Sped. in abb. post. II. gruppo
Iz šole v Beneški Sloveniji
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 20.—	VIDEM,	1.-15. DECEMBRA 1951.	Leto	II. — Štev. 30
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina:	letna	350.— lir, 6 mesečna 180.— lir.
Kalin ljudem oollen zaslužek
Kdor se je mudil kdaj po opravkih po vetjih italijanskih mestih, kot na primer v Milanu, Turinu, Firencah, Rimu ali Neaplju, je prav gotovo srečal dekleta iz Beneške Slovenije, v mnogih primerih še mladoletne, ki služijo po teh krajih. Na vprašanje, od kod so doma, ti ponavadi odgovorijo, da so iz Furlanije, ker smatrajo svojo deželo kot del Furlanije, ali pa nočejo natančneje označiti svojega rojstnega kraja. Po mestih služijo seveda tudi prave Furlanke, venda.r jih je mnogo manj, kakor pa naših deklet.
Ta naša dekleta, gredo od doma testo, ko jim je komaj 12 ali 13 let in ostanejo v službi daleč v tujini n orda več let, ali celo za vedno. Na glasu so kot dobre in pridne, ker se zadovoljijo z~malim in rade ubogajo. Zato jih tudi radi sprejmejo v službo. Prijetno se sliši tako pohvalo o dekletih, ki si morajo služili že tako zgodaj same svoj vsakdanji kruh.
Vendar pa ima la pojav tudi svojo slabo stran in zlasti kdor pogleda stvari bolj od blizu, bo lohko odkril kako mnogo teh deklet izkoriščajo na najoblj nemoralen način.
žalibog ni to v.ikakšno natolcevanje, ampak žalostna resnica tragičnega dej-siva. Dekle, ki pride za zaslužkom v takšno mesto, kot je na primer Milan, se čuti v začetku sama in zapuščena. Živahno mestno vrvenje, luči vseh barv, veličastne palače, razkošni avtomobili in bajne izložbe jo vso prevzamejo in zdi se ji, da se je odprlo zanjo novo življenje, povsem drugačno kakršnega le živela v svojem gorskem rojstnem kraju.
V hiši kjer služi je vse novo in bleščeče. Toda tu sta tudi gospodar ali njegov sin, ki z aobrilcanjem in kakšnim darilcem skušata zapeljati tako dekle in pri .tem trdita, da je v velikih mestih vse dovoljeno. Tako pride dekle polagoma zapleteno v mrežo, iz katere ne najde več izhoda.
Lahko se zgodi tudi, da gre v prostem popoldnevu v mesto s kakšno prijateljico iz domačih krajev, ki je tudi v službi. Na svoji poti sreča potem, lahkoživce, ki iščejo lahkoverno žrtev, da bi jo zapeljali. Taki ljudje se približajo dekletu, ga povabijo v kino ali kakšno drugo zabavo; pri tem mu obljubljajo gradove v oblakih, sestanejo se z njim še dvakrat ali trikrat, dokler niso dosegli svojega namena. Kakšen tisočak, ki zaokroži majhen zaslužek, napravi ostalo.
Dekle pošilja svoj mesečni zaslužek domov, da z njim pomaga materi, ki živi v bedi z ostalo družirio. Piše jim tudi, da ji gre dobro. Mati je zadovoljna in nagovarja še sosede, naj pošljejo svoje hčerke v mesto. Tako narašča število deklet, ki se izgube in propadejo v tujini.
Beneške matere se ne brigajo za njihovo usodo; it jim je dovolj, da jim hčere pošiljajo denar. To je popolnoma razumljivo spričo revščine Beneške Slovenije, kjer je le malo ali nič žita in imajo ljudje samo nekaj lesa, kostanja in sena.
Fantje ne morejo iti na delo, ko imu-jo 12 ali 13 let, ker jih nobeno podjetje noče sprejeti, ali pa jih ne plačajo, dokler se niso izučili v svojem rokodelstvu. Edino zaslužek hčere lahko pomaga pri vzdrževanju družine. Zato morajo iti tako zgodaj od doma, pa čeprav v strahu in jokaje. To je žalostna resnica.
Kaj pravijo k temu krajevne oblasti in duhovščina? Kaj pravijo tl ljudje, ki bi morali skrbeti za zdravo moralo našega prebivalstvu?
Zelo lahko je grajati in obsojati ma. tete, ne da bi jim pri tem dali sredstva za življenje. In vendar je ta problem zelo težak, tako z moralnega, kot z gospodarskega stališča, ki sta odvisna eden od drugega.
Nihče ni do sedaj niti s prstom ganil za rešitev tega problema, glada prikazuje po kinodvoranah celo vrsto obzorni-
kov s cerkvami, samostani, nabožnimi slikami in drugimi podobnimi stvarmi, istočasno pa hinavsko zapira oči pred takim nemoralnim izkoriščanjem mladih deklet iz Beneške Slovenije. Včasih pa jim po jezuitski pridigi izročijo izgonski list. s katerim jih pošiljajo nazaj v njihov rojstni kraj in se pri lem delajo, kot M ne vedeli, da se na ta način niti najmanj ne reši gospodarski problem.
Pravijo, da hočejo rešiti moralo, pri tem pa nočejo niti najmanj odpomoči velikim potrebam našega revnega ljudstva. Lahko bi poskrbeli za dela, kjer oi zaposlili precejšnje število mož in fantov. Tako bi dekleta lahko ostala doma, opravljala družinske posle in ohranila svoje ženske čednosti, namesto, da bi jih vrgli v tuji svet, kjer prežijo nanje razni izkoriščevalci brez duše in značaja.
Hoteli bi rešiti moralo s kaznovanjem nemoralnosti. Toda kazen ne služi, če se poprej ne odstrani vzroke slabega. Lahko je pridigati, toda poprej je treba pogledati, kako stojijo stvari. Obiščite nase vasi, pojdite cd hiše do hiše in videli boste nešteto prizorov bede in obupa.
Vlada hoče. vreči vsako toliko nekaj peska v oči, ko pravi, da je določila gotove vsote za izobljšanje v teh krajih. V resnici pa nepravi le maio ali nič koristnega, kar bi lahko odpomoglo bednemu stanju naših ljudi. Problem naših služkinj je samo eder, od mnogih, ki obstojajo v Beneški Sloveniji.
