stran 15 Šport, šport mladih torek z 4. oktobra 2022 Kočevje – Drava Ptuj 29:33 (12:14) COLOR CMYK V vrstah gostov je bilo moč opaziti kar tri igralce, ki so nekoč igrali na Ptuju. To so Davor Fleten, Timotej Debeljak in Patrik Pasariček. Po začetnem otipavanju so igralci aktualnega prvaka v 4. minuti prišli do vodstva, ko je v polno zadel Hrvat Vedran Matošević. Po prejetem zadetku so domačini začeli oblegati vrata gostujočega vratarja Marka Pečka, ki se po strelu Aljaža Goznika lahko zahvali okvirju vrat, da se mreža ni zatresla. Poleg tega je Peček v prvi polovici prvega polčasa zausta- Foto: Črtomir Goznik Aktualni državni prvaki so bili v Ljutomeru premočni za domačo zasedbo Meteorplasta. Na fotografiji sta Kristjan Čujec in Matic Goznik. Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija 16 stran 16 torek z 4. oktobra 2022 Nogomet z 3. SNL - vzhod, 8. krog Po petih remijih zmaga Drave, do točke le še Videm in Cirkulane Drava Ptuj – Avto Rajh Ljutomer 5:1 (2:1) STRELCI: 0:1 Feguš Makovec (15.), 1:1 Erhatič (31.), 2:1 Jadric (45.), 3:1 Erhatič (54. z 11 m), 4:1 Sedej (86.), 5:1 Šabeder (91.) DRAVA PTUJ: Janžekovič, Kokić, Sedej, Blaj, Erhatič (od 75. Šabeder), Rudić, Đuran (od 58. Letnik), Jandric, Čeh S. (od 58. Vogrinec), Mlakar (od 79. Markoli), Janežič. Trener: Aleš Čeh. Razigrana mlada vrsta Drave je po nizu petih remijev z dobro igro s kar 5:1 končno premagala ekipo iz Ljutomera. V članski vrsti Drave je v začetni enajsterici debitiral Sandro Čeh (letnik 2005), ki se je izkazal tako s pristopom kot z defenzivnimi posredovanji. Ob koncu tekme je prvič med člani zaigral tudi Lovro Markoli (2005). Sicer je trener modrih Aleš Čeh tekmo odigral brez treh pomembnih članov udarne zasedbe (Lea Čeha, Maja Peniča, Patrika Pivka), ki so jih ostali igralci odlično zamenjali. Ekipa Avto Rajha, ki je imela na tribuni Mestnega stadiona kar nekaj svojih navijačev, je bila na tekmi v sila podrejenem položaju, a je hitro povedla. Darilo branilca Janežiča je s strelom z glavo v zadetek spremenil Feguš Makovec – 0:1. Ptujčani so kljub zaostanku nadaljevali agresivno in hitro igro, ki jim je med tekmo prinesla kopico lepih priložnosti in tudi pet zadetkov. Prvi zadetek za izenačenje je s strelom s približno 14 metrov dosegel kapetan Nik Erhatič – 1:1. Drugi zadetek je Drava dosegla po izjemnem protinapadu, ko je vratar Janžekovič poslal dolgo žogo do hitrega Sedeja, ki je v sredini kazenskega prostora našel Jadrica, ki je s strelom po sredini vrat po tleh dosegel drugi zadetek za modre – 2:1. V drugem polčasu se je za napako v prvem polčasu oddolžil Janežič, nad katerim je bil storjen prekršek za enajstmetrovko, ki jo je zanesljivo realiziral Erhatič – 3:1. Kapetan ptujske ekipe in Jadric sta bila najboljša posameznika domače ekipe, ki pa je tokrat dobro odigrala tudi kot celota. V končnici tekme so domačini dosegli še dva zadetka: najprej je Sedej po dolgi akciji potisnil žogo v prazen gol za izid 4:1, nato pa je Šabeder po predložku s štirih metrov z glavo poslal žogo v mrežo – 5:1. Gostje iz Ljutomera so imeli v drugem polčasu dve solidni situaciji za zadetek, sicer pa so le stežka organizirano prehajali v napadalne akcije. Drava jih je s svojo agresivno igro popolnoma zasenčila in je zasluženo slavila visoko zmago. Nik Erhatič, NK Drava Ptuj: »Po seriji remijev je bil že skrajni čas za zmago. Tokrat smo bili veliko boljši tekmec od Ljutomerčanov in smo zasluženo zmagali. Igrali smo res dobro in smo tudi na tekmi pokazali to, kar izvajamo skozi odlično vodene treninge.« 3. SNL – vzhod Koroška Dravograd – Cirkulane 2:2 (2:0) Prvega je po lepi akciji in podaji s strani s petih metrov zabil Blaž Cesar, drugega pa je po prostem strelu Kukovca z malo preusmeritvijo v mrežo spravil Travnikar. To je bilo dovolj »le« za neodločen rezultat Cirkulan, ki imajo težave z realizacijo in posledično z zbiranjem prepotrebnih točk. Tokrat so odnesli le eno, kljub temu da so bili zares veliko boljši tekmec od domače ekipe Koroške. STRELCI: 1:0 Podlesnik (27.), 2:0 Stachel (38.), 2:1 Cesar B. (47.), 2:2 Travnikar (84.) CIRKULANE: Zajc, Cesar B., Lipavšek, Cesar U. (od 46. Debelak), Kukovec, Travnikar, Zazić (od 78. Gajšek), Cimerman, Kraševec, Majcen, Čater. Trener: Damjan Vogrinec. Obračun ekip z dna tretjeligaške lestvice med Koroško in Cirkulanami ni prinesel zmagovalca. Cirkulančani so tako izgubili novi dve dragoceni točki s tekmeci iz dna lestvice, tako proti Šmartnemu kot proti Dravogradu so remizirali z identičnim rezultatom 2:2. Za obe sta to bili prvi točki v sezoni … Domačini so po dveh napakah gostov dosegli dva (pre)lahka zadetka, sicer pa so bili na tekmi v vseh segmentih nogometne igre bistveno slabši nasprotnik. Cirkulančani so prevladovali na igrišču in skorajda »podrli« dravograjski gol, med drugim so zadeli tako vratnico kot prečko, izmed kopice res lepih priložnosti pa so dosegli le dva zadetka. REZULTATI 8. KROGA: Posavje Krško – Premium Dobrovce 1:2, Koroška Dravograd – Cirkulane 2:2, Drava Ptuj – Avto Rajh Ljutomer 5:1, Dravinja – Zavrč 1:0, Rače – Podvinci 3:1, Šampion – Bosch Bračič Videm 1:1, Šmartno 1928 – Brežice 1919 Terme Čatež 0:5 1. DRAVINJA 2. ZAVRČ 3. RAJH LJUTOMER 4. DRAVA PTUJ 5. POSAVJE KRŠKO 6. P. DOBROVCE 7. RAČE 8. BREŽICE ČATEŽ 9. ŠAMPION 10. B. BRAČIČ VIDEM 