Za tiste, ki so delali o Belgiji
Italijanska ambasada v Bruslju je sporočila, da je pri blagajnah za socialno skrbstvo premogovnih krajev Hassex, La Louviere, Mons, Liege in Charleroi naloženih več vsot cienarja italijanskih rudarjev, ki niso izrabili počitnic v letu 1949, ko so delali v teh rudnikih.
Ker poteče rok za vložitev prošenj za to likvidacijo 31. decembra 1931., so na-prošeni vsi zainteresirani delavci, da se obrnejo takoj na provincialni urad za delo v Vidmu v Via Liruti (v bližini cerkve Sv. Marije), kjer bodo dobili natančnejša navodila.
hxAa
Po enournem napornem razlaganju je vprašala italijanska učiteljica slovenskega otroka: »Cosa è questo?«
Ves zmeden ji je otrok odgovoril v svojem materinskem jeziku: »Hiša«!
To nam dokazuje, da se le s poukom v materinščini lahko dosežejo uspehi na osnovni šoli.
Žalostna slika praprotniške občine
žalostne so slike naše dežele od Tera pa tja do Idrijske doline. Več ali manj smo že prikazali gospodarski in socialni položaj naših najzapadnejših občin, malo pa smo govorili o najvzhodnejših beneških Slovencih v Idrijski dolini, kjer je občina Praprotno.
Praprctniško občino, z županstvom v Praprotnem, sestavlja 30 večjih in manj-hiš vasi ter zaselkov, ki so vsi raztreseni tu in tam po hribih na desnem bregu Idrije, v dolžino 15 km. tik ob italijàn-sko-jugoslovanski meji, razen vasi Ibana in Praprotno, ki ležita ob vhodu v to dolino. Vsa občina šteje 2040 prebivalcev, a od teh jih je odšlo približno 310 po
Pretekli teden je pribežalo v Videm in v druga mesta severne Italije, na tisoče nesrečnih ljudi iz Roviga, Polezele, Cavarzere in drugih krajev zaradi velikih poplav, ki jih je povzročila reka Pad, ki je radi deževja močno narasla. Do danes je nad 200 tisoč ljudi brez strehe, brez oblačil in brez hrane. Nihče izmed nas si ne more predstavljati gorja, ki ga morajo okušati ti ljudje in se šteti poleg tega še za srečne, da so si rešili življenje. Nihče od nas ne ve, koliko o-trok je izgubilo v tej zmedi svoje starše, koliko staršev je izgubilo svoje otroke, koliko je bolnih za pljučnico po bolnicah, koliko ranjenih, koliko lačnih in ragih. Koliko ljudi ne morejo rešiti reševalci, ker so izolirani in jih čaka neizprosna smrt sredi mrzle vode.
Videli smo take begunce v Vidmu s culami, brez zimskega oblačila, potrebni podpore. Slovenci v Benečiji, pokažimo v tem trenutku naše usmiljeno srce do teh ubogih sirot. Vemo, da je med nami mnogo revnih ljudi, ki se s težavo bore za vsakdanji kruh, toda usoda nam je bila naklonjena v teh kritičnih dneh in lahko smo srečni, ker imamo svojo streho. Pomagajmo v kakršnikoli obliki, tudi za najmanjši dar nam bodo ti nesrečni ljudje iz srca hvaležni. Pokažimo bratsko ljubezen do našega bližnjega, ki trpi, zberimo darove v denarju, obleki ali živežu in jih pošljimo na Rdeči Križ v Videm, Via dell’Ospedale, 1, ali pa na naše občinske urade in ti bodo potem poskrbeli, da pride vse hitro v roke teh potrebnih ljudi.
V BORBI ZA KRUH UMIRAJO V TUJINI
V zadnji številki našega lista sme pod novicami iz Mažerol poročali, da je izgubil življenje v belgijskem rudniku Viko šuoštar, pod novicami iz Karnahte c smrti Tomažina Cezarja, ki je isto tako umrl v francoskih rudnikih. Na žalost moramo danes poročati zopet tragično vest, da se je tri dni po Tomažinov! smrti pripetila smrtna nesreča v istem kraju Francije njegovemu sovaščanu, komaj 19 letnemu Tomažino Alojzu. Pokojni Alojz je bil že eno leto v Franciji kot zidarski pomočnik skupno s svojim očetom. Te nenadne smrti so povzročile mnogo žalosti v vsej Beneški Sloveniji, Zlasti pa v mali vasici Karnahti, ki je izgubila kar dva moža v treh dneh.
Resnično žalostno je slišati, kako umirajo naši najboljši možje in mladinci daleč od rodnega krova, v borbi za vsakdanji kruh.
Slovenskega duhovnika •so preiskali
Po končani zadnji vojski je »dada obljubila, da ne bo preganjala naših duhovnikov, če bodo pridigovali v slovenskem jeziku, kakor jih je preganjal fašizem, toda kakor nam kaže naslednji
primer, temU ni tako. Pred nedavnim sta stopila v Čedadu v gostilno med pivce civa moža, ki sta se izdajala za policijska agenta in kot taka zahtevala od vseh navzočih osebne dokumente. Med gosti je bil tudi nek duhovnik iz slovenske Benečije, ki je moral pokazati svojo osebno izkaznico. Toda to ni bilo še dovolj; preiskala sta mu prav do zadnjega kotička tudi v aktovko, v kateri je hranil razne osebne listine. Ko je duhovnik prašal, čemu ia nezakonita preiskava, mu policaja nista odgovorila.
Nam se zdi zelo čudno, zakaj postopajo policijski organi z našimi duhovniki tako, kot če bi bili hudodelci. To nam do misliti, da so tisti preiskovalci nastopili proti našemu duhovniku zato, ker piidiga v slovenskem jeziku.
Prispevek k stroškom za prenos padlih v vojni
Ministrstvo za obrambo poroča, da Je podaljšan *2. oktobra 19; 3 rok za vlaganje prošenj za državni prispevek k stroškom, ki jih bodo imeli sorodniki pri prevozu v vojni padlih, svojcev.
svetu za zaslužkom. Ako pogledamo statistike prejšnjih let in jih primerjamo z današnjimi, ugotovimo, da se je število prebivalstva v zaetnjih 80 letih, odkar so pod Italijo, znatno zmanjšalo, kljuD temu, da se je v preteklosti priselilo semkaj najmanj 35 družin obmejnih stražnikov in financarjev iz raznih krajev Furlanije in Italije, ker je od leta 1886 pa da 1918 prav tod kakor danes z Jugoslavijo potekala državna meja med Italijo in takratno Avstrijo. Semkaj se je priselilo tudi več družin kolonov, ki delajo na graščinskih posestvih v Ibani. Leta 1866 je prnprotniška občina štela približno 2400 prebivalcev. Od takrat dalje pa se je kot je razvidno iz anagraf-skih podatkov na županstvu, povečalo število smrti in zmanjšalo število rojstev. Ce se torej ne bi v to občino priselilo tistih 35družin, ki štejejo najmanj 150 oseb, bi število lokalnega prebivalstva padlo kar na 1900 duš. Tako lahko računamo, da se je celotno prebivalstvo skrčilo v vsej dobi cdkar je pod Italijo za 500 duš, to je za dobrih 20 odstotkov. Podatkov, ki smo jih zgoraj navedli, ni težko ugotoviti. Kdor je bil že kdaj v tej občini, je imel priliko slišati vsa mogoča italijanska narečja, kar priča, da je tukaj precej priseljencev ki so deloma nadomestili padec rojstev domačega prebivalstva. Kljub tolikim priseljencem pa je število današnjega prebivalstva vseeno znatno nižje od tistega, ki je bilo ugotovljeno pri predzadnjem ljudskem štetju.
Propadanje gospodarstva.
Glavni vzrok tega naglega padanja števila prebivalstva je seveda v veliki revščini, ki vlada zlasti v gorskih predelih Idrijske doline. Celotna občina ima namreč nad tri četrtine pustega goratega sveta, kjer so pridelki jako slabi in pičli. Na levem bregu reke, na jugoslovanski strani, se razprostirajo lepi gozdovi, na tej strani pa so le goličave in skalnati lazi, ker so gozdove iztrebili in napravili senožeti, misleč, da bodo te prinašale gospodarstvu več koristi. Zob časa pa je napravil iz teh senožeti pravi kras, saj se vsepovsod vidijo le skalna rebra, ker vremenske neprilike stalno odnašajo še tisto malo prsti, ki pokriva skalovje. Razen v Ibani in Praprotnem je poljedelstvo zelo slabo; pridelujejo nekoliko koruze, fižola in goje nekaj sadnega drevja. Pridelek zadostuje komaj za dva do tri mesece na leto. ostali živež si morajo kupiti na fetiadskem trgu. Tudi živinorejo goje v zelo mali meri v gorskih predelih; vsaka hiša ima povprečno po eno ali dve kravi, kolikor jim zadošča za mleko za domačo potrebo. Da je v tej občini velika revščina si lahko vsakdo predstvalja, m to se vidi iz dejstva, da je v občinskem uradu zabeleženih 192 brezposelnih. Kakor smo prej povedali, šteje praprotniška občina 30 vasi in zaselkov in od teh jih je precej, ki so oddaljeni od sedeža občine od 10 do
15 km; pa bi še šlo, če bi imele vse te vasi dobro cestno zvezo z glavnim krajem. Ceste so r.amreč tukaj v obupnem stanju in ponekod jih sploh ni, kot na primer v vaseh Fraprotišča, čjana, Mar-kolin, Selice, Srednje in Frdjel. življenjski pogoji v teh krajih so seveda še težji, ker je treba tovoriti vse na hrbtu.
Slaba občinska uprava.
Občinska bilanca je v zelo kritičnem stanju; ob zaključku leta 1959 je imela kar devet in pol milijonov lir primanjkljaja in ta seveda narašča iz dneva v dan. Do konca leta, lahko računamo, da bo narastel še najmanj za poldrugi milijon čeprav mora prebivalstvo plačevati zelo visoke davke. V mnogih občinah videmske pokrajine je v takih primerih priskočila na pomoč vlada s tem, da jim je olajšala breme občinskih dolgov, a občina Praprotno ni tula deležna take odprave, čeprav so občinske oblasti zaprosile za pomoč. Ljudje se vprašujejo, kako se je mogla občina toliko zadolžiti, ko se je do danes vendar napravilo tako malo v korist ljudstva; ceste so slabe, vodovodov ni, mnogo mostov, ki so bili porušeni med zadnjo svetovno vojno, se ni obnovilo. Sploh je vse v obupnem stanju. Tudi glede šolskih prostorov je jako težavno. V vsej občini imamo sicer 11 šol, a od teh nima nobena lastnega poslopja in zato se pouk vrši po sobah privatnih hiš, ki so kajpada neprimerne za učilnice. Otroških vrtciv pa sploh ni.
Da, je zabredla občina v tako slabe vode je vzrok slaba občinska uprava, že osem let in prav v tisti dobi, ko se je napravil dolg, je bila občina stalno v rokah nezmožnega župana. 7,a demokr-ščarsko stranko je bil seveda vseeno do-Ler župan, ker je bil njen vnet pristaš, in jih ni brigalo če so zaradi njegove nesposobnosti začeli rasti dolgovi. Na zadnjih volitvah je bil izvoljen za žuoa-na g. Koson iz vasi Koson. Ta je obljubil svojim občanom marsikaj dobrega in zadovoljni ti bili vsi, če bi prišlo do u-resničitve vseh teh obljub.
Narod, ki izumira
Do leta 1866 je vsa Idrijska dolina govorila izključno slovenski jezik; sedaj pa se je slovenščina v Ibani, Praprotnem in v nižje ležečih vaseh skoraj opustila. Zgodovinar Simon Rutar pravi v svoji knjigi »Beneška Slovenija«, da je še v njegovem času govorila v Ibani laški jezik samo ena družina, to je bil nek trgovec, ki se je semkaj priselil iz Karnt-je. Vasi v višje ležečih predelih pa so slovenski jezik, slovenske običaje in navade ohranili prav do današnjih dni in čim više leže vasi, tem čistsjši je jezik, ker semkaj nikdar ne zahajajo tujci.