11. PODVINCI 12. CIRKULANE 13. ŠMARTNO 1928 14. K. DRAVOGRAD 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 5 5 5 3 4 4 3 4 3 3 3 1 0 0 2 1 0 5 2 2 3 0 3 2 1 3 1 1 1 2 3 0 2 2 2 4 2 3 4 4 7 7 16:6 18:9 18:10 14:7 16:10 14:10 17:11 20:18 14:12 14:13 11:15 7:13 3:23 7:32 17 16 15 14 14 14 12 12 12 11 10 6 1 1 Dravinja – Zavrč 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Ramšak (57.) ZAVRČ: Maroh, Šket, Kajzer, Koren, Drevenšek, Romih (od 87. Podnar), Pofuk (od 62. Mihalić), Vočanec (od 74. Slaček), Potočnik (od 62. Predikaka), Lazar (od 87. Zanič), Zorko. Trener: Gorazd Šket. Derbi kroga med Dravinjo in Zavrčem je bil odigran na igrišču z umetno travo v Dobravi, z lepim zadetkom pa ga je odločil Žan Ramšak. Kakšnih 100 gledalcev pa je ob omenjenem zadetku videlo čvrsto in taktično disciplinirano nogometno predstavo z obeh strani. V Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so z najučinkovitejšo predstavo v sezoni ugnali zasedbo iz Ljutomera. prvem polčasu je tekma potekala v glavnem med obema kazenskima prostoroma, obe ekipi sta igrali zelo disciplinirano, tako da ni bilo pravih priložnosti. Dve pravi priložnosti so si Zavrčani priigrali v začetku drugega polčasa: prvo je vratar Vojko obranil poskus Zorka, drugo pa je s strelom mimo gola zapravil Lazar. Kazen je sledila na drugi strani, saj je Ramšak dosegel edini zadetek na tekmi in svoj šesti v prvenstvu. Po zaostanku so gostje poizkušali priti vsaj do izenačenja, vendar je ekipa iz Slovenskih Konjic vzdržala vse njihove napade. Z zmago na derbiju se je ekipa iz Slovenskih Konjic povzpela na prvo mesto prvenstvene lestvice. Rače – Podvinci 3:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Horvat (5.), 1:1 Ziko Zajko (19.), 2:1 Leben (26.), 3:1 Leben (87.) PODVINCI: Gorenjak (od 87. Rižnar), Modrič, Oman, Pihler (od 65. Markovič), Svenšek, Kuserbanj, Kolenko (od 87. Kocbek), Prahič, Zamuda Horvat, Orovič, Ziko Zajko. Trener: Robert Hojnik. Močno oslabljena ekipa Podvincev (zaradi poškodb in kartonov je manjkalo kar šest igralcev, op. a.) je pred 200 gledalci izgubila v Račah. Domačini so bili sicer boljši nasprotnik, saj so si priigrali več priložnosti, a je bil glavni akter tekme sodnik Ma- tej Kapun. Ta gostom pri zaostanku 2:1 ni dosodil dveh čistih najstrožjih kazni in je s tema odločitvama bistveno vplival na končni rezultat tekme. Pred tem so Rače po dveh napakah Podvincev preko Horvata in Lebna povedle z 2:1. Vmes je za goste s strelom s strani izenačil Ziko Zajko, ki je dosegel že sedmi prvenstveni zadetek in je s tem trenutno drugi najboljši strelec lige (enega več je dosegel Urban Lipec – Brežice). V nadaljevanju je potek tekme in končni rezultat krojil sodnik Kapun, ki se je popolnoma izgubil in je gostom za nameček podelil še šest rumenih kartonov. Domačini so v končnici preko Lebna dosegli še tretji zadetek in predčasno odločili tekmo. Šampion – Bosch Bračič Videm 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Rakar (20.), 1:1 Lukič (47. ag) BOSCH BRAČIČ VIDEM: Ž. Rogina, Mesarič, Zdovc, Šegula (od 90. D. Vidovič), Ovčar (od 79. Plajnšek), Krajnc, P. Vidovič, Čuš (od 90. Simonič), Kelc, S. Rogina, Škrabl (od 72. Šeliga). Trener: Luka Gajšek. Močno igralsko oslabljena ekipa Vidma (brez A. Rogina, Kureža …) je iz Celja prinesla točko, potem ko je Nogomet z Lige MNZ Ptuj Stojnci v lokalnem derbiju prekinili zmagoviti niz Markovcev Super liga V Stojncih je na igrišču ob reki Dravi potekal lokalni derbi Stojncev in Markovcev, ki je bil obenem derbi še edinih neporaženih moštev lige (Stojnci imajo tekmo manj). Pri tem je ostalo tudi po tekmi, saj sta se moštvi razšli z remijem. Markovčani tako nimajo več 100 % izkupička … Najboljši strelec domačega moštva Rene Murkovič je s svojim tretjim golom v sezoni svojo ekipo popeljal v vodstvo, Stojnčani pa so izenačili iz penala, ki ga je uspešno realiziral kapetan Aljaž Majcen. Sodnik Matic Zelenik je nogometaše na zelenici med drugim miril tudi z rumenimi kartoni, podelil jih je deset, po pet na vsaki strani. Nihče pa ni prejel dveh … Prva zasledovalka vodilnih Markovčanov, ekipa Hajdine, je imela v Apačah priložnost za znižanje zaostanka, a je ostalo le pri priložnosti. Varovanci trenerja Mitja Tropa so sicer že v 6. minuti vodili 0:2, nato pa so v končnici tekme celo reševali točko – v vmesnem času so domačini namreč zadeli trikrat. Končni izid je v 88. minuti postavil Rok Medved. Hajdina brez Timoteja Petka že tretjo tekmo zapored ni našla poti do zmage. Učinkovito predstavo so tokrat uprizorili domačini v Gerečji vasi, ki so s štirimi novimi goli prevzeli mes- to najbolj učinkovitega moštva lige (13 golov v petih tekmah). Na drugi strani jih veliko tudi prejemajo, zato so trenutno »šele« na 4. mestu. Prva dva zadetka v sezoni je za domače moštvo prispeval Damjan Hertiš. Tudi v petem poskusu pa ni uspelo zmagati aktualnim prvakom iz Poljčan. Tokrat so točko reševali proti zasedbi iz Gorišnice, tekmo pa so končali z desetimi igralci na zelenici. V Središču so jo tokrat slabo odnesli gostje iz Grajene, ki so domov odšli s tremi zadetki v mreži. Domačiji so zgodnje vodstvo znali obdržati do konca, za nameček so ga celo oplemenitili. REZULTATI 6. KROGA: Apače – Hajdina 3:3 (2:2); strelci: 0:1 Poš (4.), 0:2 Jazbec (6.), 1:2 Pulko (29.), 2:2 Bratkovič (41.), 3:2 Rumež (58.), 3:3 R. Medved (88.); Stojnci – Markovci 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Murkovič (18.), 1:1 Majcen (54., z 11 m); Boč Poljčane – Gorišnica 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Zlatnik (28.), 1:1 Topič (68.). Rdeči karton: Korošec (92., Boč); Gerečja vas – Bukovci 4:2 (3:2); strelci: 0:1 Brumen (9.), 1:1 Rozman (20.), 2:1 Avguštin (22.), 2:2 M. Medved (26.), 3:2 Hertiš (38.), 4:2 Hertiš (52.); Središče – Grajena ANpro 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Jakl (10.), 2:0 Jaušovec (21.), 3:0 Sakelšek (71.). 