Lahko bi dodali še marsikaj in se bomo k problemom praprotniške občine še povrnili.
IZ NAŠIH VASI
REZIJA
Pretekli teden je francoska komisija izbrala 23 delavcev, ki bodo v teh dneh odšli v Francijo na delo. Med temi srečnimi* tako jih moramo klicati pri nas, ki bodo dobili v tujini zaslužek je največ drvarjev (gozdni delavci) in zidarjev, s tem se bo seveda zmanjšalo število brezposelnih, na drugi strani pa se bo zelo povišal odstotek izseljencev.
NEURJE POVZROČILO MNOGO ŠKODE. Veliki nalivi dežja so pri nas povzročili pretekli teden mnogo škode, ki je med Učejo (Beli potok) in Karnico se je popolnoma porušil in tudi cesta, ki vodi tod je neprehodna zaradi udorov. V bližini električne centrale od družbe S.F.E. je voda razdejala cesto v dolžini 15 metrov, ki veže Rezijansko dolino z vasjo Liškjace in Učejo. Narasla Rezija je odnesla na mnogih krajih tudi skladovnice drv, ki so bila zložena ob bregu in pripravljena za odplovbo. škoda, ki smo jo utrpeli zaradi neurja je znatna, zato prosimo oblasti, da nam pridejo na pomoč.
— dl. — GORJANI
ZAKUO SE NE RASPIŠEJO VOTA-CJONI. Junja rnjesca tu našim komune to nje bo, tej ki no usi vjedo, votacjoni zak nieso prežentali lišt kandidatov. Za-tuó prefet o nominou komisarja prefeti-cja, ki mi vse muoramo ha plačati slano. Po leču, kar t,o toča, ki tu njem komune no ne prežentajo >išt, votacjone no pridejo raspisane za šest mjesce potim. So žej pasali šest mjesce, ma prefetura na nie šnje dala nobeneha komunikada za nardit te votacjoni an s tjem to se vidi, ki no majó intenejon nam pustiti komisareha buoh vje za kaj timpa še.
TARČENT
Hmalu bo začela uoziti na korjera od Čente ta na štacjon od trene. Uoziti na če od plače ejtu, ki se ustavja tramvaj do plače ta pred štacjon. Te ba ura, ki no decidajta za no korjero lošti ta na to pot; pred uerom ne ba simpri e od te zadnje so jo ustavili. To je 11 trene, ki no usaki dan pasajo an se ustavijo ta na našo štacjon, ki na je deleč od čentra dobrih dud kilometra. Za judi, mašmo za djelouce, ki no dielajo tu Kanalski dolini an tu Rajbelju iz naših krajou pomankanje korjere no močno čujejo, še več kar no majó velike baulje za prenašati. čemo Sperati, ki dita Ribi taz Gorice, ki ne uzela horé to linjo na čez malo dni začnč uoziti.
BRDO
Nauado, ki jo je uzeu naš konsej komunal, na ne neč plaža judem. Kar on se riunije, tuó, ki on deliberà an use te providimente, ki on uzame mi ve jih ne poznamo. Tuole to nje jušto ne demokra-tiko, zak konsej kar on se riunije o ma pevjedati pepulju almanj tri ali četjeri dni prej, ki no morjeta takoviš še judje vjedati an te, ki o bu téu jeti poslušat kuó no brusijo tu municipje. Delibere no bi muorle beti pubiikane usé, ne ko j ta na albe od municipja, ma še po albah od usjeh vasi. če težje no mančajo, naj se postavijo horé, saj na ne košta tekaj na daska ta na mjere. Tuó zavuj tega, ki dan Muščen ali Zavaršan ali Terjan o ne more priti do Njivice za vidati kuó te pišeno ta na albe an kuó e deliberou konsej komunal. Judje paj no bi tjeli rado vidati use, zak to jim intereša. Reči škriušno narete. no ne plažajo Barjonam; so rat škriušno djelali te stati podešta-di. Anjelé to e demokracija, mi smo votali an poslali ta na komun može zaki no nas sarvijajta ne zaki no kudajta, ki mi njemamo dirita vjedati no djelajo ljepo ali hardo.
šindik pred usemi o ne smije uzabiti telih regul an nauado od teh starih tirn-pah o mà jo pustiti. Smo rat tarpjeli pod parkje fašističnega režima, smo rat kar-vi prelili za te režim zbrisati od naše zemje, zatuó čemo, ki metodi od tjeh timpah no se pustita, še če so ta na komune judje, ki no ne morejo uzabiti starih nauad....
Njemamo intenejoni majednea ofinda-li ne kritikati, koj òemó, ki regule demokracije no se daržita usaki dan prežent, zaki to je tele dežiderih usih judi našega komuna, ketere naš konsej komunal cn raprežentii.
— B.A. —
NEME
Naš šindik, prej koj priti ta na te in-karik, te bi geometer od komuna an kot tak še plačan. Anjelé, ki e bi kličen za te inkarik on o ne bi smóu več beti komunski geometer, zak’ čieč né pusti, ki da impjegat od ne miništracjoni on bodi še miništrator. An tuó to je jušto, zak če to ne bo ejtako, šindik i ali konsejerji ne bi se tjeli dajati sami djelo. Naš šindik
do današnjih dni o nje dau dimišjoni, njehà impjegu an sousje ve se marveja-mo zakuó na nejče tehà vidati prefetura tu Vidme.
TAJPANA
PLATIŠČE. — DON MODERJAN E UMAR. — Tu tim družim ejednu ne par-Slà novica tu našo vas, ki e umar tu San Faule tu Braziliju, naš vaščan, ospuod Moderjan, star 63 ljet. Sobto po ti parvi ueri so ga poslali tu Brazil za mišjo-narja. Ospuod Moderjan on je ljepo poznan ne koj tu naši uasi, a še po svje-te. Poznajo no ga predusemi te 22 fame j, ki on jih je klicou pred tremi lje-ti tu Brazil an ki pc nekej časa so muorle usé se uarniti nazad, za ne umrjeti za lakotjo tu njehà fatoriji. Te fameje sigurno no ne bojo ga pozabile.