1. MARKOVCI 2. HAJDINA 3. STOJNCI 4. GEREČJA VAS 5. GORIŠNICA 6. SREDIŠČE 7. GRAJENA ANPRO 8. APAČE 9. BUKOVCI 10. BOČ POLJČANE 6 6 5 5 6 5 6 5 5 5 5 3 2 3 2 2 2 1 1 0 1 2 3 0 2 1 0 1 0 2 0 1 0 2 2 2 4 3 4 3 12:3 16 10:6 11 9:7 9 13:12 9 11:11 8 9:10 7 9:11 6 9:13 4 5:10 3 5:9 2 1. liga MNZ Ptuj: Ormožu derbi, Tržec od 0:2 do 4:2 REZULTATI 6. KROGA: Pragersko – Podlehnik 3:3 (1:1); strelci: 0:1 Vrečar (23., z 11 m), 1:1 Hajnc (41.), 2:1 Jeršič (47.), 3:1 Krajnc (52., z 11 m), 3:2 Feguš (84.), 3:3 Vrečar (92., z 11 m); Pokal Pivovarna Union Foto: Črtomir Goznik Nogometaši iz Stojncev (v rumenih dresih) so prvi, ki so v tej sezoni odščipnili točko Markovčanom. MNZ Ptuj, razpored 3. kroga (19. 10., ob 16.00): Cirkulane – Polskava avtop. Grobelnik, Kety Emmi&Impol Bistrica – Senčila Senica Oplotnica, Podvinci – Bosch Bračič Videm, Aluminij – Bukovci, Zavrč – Apače. na igrišču z umetno travo stadiona Olimp remizirala s Šampionom. V prvem polčasu so imeli gostje prevlado na igrišču in so zapravili kar tri stoodstotne priložnosti – niso jih realizirali Rogina, Škrabl in Vidovič. Domačini so kljub podrejenemu položaju srečno prišli do vodilnega zadetka. Vratarju Rogini ni uspelo zadržati žoge v svojih rokah po dolgi podaji v napad, kar je v zadetek spremenil Rakar – 1:0. V drugem delu so igralci Vidma stopili še višje in so bili takoj nagrajenim z izenačujočim zadetkom. Vidovič je poslal močno podajo s prostega strela, domači igralec Lukič pa jo je z ramo poslal v lastno mrežo – 1:1. Po izenačenju so gostujoči nogometaši do konca tekme precej trpeli, saj so domačini močno pritiskali proti njihovemu golu. Šampion si je pripravil dve stoodstotni priložnosti, ki ju je vrhunsko zaustavil vratar Rogina, ki se je s tem odkupil za napako v prvem delu. V končnici tekme je imel Videm celo priložnost za zmago, saj je Vidovič ponovno poslal s prostega strela močno žogo pred vrata, a tokrat se je z neverjetno reakcijo in obrambo izkazal rezervni celjski vratar Daničić. Rezultat 1:1 je glede na dogajanje na tekmi kar realen, ob boljši realizaciji pa bi tekmo lahko dobili tudi nogometaši Vidma. David Breznik Rogoznica – Makole Bar Miha 1:3 (1:1); strelci: 0:1 Pislak (7.), 1:1 Šoštarič (22.), 1:2 Stojnšek (78.), 1:3 Rojs (93.); Hajdoše – Tržec 2:4 (2:0); strelci: 1:0 Zagoranski (21.), 2:0 Tomič (37.), 2:1 Gajšek (51.), 2:2 Gavez (62.), 2:3 Gajšek (77.), 2:4 Hliš (90.); Ormož – Skorba 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Praprotnik (34.), 2:0 Praprotnik (74.). 1. ORMOŽ 2. PRAGERSKO 3. SKORBA 4. MAKOLE BAR MIHA 5. TRŽEC 6. PODLEHNIK 7. ROGOZNICA 8. HAJDOŠE 6 6 6 6 5 6 5 6 6 4 4 3 1 1 1 0 0 1 0 1 2 2 0 0 0 1 2 2 2 3 4 6 25:3 28:10 17:9 13:11 9:13 10:18 8:24 7:29 18 13 12 10 5 5 3 0 2. liga MNZ Ptuj: David Fric odločil na Zgornji Polskavi REZULTATI 6. KROGA: Zgornja Polskava – Dornava Digitalpartner.si 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Fric (88.); Mladinec Lovrenc – Slovenja vas SMS sanacija 3:1 (3:0); strelci: 1:0 Lampret (4.), 2:0 Travnikar (23.), 3:0 Pepelnik (25.), 3:1 Žalar (51.); Oplotnica Senčila Senica – Leskovec 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Mlakar (58.), 0:2 Cafuta (74., z 11 m). Prosta je bila ekipa Polskave. 1. LESKOVEC 2. DORNAVA 3. LOVRENC 4. OPLOTNICA SENICA 5. POLSKAVA 6. ZG. POLSKAVA 7. SLOVENJA VAS 6 5 5 5 5 5 5 5 4 2 2 2 1 0 0 0 1 1 0 1 1 1 1 2 2 3 3 4 17:13 15 18:5 12 13:12 7 6:10 7 10:13 6 4:6 4 6:15 1 JM Štajerski TEDNIK torek z 4. oktobra 2022 torek, 4. 10. 2022 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 17 17 Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 4. oktobra 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Braneta Klavžarja Glasba, ki prihaja iz duše in srca Ko se je Brane Klavžar s prijatelji pričel ukvarjati z narodno-zabavno glasbo še ni bilo toliko ansamblov narodno-zabavne glasbe, kot jih je danes. Željni pa so bili vsega, kar so slišali po radiu. „Bila je to notranja duša, drug način življenja, ta glasba nas je takrat dobesedno božala, želeli smo jo, imeli smo jo v sebi. Tisti pa, ki smo imeli možnosti, smo v narodno-zabavni glasbi tudi ostali tako zelo dolgo, do današnjih dni,“ pove Brane Klavžar, priznani harmonikar, glasbenik, avtor številnih narodno-zabavnih skladb, pevec in vodja ansambla Braneta Klavžarja, ki še vedno občasno nastopa. Nazadnje smo mu zaploskali tudi na prireditvi, na kateri je Orfejčkova parada praznovala svojih 30 let. Glasbo je imel Brane Klavžar takorekoč položeno v zibko. Že njegov oče je bil ljudski godec, doma so bile harmonike. Glasbo je spremljal že od zgodnje mladosti, sicer ne tako, kot bi želel oče, da bi že kot majhen otrok igral harmoniko. Kupil mu je majhno harmoniko, morda ga je tudi preveč silil v to, da bi pričel igrati že tako zgodaj. Tako pa je harmoniko pričel igrati šele pri petnajstih letih. „Igral sem, ko sem bil sam doma, ko ni bilo očeta, ko sem videl harmoniko počivati na stari kredenci. Spominjam se, da je oče nekoč učil nekoga igrati Na planincah, jaz pa sem se moral učiti v sosednji sobi. Sam pri sebi sem pričel razmišljati o tem, ali je v resnici igranje na harmoniko tako težko, da sta se eno samo skladbo morala učiti igrati kar teden dni. Neko popoldne, ko očeta ni bilo, veliko je bil zdoma, ker je bil zidar, sem enostavno vzel harmoniko v roke in začel igrati. Na planincah je bila prva pesem, ki sem jo zaigral po posluhu po desetih ali petnajstih minutah. Potem pa sem vedno dodajal nekaj novega, po dveh letih sem že zelo dobro igral, kar nista vedela niti mama niti oče. Kmalu tega nisem mogel več skrivati, tudi pred sosedi ne, čeprav so bila okna vedno zaprta, ko sem igral. Lahko bi rekel, da pa je bila usoda, splet različnih okoliščin tista, ki je posegla vmes, med dobesedno pripeljala na oder. To je edina resnica. Postal sem muzikant, čeprav to ni bila nikoli moja intimna želja, niti značajsko nisem primerna oseba, da bi pokal vice, saj sem bolj zadržan človek. Vendar mi ni žal, da sem postal glasbenik,“ se Brane Klavžar spominja svojih glasbenih začetkov pred več kot 40 leti. Lani je ansambel Braneta Klavžarja praznoval že 40. oble- Foto: Črtomir Goznik Ansambel Braneta Klavžarja tnico. Praznoval jo je že v pomlajeni zasedbi glasbenikov, ki vsi zelo podrobno poznajo njegovo glasbo. Stalnica ansambla je ob Branetu Klavžarju pevka Romana Cafuta (zlati glas), brez njiju bi imel ansambel drugačen zven. To je bilo nadvse lepih 40 let, veliko lepega se je v tem času zgodilo. Veliko pesmi je nastalo, to je najbolj pomembno, da se ti zgodijo pesmi, ki imajo svoj pomen, ki jih ljudje radi poslušajo, in da ima ansambel svojo prepoznav- nost, svoj zven, svoj način, pove. Že kot avtor je bil v svojem ustvarjanju malo drugačen, srečo je imel tudi pri tekstih, da jih je glasbeno prepoznal, da jih je umetelno uglasbil. Če se te je tekst dotaknil že kot človeka, ko si ga prebral, ga ni bilo težko uglasbiti, saj je že s tem bilo zraven nekaj duše, pove Brane Klavžar, ki je ustvaril okrog 700 skladb. Na nekatere je že pozabil, nosilne pa so še zelo žive, ostanejo. „Živel sem na deželi, z ljudmi, kjer je bila ruta simbol. Mamina ruta je je že ena tistih pesmi, ki mi je še posebej pri srcu, zgodba podoživljanja svojih prednikov, ljudi, ki si jih imel rad, s katerimi si živel. Takšnih valčkov ima naš ansambel še veliko. Če bi bilo po moje, bi valčki prevladovali, ker se z njimi najlažje spoveš. Polka je hitra, verjetno pa sam že po karakterju nisem za polke. Tiste, ki so ob Mamini ruti najbolj znane pa so še: Spomni se name, Eks velja, Jesen hiti, Vso noč je rahlo padal sneg. Zaradi pesmi, Drobna prevara, Kadar je sončen dan.“ Današnja glasba je primerna življenju, saj se vse dogaja zelo na hitro, površno, tako tudi ljubezenske pesmi niso več tisto, kar so bile nakoč, ko so še imele zgodbo. Mlade glasbenike je potrebno razumeti, da iščejo nove poti v glasbi, kar je prav. Ni pa prav, da se v polko in valček „mešajo“ neki drugi žanri, s čimer pa izgubljata klasična polka in valček. Brane Klavžar si s tem sicer ne beli glave, to je stvar glasbenih analitikov. Njegove glasbene zgodbe so še vedno zelo priljubljene, cenijo jih tako poslušalci kot glasbeni strokovnjaki, ocenjevalci na festivalih. Letos je Brane Klavžar, ki sicer zelo nerad govori o sebi, zmagal s svojima skladbama na dveh festivalih, v Števerjanu in Oplotnici. Glasbo bo ustvarjal dokler bo lahko, tudi nastopa še, to so nastopi za dušo in iz srca, še vedno pa poje tudi v kvartetu Svit. V svoji glasbeni zakladnici je doslej arhiviral že več kot 3000 skladb, tudi za druge izvajalce. Ansambel je doslej posnel že enajst kaset in šest zgoščenk. V prvih dveh letih delovanja pa je posnel tudi dve kaseti za nemško govoreče območje. MG Ptuj z Zaključek Pikine bralne značke 2021/2022 Najmlajši bralci podirajo rekorde, predvsem pa radi berejo V Pravljični sobi Branke Jurca Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča so se 26. septembra zbrali najmlajši bralci, udeleženci Pikine bralne značke v sezoni 2021/2022. Tudi v 10. sezoni so prebirali zabavne, navihane knjige in risali. Prebrati so morali vsaj štiri knjige s seznama za ustrezno stopnjo (1. ali 2. triada osnovne šole). Letos jih je Pikino priznanje osvojilo 59, od tega je bilo deset takšnih, ki so sodelovali tretjič, in so osvojili zlato Pikino priznanje. V primerjavi s prejšnjo sezono Pikine bralne značke, ko je bralno značko osvojilo 40 mladih bralcev, jih je bilo letos kar 19 več, kar je nadvse spodbudno in dokaz več, da mladi radi berejo. V Pikine bralne beležke so tudi v novi sezoni Pikine bralne značke, ki je namenjena obiskovalcem knjižnice od 1. do 6. razreda OŠ, sodelujejo pa tudi predšolski otroci, zapisali svoje misli o knjigah, ki so jih prebrali, nekateri so dodali tudi risbice, ilustracije. S sezna- ma knjig, ta je prilagojen smislu Pikinega festivala in narave Pike Nogavičke, so morali prebrati vsaj štiri knjige za ustrezno stopnjo (1. ali 2. triada osnovne šole). Tudi čas trajanja Pikine bralne značke