BREZJE. — Tu naši vasi smo čakali žej od več ljet, ki na auteritad nam naredi muost, ki od Brezjah bi muorlo vezati s Srednjobardam. A zadibant smo čakali, še če smo se ponudili djelo nar-diti brez paje, zatuó te baštalo, ki nam dejta koj cement. Potem, ki smo vidali, ki vero to nje neč an ki so samo obeca-vanje, besjede naših pohlavarjou, smo decidili ki na se forme j tu Brezjah na komišjon, ki na zbjerej okou usé tuó, ki dobri judje no morejo dati za morjeti takoviš se kupiti sami cement an sami nar-diti te muost, ki nam o tekaj ko venta.
KARNAHTA. — Njesmo Snjé uzabili veliko nesrenčo, ki ne točala Roginam za smart njih čežerja, ki ne nam paršla ta druga o hudi smarti, ki ne točala drugemu našemu vaščanu TOMAŽINU Alojzu, sin Tita Budele, ki e djelou tu Franciji. Ta ubogi siri e bi star 13 ljet.
AHTEN
Naše poti so mjele veliko bizunjo za beti ložene tu reguli. To je deset ljet od tehà, ki njeso še hledali jih an po tekaj lamentanja judi e se komun tu teh zadnjih timpah decidu uzeti 12 djeloucu za narditi scuse tuo, ki to koventà. Te dje-louci so djelali ta na ejesti od Ahtna tu Malino an od Maline tu Kančeljerje. Težje, ki so djelali ta na tronk od Ahtna do Maline, komun o jih nje še pla-ču, jeli so koj dan akont, medtjem, ki djelouci, ki so djelali ta na ejesti od Maline tu Kor.čeljerje njeso bli plačani potem, ki to je dan mjesac, ki no djelajo. Kuó no pensajo komun an sousje te po, hlauarji, ki so dou po Vidme, ki našje djelouci no morejo djelati za komun an za dlbant? A no ne vjedó, ki kar so djelali so muorli jesti an otrokam prevedati an ki no ne morejo čakati komodita-di kake burokracije, ki na ne finiša več? Bi tjeli radi vidati mi, kuó no bi tjeli rej-či impjegadi ba no jim starli čakati dar. mjesac prej koj je plačati, an tuo še težje funejonarihi od štada, ki no nam mjere j o soute za naše ejeste poregolati. Sihurno to b! tjelokej točati an na djelo tu njih svete oficihe no bi ne hodili. Tale to je na jasna dimoštracjon kako no za naša judi djelajo; jim starti djelati ejesto, jim dati no pajo malo an še za to jim starti čakati.
FOJDA
Usi gospodarji od svetà naspruoti uo-dé od Brjeha, ki 110 bi tjeli u.sjati tapolé tu njih svetu blizu te uode, no majó narditi sobeto domando za prenotaojon tu komune. Ta na domandi to ma beti pišeno kaj plant no če težje, ki no majo ir.tencjon je usjati an ki no se/če impe-njati je saditi. No muorejo pisati, ta na domando še ki oni so žej nardili jame tu tem svjetu hlaboke 50 centimetre.
Šindik an ejela miništracjon komunal na konsejà usjem gospodarjam tega sveta, ki no usadita več, ki morejo tjeh tapolé, ki u malo ljetah no če obohatjeti naše kraje tekaj bohe po gozdovah.
RAMOVŠČICA. — Naš vaščan Zizutti Romolo star 43 ljet ko je šou Klatit burje u host, e spadóu dou s kostanja an se zlomu obe dvje nogi.
PEDROŽA. — Nesrenča, ki na ne maj spi, ne tele krat zajela dobrehà an poštenega djelouca od naše uasi Simonič Dionizija star 35 ljet. Simonič je šou buije brat tu host za je prodat an ejtako morjeti priti ciò soudou za pomati se-bé an svej fameji; on ie c5à treh malih otruók. Od Pedrože e nesóu takoviš an dan ta na harbatu žakej burej, ki jih je ubrau tu hostl, prodajat tu dolino. Med potjo, pod križam svojega brjemana bu-
rej, e djelouca zajelo slabo. Sobeto so mu paršli na pomuoč domači judje an ha pejali u Čedad tu špitau, kjer so mu ot.rjetli mjedihi, de je biu zadet od paralize. Taéjé no ha ščepajo an upajmo, ki r.o morjeta mu mjedihi uarniti zdravje an živenje, zak’ on more se uarniti na suoj duom prej, ki to more skop suo-jim otrokam.
TORJAN
MAŽEROLE. — So začeli djelat u naši vas otroški vartec, u katjeriru bojo naši otroc šli čez dan se učit italjanski jezik, de bi prej se ga naučil kar bojo šli u Suolo, zak maestre jih na nič zastopi-jo tu te pat ve ljeta. Vartec bo u rokàh našega kaplana pod sorveljanco znane organizacije O.N.A.I.R.
REANT. — Tud u naši vasi so nardil glih u tele dni načart za postavit nove šuole, ki do današnjih dni smo tekaj po njih prašal. Upamo, de ta načart ne bo ležu med birokracijo Genia ICivile tu V idme.
ČEDAD
Bli smo na targu u Vidmu an drugih krajih naše provincije an smo konfron-tal kup s Čedajskim targam. čudno se nam je zdjelo, de posjerode, tuó kar mi marnò za prodat plačujejo po nim kupu zlo buj visok, ku par nas an tuó kar mi muoramo kupit je blo pa buj za dobar kup. Nje ta parvi krat, de judje par nas kumrajo zavuj tega an radi bi vjedal, če muorejo targeuci takuó djelat, zak nje pru, de se samuó u Čedade djeta takuó.