je prilagojen Pikinemu festivalu, saj traja od enega do drugega festi- vala, od septembra do septembra. Ko se konča en festival, se začenja drugi oz. Pikina bralna značka nove sezone. Letošnja je že jubilejna, 10. po vrsti. Začela se je leta 2011, projekt pa spada pod okrilje velenjske knjižnice. Zaradi odličnega odziva se je v letu 2012 razširil Foto: Črtomir Goznik Nagrada za pridno branje je bila tudi predstava V knjigi skriti zaklad v izvedbi zavoda Enostavno prijatelji, v kateri pravljična vila nauči, da se v knjigah skrivajo največji zakladi vsega sveta. Tako kot vedno pa je prišla tudi Pika Nogavička. Foto: Črtomir Goznik V deseti sezoni je Pikino bralno značko osvojilo 59 mladih bralcev, od tega deset zlato. tudi na knjižnice partnerice projekta Evropska prestolnica kulture in še na nekatere druge. V šolskem letu 2021/2022 je v projektu Pikine bralne značke sodelovalo osem knjižnic: Knjižnica Velenje, Mariborska knjižnica, Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Knjižnica Ksavra Meška Ormož, Osrednja knjižnica Mozirje, Knjižnica Lenart, Knjižnica Črnomelj in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Vodja Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Liljana Klemenčič se je še posebej zahvalila staršem, ki skrbijo za to, da imajo otroci radi knjige. Zahvalila pa se je tudi svojim sodelavkam, ki so zaslužne za ta projekt. Vodi ga Jasmina Burjan, sodeluje pa še Andreja Rimele. Na zaključno prireditev je prišla tudi Pika Nogavička iz Velenja, ki se je z mladimi bralci poveselila in pogovorila. Podelitev Pikinih bralnih značk za 10. sezono so obogatili s predstavo V knjigi skriti zaklad v izvedbi zavoda Enostavno prijatelji. Sporočilo predstave je zelo aktualno, saj nas pravljična vila nauči, da se v knjigah skrivajo največji zakladi vsega sveta. To pa zagotovo vedo tudi najmlajši bralci Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki so se v 10. sezoni projekta Pikine bralne značke še posebej izkazali, skupaj z njimi pa tudi njihovi starši, ki jih spodbujajo k branju. „Naj jim veselje s knjigo v srce skoči“ in naj bo tako za vedno, pa je tudi želja vodje mladinskega oddelka ptujske knjižnice. Tudi zato takšno srčno vabilo in povabilo, da jim knjiga ostane za vedno njihova spremljevalka. V tednu otroka, prvi teden v oktobru, pa v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj začenjajo tudi novo sezono pravljic z jogo s pravljičarko Liljano Klemenčič in zunanjo sodelavko Sonjo Trplan, ki vabijo k obisku vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob 17. uri. Vsak drugi torek v mesecu pa vabijo na igrano uro s knjigo, ki jo pripravljata Jasmina Burjan in Mateja Milošič. Gre za dejavnosti z dolgoletno tradicijo, v knjižnici jih pripravljajo vse od leta 1996, ko se je Mladinski oddelek preselil v nove prostore. MG Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Jesenske težave na vrtu Po ohladitvi ta konec tedna se je poletje dokončno poslovilo. Z njim pa se ne bodo poslovile težave, ki jih imamo na vrtovih. Šele začele se bodo. Temperature pod 30 °C, dolge jutranje rose in več padavin, to so pogoji za hitro širjenje številni bolezni. Pepelasta plesen Katere pripravke uporabljamo v boju s pepelasto plesnijo Izmed domačih pripravkov dobro delujejo na pepelaste plesni pripravki iz njivske preslice, tudi pripravki iz žajblja, kamilice ali sode bikarbone. Če je kdo prihranil liste in obolele stroke česna ali čebule, tudi iz njih se da narediti pripravek proti pepelastim plesnim. Koprive in kamilice delujejo samo na liste, stran 19 Nasveti torek z 4. oktobra 2022 Ta glivica sodi sicer med tiste, ki so bolj občutljive, a v času, ko druge nimajo možnosti, nam lahko uniči pridelek tako motovilca kakor bučnic, zelo pogosta pa je tudi na radiču in peteršilju. Zdaj prihaja čas, ko zna biti ponovno nevarna, saj je bila letošnje leto že ves čas močno prisotna. Posebej pozorni bodite v rastlinjakih. Ko opazite prve pege, je še možnost, da jo ustavite. Peteršilj je najbolje kar porezati in zamrzniti ali posušiti. Obe možnosti shranjevanja sta. Šele po rezanju uporabimo priporočene pripravke. Tudi radič je občutljiv na pepelasto plesen. Letnim sortam radiča, kot so palla rossa, pan di zucchero (štrucar, sladkorni radič), listov ne režemo. Vedno pustimo vse, saj bodo le tako nastale dovolj velike glave. Listi so namreč tovarna hrane, brez hrane pa ni veliko novih listov in tudi ne glav. Prezimne sorte radičev, kot je tržaški solatnik, verona, solkanski, pa nimajo teh težav, saj bodo rozete šele spomladi. Njim prav tako najprej porežemo obolele, napadene liste. Pri motovilcu pa morate biti posebej previdni v rastlinjakih, ga morate res redno opazovati. V tednu, ki je pred nami, sicer nevarnost napada pepelovke ni visoka, takoj, ko bo nekaj dni sončnega vremena, pa se bo povečala. Zato predlagam, da motovilec kar preventivno poškropite z enim izmed ekoloških pripravkov. COLOR CMYK V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Predpogodba S sosedo sva se dogovorila, da mi proda del travnika. Obljubila mi je sklenitev pogodbe takoj, ko bo ta del odmerjen in bo dobil novo parcelno številko. Pravi, da lahko zdaj podpiševa predpogodbo. Zanima me, ali s predpogodbo pridobim kakšno pravico. Ali moram plačati kupnino že na podlagi predpogodbe? Foto: MP Pepelasta plesen je skromna gliva, ki hitro izčrpa rastlino. Treba je ukrepati, preden se nam zgodi tole. ki postanejo bolj čvrsti in se na njih glivica ne more razmnoževati. V rastlinjaku priporočam, da jih kar uporabite. Zunaj na prostem verjetno ne bo možno, saj je napovedan deževen teden. V trgovinah pa lahko kupite žveplena listna gnojila in pripravke. Znano je, da žveplo na pepelaste plesni deluje odlično, žal pa sodi med alergene in ga ne morejo uporabljati prav vsi. V družinah, kjer so prisotne alergije, se morate uporabi žvepla seveda izogniti. Prav tako lahko pripravke iz preslice dobite tudi v trgovinah in so primernejši za splošno uporabo. Opozarjam še enkrat, delujejo bolj preventivno kakor zdravilno, zato jih je bolje uporabiti prej. Še dva naravna pripravka, ki nimata negativnega vpliva na nas, živali in koristne organizme, preprečujeta pa razvoj pepelaste plesni, imamo. Prav tako sta oba popolnoma preventivna, delujeta samo, preden rastlino napade bolezen ali pa v začetku napada. Eden izmed njiju je glivica Ampelomycesquisqualis (AQ-10), ki prekrije list in ne dovo- ljuje pepelasti plesni razvoja. Uporabimo jo z veliko količino vode in vedno pozno zvečer, ko sonca ni več in le na listih že nekaj vlage. Tudi ta pripravek je smiselno uporabiti v rastlinjakih tudi ta teden. Drugi pa je pripravek na osnovi kalijevega hidrogen karbonata (Vitisan), posebne kamnine. Za sabo sicer pušča bele madeže, ki pa jih voda odstrani. Deluje pa tudi zdravilno, torej, ko se glivica že pojavi. Stroki fižola postajajo pegasti Najprej je imel fižol težave zaradi zelo hladne pomladi in se je spomladi zelo boril za svoj obstoj, potem mu je bilo prevroče, zdaj pa še vlaga, zato se pojavljajo pegavosti, tako bakterijske kakor glivične, predvsem na strokih fižola. Mnogi kar na hitro vzamejo v roke kemična sredstva za varstvo rastlin. Pa ni potrebno vedno takoj z vsemi topovi nad sovražnika. Pomagamo lahko tudi z bakrenimi listnimi gnojili, ki jih dobimo v vseh bolje založenih trgovinah. Listna Foto: MP Pred skladiščenjem in ob kuhanju korenov ne odrežemo pecljev. gnojila nimajo čakalne, karenčne dobe, kljub temu pa svetujem, da z obiranjem strokov po škropljenju počakate dva do tri dni. Bakrenih listnih gnojil ne mešamo z drugimi gnojili ali pripravki. Uporabimo jih lahko trikrat v pet- do sedemdnevnih presledkih. Ista gnojila uporabimo tudi, če je paprika še zelo lepa, a postaja pegasta. A pri teh temperaturah ima paprika (pa tudi ostale plodovke) ogromno drugih težav, sama menim, da reševanje ni več smiselno. Tisti, ki iz leta v leto sejete lastno seme, se morate letos prav posebej potruditi. Pegavosti, ki se pojavljajo na fižolu, se lahko s semenom prenesejo v naslednje leto. Zato svetujem, da že zdaj odberete primerne, popolnoma zdrave stroke. V naslednjem letu pa naj velja, da za seme pustite prve najlepše, dolge stroke. Tisti so običajno najbolj zdravi. Zdaj bo ponekod že težko najti povsem zdrave stroke brez peg in lis. Če imate veliko lis in peg na listih in strokih, fižola ne obirajte zjutraj, ko so listi mokri zaradi rose ali po dežju. Takrat bolezni še prenašate okoli. Preko ran, ki jih nevede naredimo ob trganju strokov, se bodo bolezni še hitreje širile. Zrna za seme po spravilu najprej dobro posušite. Nato ga dajte za teden dni v zamrzovalno skrinjo, to pa ponovimo še pred sajenjem. Tako bomo vsaj deloma uničili zoprnega hroščka, fižolarja, ki dela težave v skladišču. Ob spravilu in shranjevanju pridelka nikoli ne pozabite, da ga konzerviramo, vlagamo, zamrzujemo, kuhamo vedno povsem svežega. V kleti pa dajemo povsem nepoškodovane gomolje in korene, pa tudi suhe korene. Ne umivamo z vodo in na korenu pustimo vsaj centimeter pecljev. Rdečo peso tudi skuhamo s peclji in jih odstranimo šele ob lupljenju. Tako ne izgubljamo koristnih snovi, ki jih sicer zavržemo z vodo, ki ostane pri kuhanju. Dela na vrtu še zdaleč ni konec, a je bolj prijetno. Spravilo pridelka je zagotovo največja nagrada za celoletno delo. Naj vam bo prijetno. Miša Pušenjak Predpogodba je takšna pogodba, s katero stranke prevzamejo obveznost, da bodo pozneje sklenile drugo, glavno pogodbo. Obveznost strank po predpogodbi je torej sklenitev glavne pogodbe. Kdaj bo ta pogodba sklenjena, določijo stranke same. Lahko določijo rok, v katerem bo sklenjena glavna pogodba (na primer v enem letu po sklenitvi predpogodbe) ali datum, do katerega naj bi bila sklenjena glavna pogodba (na primer: do konca leta 2023). Sklenitev glavne pogodbe je mogoče vezati tudi na odložni pogoj, vendar potem v primeru, če se pogoj ne izpolni, ni mogoče zahtevati sklenitve glavne pogodbe. Foto: Pravni nasvet Predpogodba zavezuje stranke le, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe. Ko govorimo o predpogodbi za prodajno pogodbo, sta to predvsem stvar in cena, ki sta bistveni sestavini prodajne pogodbe. Če gre za nepremičnino, ki bo šele odmerjena, je treba del – predmet predvidene prodaje – natančno opisati. V predpogodbi naj se določi tudi rok plačila kupnine, čas izročitve nepremičnine in morebitni drugi pogoji posla, ki sta jih stranki dogovorili. Na podlagi predpogodbe še ni mogoče vpisati lastninske pravice v zemljiško knjigo, saj je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini potrebno