SV. PETER SLOVENOV
ZAKI SE NJE KAMUN ZAUZEU DA-C1H? Smo zvjedil, de naš kamun na seji, ki jo je méu parve dni telega mjes-ca, je za pet ljet dau u apalt dacih diti Jožef Sirk, ki je tud prej mjela apaltan dacih tu našim kamnue. Tuo so karminski pohlavarji nardil čeprCi so objubil, de za tele pet ljet bo sam kamun daržu dacih, zak s tjem so mislil, de bo paršlo vič soudu u kaso. A tisto ob j ubo njeso daržal an konac usemu so dal u apalt tisti diti. Judje tega njeso nič kontent zak vejó, de če bi biu dacih u rokah kar,u-na, usé tuó kar bi zaslužila dita Sirk bi šlo našim judem, ki tbaj potrebinie majo. Povarh tega bi dal tud djelo za se kruh zaslužit adriemù naših dižokupanih invalidou, zak če bi kamun sam dacih méu tu rokah, bi l.-orlo druzega impje-gada.
S tjem smo jasno videl kulko naši ka-munski možje skorbijo za interes kamu-na. Prej so objubil zak, de bi judje za njé votai, potlé ko so šli na stolič so pa napravli kar njim se je zdjelo. Tega pa judje na bojo pozabil an bojo vjedil an drugi krat se runat. Usim je znano, de Sirk zasluž za tist apalt vič ku dua rni-ljona na ljeto, ki na bi škodoval kasi našega buozga kamuna.
NOVI UČITELJI, Teli študentje so na-pravli u jesenski sesjoni ežame za bit učitelji šuol: Bergamin Ivan; Čedermac Aldo; Marcolin Aldo; Mulič Robert; Krivic Adrijan; Giorgini Lucijan; Bernard Uršola; Kjabaj Irma; Kostaperarja Bruna; Dorigo Eljana; Jusič Ana; Marinič Lucija; Mior Lucijana; Ošnjak Marija; Petiičič Lidja; Skaunik Alojzija; Terliker Elsa; Vogrič Pa'mira; Mar-kolin Marija.
DOLENJI BARNAS. — Smo Cul pra-vič, de naš kamun je dau naprej domando, deb se za drugo ljeto nardi'.e tud u naši vasi šuole an otroški vartac. Bi bla ura, de bi se tuo rječ hitro raz-j.ra vilo, zak naši otroc na muorejo hodil usak dan u šuclo do špjetra. U Bar-nasu čakamo, de bi se šuole nardile že vič ku petdeset ljet.
KUOSTA. — Nje ta, ta parvi krat, de smo pisal gor mez štale, ki so nam u uojski zažgal fašisti an ki potlé smo muorli sami jih napravit. Smo mjel upanje, de nam bo governo paršu pruot, sa nam je objubu, a do d or. Os še se nje nič videlo. Mi pa smo' u velikih skarbeh, zak smo se zadužil pri bankah za postavit hrame, ki so nam bli zažgani, zatuó na bi smtì governo kar takuó nas pozabit, sa je dan lec, ki nam kaže, de mi marnò pravico mjet plačano usò škuodo, ki smo jo tarpjel u cajtu uojské.
PODBONESEC
Tud u našim kamune dež je napravu zlo škode. Nadiža, ki od vič dni teče jezna po naši dolin je šla u vič krajah von os svojega prostora an poplaula neki polja. Narveč je porasla u kraju, kjer gre tuod tubo od vodovoda. Tle je razrila o-kuol njih usò zemjo an judje se bojé, de če se ne hitro tuó popravi, uoda bo zlo škodovala vodovodu.
SOVODNJE
Je an tiedan od tega, ki so nas paršli gledat iz Vicima znani haspuodi Caron an Olivieri, ta parvi deputat u parlamentu, ta drugi pa konsej er provincial. Ž memi so bli tud naš širdik a n rà star asešor, ki so jih pejal naj se ogleduju naše gorske reune vasi. Najprej su šli u čepletišče an potlé, skuoz Mašerje so paršli pa do vasi Matajur Ko so se lepuó ogledal so šli naprej od Matajura u Rtrmico
Teli krat pa so rjes paršli gledat judi, ki so za njé votai, a judje pa njesu bli pru nič kontent, zak so čakal, de tisti pohlavarji bojo parnesli kej, ne samuó objube, ku u tistim cajtu kar so prašu-val, de naj se zanjé vota. Saj so re u tistim cajtu vjedel, kuó se mi daržmo u naše takuó reune vasi, zak sme jim mi povjedal kuó se imamo an od zdol so tud videl, de u naši vasi muora bit huduó. zak nje še ejeste, de bi jih uozila. Tue tisti pohlavarji so tud sami poskusil ko so paršli h nam. A to je še dobro hodit prazni po poteh, a mi, muoramo še nosit brjemena? Haspuodi Caron an Olivieri na smijeju zatuó pozabit kuó se mi maltramo an s tjem mi jim na praša-mo bogo ime, zak ga nejčemo, sa smo judje zdravi an djelamo tud radi. Mi čemo tuó kar nam muorajo dat, sa tud mi marnò pravico mjet naše ejeste, naše šuole an usé tuó, ki kor Za živjet kot ju-djé. Bi videl mi kaj bi jal judje tu Rime če bi se ž njemi runalo, ku z nam. škandal velik je, de u naše vasi nje ne šuole an se učijo otroc u senike ku u Matajuru. Tuo so sami videl haspuodi Caron an Olivieri, če njeso sljepi.
SREDNJE
OBLICA. — Naša vas je nimar u tistih kondiejcnah. čaka se od ijet an ljet nazaj, de bi se nam napravilo ejesto, de bi se nam napravile šuole, de bi nam dal almanj tu kar so nam ob j ubi.. Do donàs pa nje bluó videt nič. Autori tat na smije nas pozabit, če tud mi smo dobri italijanski daržavljani, de nimar naš judje so r,ardii suojo dužnost u cajtu uojské an u cajtu mjerù. Zavuj tega čarno tud mi bit tratan, ku usi ta druz Italijani.
Propaganda gor po karti, de nas rna-jó radi, de mi smo narbujši djeluci nam na pomaga nič; je trjeba, de governo pokaže s fati kuó nas ma rad, zak drugaó mi imamo misliti, de kar žornali pravijo, je samó laž, an, de nas samó za nuos ulačijo.
Za ankrat naj se hitro nardijo šuole u našo vas, saj vjemó, de je že tkaj cajta, de runajo prožet, ki sigurno bo ta vič denarja koštu, ku za zazidat hram. Zatuó puiorajo djelat vič fate an manj nepotr-jebnih besjed, zak tistih smo jih sit do garla.