zemljiškoknjižno dovolilo. Tudi kupnine na podlagi predpogodbe še ni treba plačati, razen če se stranki dogovorita, da se kupnina ali njen del plača vnaprej. V primeru, ko je za veljavnost glavne pogodbe predpisana določena oblika, velja to tudi za predpogodbo. Pogodba o prodaji nepremičnin mora biti sklenjena v pisni obliki, zato je takšna oblika nujna tudi za predpogodbo. Sicer je pisna oblika priporočljiva tudi v primerih, ko tega zakon izrecno ne zahteva, saj je z njo najenostavneje dokazati sklenitev posla. Če katera od strank predpogodbe potem noče skleniti glavne pogodbe, lahko druga stranka s tožbo zahteva, da sodišče nasprotni stranki naloži sklenitev glavne pogodbe. Sklenitev glavne pogodbe se lahko zahteva v šestih mesecih od izteka roka, določenega za njeno sklenitev, če ta rok ni določen, pa od dneva, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena. Predpogodba pa ne veže strank, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne. Če sklenete predpogodbo in v njej določite vse bistvene sestavine prodajne pogodbe (stvar, cena, po možnosti še pogoji plačila itd.) ter čas, v katerem bo sklenjena glavna pogodba, boste vsekakor bolje zavarovani, kot če ne storite ničesar. S predpogodbo še ne boste pridobili lastninske pravice, boste pa pridobili zahtevek do prodajalke, da sklene glavno pogodbo. V vašem primeru, ko je treba nepremičnino še odmeriti, je smiselno v predpogodbo zapisati tudi zavezo prodajalke, da nemudoma stori vse potrebno za odmero parcele, kot sta se dogovorila. V primeru sodnega postopka ne pozabite na razmeroma kratek šestmesečni rok, ki pa ne teče od predpogodbe, temveč od poteka roka oziroma izpolnitve pogoja za sklenitev glavne pogodbe. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 4. oktobra 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Azija Dežela tisočerih nasadov Kombi nas je parkiral v kraju Tanah Rata, na nadmorski višini skoraj tisoč petsto metrov in klima je nenadoma postala bolj sveža. Prva stvar, ki sva jo izvedela, je bila, da že ves dan nimajo elektrike in interneta, poiskati pa sva si morala tudi bivališče. Sob je bilo na razpolago res veliko, tako da sva se naštimala v način za barantanje in si ogledala lepo število prostorov, naposled pa izbrala enega, kjer je lastnik znal dobro angleško in bil tudi založen z lokalnimi zemljevidi. Že na prehodu v 20. stoletje so raziskovalci ugotavljali, da je naravno terasasto območje s pripadajočo klimo izjemno primerno za gojenje cvetlic, grmovnic, čaja, ka- vovca, sadja in zelenjave. Prej je bila na tem mestu čista džungla, s prvimi cestami in naselji pa so območje preobrazili v pravi ekološki resort, ki oskrbuje velik del države. Zaradi svoje višine in anonimnosti so tukaj tudi vojaške baze in oddajniki, še pred dobrimi 50 leti pa so imeli tudi veliko težav z malarijo. Kakorkoli, nama je bilo tu zelo Foto: Dani Zorko Tanah Rata - ruralna prestolnica in agrikulturno središče za življenje na podeželju Foto: Dani Zorko Utrinek z vožnje po podeželju všeč, in ker ni bilo nikjer nobene prave avtobusne postaje, sva si prevoz omislila kar na avtoštop. Do sosednjih krajev ni bilo daleč in že po slabi minuti sva dobila prvi prevoz, in sicer na kesonu nekega starega poltovornjaka. Sploh se ni bilo treba z nikomer pogovarjati, samo opazovala sva okolico, in ko se nama je zazdelo kaj zanimivega, sva samo potrkala po strehi in že sva bila spet na cesti. Povprašala sva po nasadih in kmalu sva prispela do prvega rastlinjaka, ki jih je bilo naokrog res ogromno. Tukaj so go- jili različne vrste solate in pa na tone jagod, ki sva jih na najinem sprehodu pridno mlatila. Naj omenim, da so po vseh rastlinjakih uporabljali hidroponičen način pridelave, kar izgleda tako, da so sadike vstavljene na cevi s koreninami navzdol, od spodaj pa voda neprenehoma dovaja hranilne snovi in kisik. Rastline tako rastejo bistveno hitreje, kot bi drugače, je pa res, da jim potem malo manjka intenzivnega okusa. Za Azijce in mestne škrice je verjetno tudi takšen sadež dovolj dober, ampak če je človek kdaj poskusil domače sadje in zelenjavo, bo zagotovo znal razlikovati, kaj je res dobro. Čez nekaj kilometrov sva našla še enega bolj zanimivih rastlinjakov, namreč s kaktusi. Tu ne gre za visoke bodičaste rastline iz južnoameriških step, ampak za lončnice z zelo pisanimi cvetovi in imelo me je, da bi si takoj kakšnega kupil. Kaktusa pa res še nikoli nisem prinesel s potovanj. Isti lastnik je imel znova en šotorček jagod in spet sva si jih privoščila. Pravzaprav sva nekaj kilometrov naredila kar peš in vmes poskušala različno sadje, le do banan nisva mogla splezati. Lahko se pohvalim, da toliko jagod, kot v Maleziji, nisem pojedel še nikjer. Ta trend se je namreč nadaljeval še naslednje dni, saj sva začela kupovati tudi drugo sveže sadje. Prve dni sva se malce izogibala sveži hrani, da se prebavni sistem malo navadi na vitamine, vendar na celotnem potovanju s tem nisva imela težav. Foto: Dani Zorko Če mogoče še kdo ni vedel, kako rastejo banane ... KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). ATAKAMA - puščava v severnem Čilu, OPART - smer v moderni umetnosti (angl. optical art), ki z barvnimi kontrasti ustvarja videz migetanja, ŠKERL, Ada - slovenska pesnica Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 4. oktobra 2022 COLOR CMYK torek, 4. 