ŠT. LENART
U četartak 15. novemberja je biu pogreb (našega vaščana Paravana Ivana, ki je umaru u starosti 73 ljet. Družina an usi vaščani so zlo' žalostni za to iz-gubu zak ranki je biu dobar človek an štiman. Zsdela ga je paraliza, zatuó je naglo umaru.
JAJNIK. — Nje dugo od tuod, de so naugural vodovod u naši vasi. Ta novi Pa ga njesu lepuó nardil, zak zgublja vedo. Sadà, ki je daž ne občutimo tega, a kar nje dažd smo že po osem dneh brez vodé. Potrjeba je, de se ga nardi buj velikega, de bi daržu depuožit almanj n ih 100 hektolitru vode. Genio Civile je objubu, de ga bojo popravil, zak se ne muore iti takuó naprej.
UTANA. — Cjesta, ki peije od Poduta-ne na Staro Goro je zavuj dazà, ki je padu u zadnjih cajtah, postala usi razrita, de se na muore vič po njej vozit,. Potrjeba je, de se hitro jo popravi, zak 60 se takuó pusti, se ne bo morló po njej Se po nogah hodit.
GRMEK
FODLAK. — Zapustila nas je za venčno naša stara vaščanka Trinko Vižja — Martinčičeva. Pogreb je biu u nedje-jo cb dveh popudan. Puno judi so spremil ranco na nje zadnjo pot.
SEUCE. — U srjedo 14. novemberja se je rodila našemu vaščanu Vogriču Ginu čičica. Karstil so jo u nedejo 18. novem-berja. Uzdjel so ji za ime Eda. Mladi či-čici želimo puffo zdravja.
KLODIC. — ONI SO GOPOSDARJI. Mjesca novemberja so po naših gorskih an dolskih vaseh komunski impjegadi djelal čensimet od usjeh naših družin, čudno se nam zdi, de zaslužek nje ku le za te bogate. Cul smo pravit, de tist, ki majó za hodit djelat ta čensiment, potjegajo taužent dve stuo lir na dan. Te, ki so zaslužil tist denar so bil Boni-ni Anton že impiegan an plačan od kamena, karminskega sekretarja žena, ki že potjega ašenje od impjeganega moža, za druge, ki so tiste djelo djelal na bomo pravli po imen zak so bli potrjeb-ni. Povjedat pa muoramo, de usi pravični an modri judje so guarii an go-darnjal, de ka nje bluó buj potrjebnih judi za jim ciat zaslužka .ramest tistim, ki na vedo kam s denarjem. Imamo u našim kamurie dvje al tri meštre dižo-kupane, u Seucù mamo tud starega sekretarja u penzijonu, ki jiotjega malo denarja na mjesac, an usi tel judje smo vič ku sigurni, de so buj kompetentni ku tist, ki so hodil eku, zak oni u šuol so dobil diploma. Usé pa moramo mu • čat an potarpjet zak so oni gospodarje an djelajo kar čejo. če pa kajšan gre proteštavat pruot njih krivičnemu djelu zaueknejo tu človjeka kot, de bi biu pas. An pru tiste može jih vičkrat čujemo po oštarijah guorit, de mi druz nejčemo diktature a oni pa jo djelajo z našim judmi.
DREKA
Tu tim parvim tjednu se je muoru braniti pred čedajskim sodnikom naš vaščan Bernjak Anton, sin pokojnega Valentina, star 38 ljet, zak so ga obdolžil, de je šu čez konfin u Jugoslaviji. U resnic Bernjak nje šu čez konfin na zbje-žat u Jugoslavijo, ampà je šu tja nu suojo njivo djelat ki po njej pasa konfin. Tzkuó se je mož tud pred sodnikom bra-nu, a ker on je muoru za to djelo napravit prosit permeš policiji, ki je dala usim tistim, ki majó svjet na tist kraj, sodnik mu nje oprostiu an takuó ga je obsodu na dua mjesca paražuona s kondonam ar. na 10.666 lir multe.
Ta proces naj vaja za usé tiste, ki majo svjet na tist kraj, zak de bojo vjedel, de brez permeša se na smije jeti čez konfin, čepru adàn misli jeti suojo zemjo djelat. Permeš ga dajo na komisarjatu od policije u čedade, kjer je trjeba domando nardit.
PRAPROTNO
OBORČE. — žena iz naše vasi je u sobotu šld u Čedad na targ prodajat kostanj. Potlé ku jih je prodala za nizki kup, zak takuó nam jih plačujejo laški kupci, se je mudila po mjeste za s tistim denarjem kupit kar ji je bluó potrjeba u hiš an kajšno obljeko za suoje otročiče. A na žalost ko je uboga žend u targovin pogledala o torbo za denar uzet an plačat kar je mislila ukupit, nje denarja vič ušafala. Ukradli so ji ga brez de bi se ona zdovjedala. Usé kupe so ženi u-kradli 10.000 lir an s temi je mislila kupit reči za zimo za suojo družinco. Ženi uje ostalo druzega, ku se varnit žalostna na duom.
IIIIIIIIIIIIIIIII111111111111111111111111111111111111111111111111111H11111111
POŠTA
STROJAZZO A. — Viškorša — Zanimali smo se za vašo zadevo. Ne svetujemo vam, da bi postopali proti dotični 0-sebi pravno, ker se vam ne izplača izgubljati čas za tako malenkostno stvar. Najbolje je, da se pobotata in tako bosta imela oba dobiček in si ohranila prijateljstvo.
č. J. — Nadiška dolina — če je vaš otrok resnično bolan na tisti bolezni ima polno pravico do brezplačnega zdravljenja, ker je nek zakon, ki to zagotavlja. Posvetujte se o tej zadevi pri vašem občinskem zdravniku nato pa se obrnite na prefekturo na provinejalni zdravstveni urad. Tu vam bodo dali vsa pojasnila in priskrbeli, da bodo vašega otroka sprejeli v kakšno zdravilišče.