10. 2022 Za kratek čas 21 Slovenija z Gajin svet 2 že nagrajen Podravje z Iz studia Radia Ptuj Zlata rola za 25.000 gledalcev Pestro jesensko dogajanje – na izletu in doma Družinska romantična komedija Gajin svet 2 v režiji Petra Bratuše si je prislužila prvo zlato rolo - nagrado, ki jo Kolosej in Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev podeljujeta slovenskim filmom, ki presežejo mejo 25.000 gledalcev. Filmski ekipi so nagrado izročili minuli četrtek. V teh dneh poslušalci Radia Ptuj in bralci Štajerskega tednika uživajo na nepozabnem druženju. V sodelovanju s Turistično agencijo ATP so se namreč minuli petek odpravili na šestdnevno potepanje po Severni Makedoniji, kar pomeni tudi šest dni smeha, zabave, sklepanja novih prijateljstev in ogleda izjemnih turističnih znamenitosti. Trije avtobusi so v Severno Makedonijo popeljali veselo druščino, v kateri voditelj Radia Ptuj Marjan Nahberger skrbi za dobro voljo, animacijo in nagradne igre, vsak večer pa druženja zaznamujeta tudi ples in glasba skupine Smile. V šestih dneh si bodo udeleženci ogledali Kruševo, kjer sta grob Tošeta Proeskega in njegova spominska hiša. V Svetem Naumu si bodo ogledali znameniti samostan, do katerega se bodo popeljali z ladjo, čaka pa jih tudi obisk večnega Ohrida – sprehod po starem delu mesta, ogled cerkve sv. Sofije, antičnega gledališča, ogled cerkve sv. Matere božje ter izvi- ra biseri Ohrida. Obisk Severne Makedonije ne more miniti brez ogleda Skopja, kjer udeležence izleta čaka ogled cerkve Sv. Toplice, sprehod po starem bazarju, ogled spominske hiše Matere Terezije ter ogled Kamnitega mostu. Kot zmeraj je tudi tokrat izlet poln pozitivne energije, ki od nekdaj zaznamuje druženja z našimi poslušalci in bralci in zagotovo se bodo v četrtek vsi domov vrnili polni lepih spominov. Radio Ptuj pa z veseljem sodeluje tudi pri dobrodelnih dogodkih, s katerimi lahko ljudem iz našega okolja polepšamo življenje. Tako bomo v nedeljo, 9. oktobra, svojo pomoč ponudili Rotary in Foto: arhiv Radia Ptuj Rotaract klubu Ptuj, ki pripravljata dobrodelni koncert S srcem – da nas bo grelo. Na širšem ptujskem območju namreč živi na stotine družin, ki jih ta čas že zebe in jih skrbi, kaj prinašajo mrzli jesenski in zimski dnevi. Koncert se bo začel ob 14. uri na turnirskem prostoru ptujskega gradu, v primeru slabega vremena pa v Campus Sava Centru Ptuj. Z nami bodo Petovia kvintet, Miran Rudan, Domen Kumer, Tanja Žagar, Modrijani in Dejan Vunjak. Vstopnice po 12 evrov so na voljo na vseh prodajnih mestih Eventima, poštah in Petrolovih bencinskih črpalkah, kupiti jih bo moč tudi pred koncertom. Zbrana sredstva bodo v Rotary in Rotaract klubu Ptuj namenili socialno ogroženim družinam širšega ptujskega območja, za pomoč pri pokrivanju stroškov ogrevalne sezone. Prispevek je moč oddati tudi preko SMS-sporočil s ključnima besedama NADLANI ali NADLANI5 na 1919. Sudoku z Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 1 3 4 1 7 5 9 4 9 8 2 7 5 6 8 3 stran 21 9 2 7 6 2 9 8 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel <<< << <<< < << << < << < <<< << < --------------- Denar €€ € €€€ € €€€ €€ €€ € €€ €€€ € €€€ Foto: M24 Gajin svet 2, ki je v slovenskih kinih na sporedu od 1. septembra, je nadaljevanje zgodbe o pogumni in navihani Gaji. V glavni vlogi je zaigrala Uma Štader, ob njej pa še Sebastian Cavazza kot oče Peter, Jana Zupančič kot mama Nina, mladi Enej Berčič kot Gajin prijatelj Matic in drugi. O zgodbi so pri Felina films zapisali: “Štirinajstletna Gaja, ki živi v ločeni družini, se sooči z nevoščljivimi sošolci, doživi vdor v osebni profil na družabnem omrežju in spozna, kaj pomeni pravo prijateljstvo. Kljub temu, da so počitnice in se z očetom ter najstniško sestro Teo odpelje v kamp na morje, se dopust še ne začne. S pomočjo svojega prijatelja Matica in policijskega inšpektorja reši lastnika bara pred izsiljevalci, spet poveže družino in s pomočjo prijateljev, mame in učiteljice saksofona Eme, osreči tudi očeta.” Pred predvajanjem je film videlo nekaj sto pedagoških delavcev. Ti so, kot je nedavno povedal režiser Bratuša, “očitno ocenili, da film za otroke in mlade nosi pravo sporočilo, saj je zanimanje za šolske projekcije veliko. Odpira kar nekaj tem, o katerih moramo govoriti - od nasilja med vrstniki, ločitve staršev in varnosti na spletu”, je naštel. Bratuša je hkrati tudi soavtor scenarija, ki ga je napisal s Špelo Levičnik Oblak. Direktor fotografije je Dominik Istenič, scenograf Miha Ferkov, montažer Jan Lovše, kostumograa Vesna Černelič, oblikovalka maske pa Nataša Sevčnikar. Glasbo za film je napisal Sebastjan Duh. STA Zdravje › ››› ›› ›› › ››› › ››› ››› › ››› ›› Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Da boste izvedeli prvi! (velja za teden od 04. oktober do 10. oktober 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 3. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Valerija Cafuta, Leskovec Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji? www.tednik.si www.tednik Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 4. 10. 2022 COLOR CMYK Poslovna in druga sporočila 22 stran 22 torek z 4. oktobra 2022 ª%UDWLĀDVRSLVQLQDYDGD MHSULYLOHJLMELWLYHURGRVWRMQRREYHåĀHQ© 5RQĦVQXCPKPCTQçPKMKĥVCLGTUMGICVGFPKMC