Štev. 30
MATAJUR
-Stran 3
Ivan Cankar
SVOJEMU
LJUDSTVU
KAJ DRUGI PIŠEJO
Ivan Cankar je bil ne samo največji slovenski pisatelj, ampak tudi tisti, kije najbolj poznal dušo našega trpečega človeka, ki je z njim občutil in delil zatiranje in izkoriščanje po tujih in domačih oblastnikih. Njegova beseda je trpka in globoka, kakor more biti beseda človeka in misleca, ki je pil le grenčico iz keliha življenja.
Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876. na Vrhniki pri Ljubljani, kot sin revnega krojača in mu je fceda postala že v
iz nekaterih njegovih del:
Zgodovina slovenskega naroda je zgodovina tlačana, hlapca, ki je služil na vekov veke in ki se je tako korenito navadil služiti, da mu je prešlo suženjstvo v meso in kri. Stoletja je služil politično in družabne tistemu gospodarju, ki mu je bil najbližji; stoletja je romal v noči in mraku njegov zasužnjeni duh po cesti, ki vodi v Rim.
Nobeno delo, ki ga je izvršil človek v prilog svobode, torej v prilog kulture, ne izgine za vekomaj ; ne ogenj ga ne more za vekomaj pokončati, ne meč.
Boj za osvoboienje ljudstva je kulturen boj in kdor ta boj Obrekuje, kdor mu podstavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture.
Videl sem krivico in sem z veliko gesto protestiral proti krivici ; videl sem smešnost in sem pokazal nanjo z glasnim smehom, da bi jo ljudje spoznali.
Ta narod, ki je trikrat petsto let trpel in tlačanil, naš narod, ki si je pisal zgodovino s svojo krvjo in s svojimi solzami, ta narod si je kljub suženjstvu in uboštvu, kljub gladu in žeji, s čeznaturno močjo ustvaril kulturo.
IfWLAIM
ČILA
iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiii
Sicheduncje chei di Triest, di Piume e da 1’Istrie si lamentio che aneje noal-tris, turlans, ju bandonin in man dai sclàs. Ce varéssimo mai di fa par lor? 'lira fur lis sclopis a bachete e i manis di riscjél e sberghelà pes plazzis che nò furlans’ o vin une voe mate di forma il «retroterra» — ch'ai ven a jessi la cui... umìe — dal puart di Triest o di Piume o di Pole?
’E son mil agns che i furlans ’e vìvin dongje dai sclàs e no àn maj fatis baru-fis cun lór. Dai sclàs ’e son stadis e ancjemò ’e son lis monz a sorèli jevàt dal Friùl; dai sclàs al é stàt par qualchi se-cui il Cjanàl oal Piar; dai sclàs ’e jèrin un grun di paìs di ca e di là de stradal-te che ancjemò si clamin Oradis-cje, Gri-di-cjute, Gurìz, Guricìz, Lestizze, Sante Marizze, Samardencje, Sclaunìc e vie di-scorint: i Patriarcjs ju vevin clamàz a pueste a ripopola che zone devastade dai Ongjarès. Cun cheste int ’o vin vivùt in pàs fintremai un secul indaùr, o sin laz d’acordo, ’o sin rivàz adore d’ infurlanà di piante fùr dutis lis colonijs sclavis de basse e due’ i pais dal Cjanàl, che nancje no s’impénsin di jessi stàz mai di altre razze dai furlans. E ancje chei dal cun-
fin orientai, chei de veeje Sclavanie — parsore Tarzint, parsore Cividàt, atòr di Gurizze e sul bas Lusinz — da Flajpan a Redipolje, ’e son zaromai plui furlans che sclàs, ’e capissin il furlan e ancje lu doprin quan che ur va ben e, in qualchi sit, simpri, ancje sot la nape. ’E jé stade une penetrazion pacifiche, causa-de de comunanze de vite, d'interés e di batiduris, judade de someanze di temperament: pusrs nò e puars lòr, lavora-dórs nò e lavoraaòrs lòr, senze fetis nò e senze fotis lòr.
Cui é vignùt a meti la zizanie fra che-stis dos razzis fatis a pueste par vivi in pàs? Cui lis à metudis une cuintri da l’altre? La pulitiche foreste. E’ àn ta-càt i levantins e italianons di Triest e di Gurizze a bàtile cu l’italianitàt. e cui iredentismo; il guviàr di Viene ch’ai iere simpri stàt un guviàr inteligent, par scjafojà chès idèis, al molàt dentri altre popolazion sclave é si mostràt a fa-vòr dai sclàs cuintri i talians e cussi ’e à cjapàt di miez ancje la popolacion furlane e si é stizzade couintri i siei viz-zins. Dopo la prime uere mondiàl il runfin al é stat slargjàt e altris mijars di sclàs ’e son jentraz a fà part da l’Ita-
Beneški Slovenci in Furlani
IVAN CANKAR, veliki slovenski pisatelj in glasnik vseh trpečih.
Zibelki verna družica, ter ga je potem spremljala skozi vse življenje. Umrl je leta 1918., v času, ko je slovenski narod Prvič začel svobodneje dihati v svoji lastni domovini.
Njegova zbrana dela so izšla pred Mnogimi leti v 20 zvezkih in so že davno pošla. Zato so začeli sedaj v Ljubljani objavljati novo izdajo njegovih del, ki so veren odraz trpljenja in borbe slovenskega ljudstva. V »Hlapcu Jerneju« in neštetih drugih njegovih socialnih povestih in romanih, bo marsikateri beneški Slovenec lahko videl tudi samega sebe. Nobeden slovenski pisatelj ni bil toliko prevajan v tuje jezike, kot Ivan Cankar.
Tu spodaj objavljamo nekaj odlomkov
Beneški Slovenci in Furlani so si sosedje že dolgo vrsto stoletij, lahko rečemo, da so skupaj začeli svojo zgodovino. V začetku je bilo ozemlje, na katerem so živeli beneški Slovenci, precej večje od današnjega, Imena številnih krajev v furlanski nižini nam pričajo o tem. Sčasoma pa je ravnina, kot se ponavadi dogaja, prevladala in polagoma so se beneški Slovenci pomaknili v gorske predele vzhodnih alpskih obronkov, tisti pa, ki so ostali v ravnini, so se pofurlanili.
V gorskih predelih so beneški Slovenci ohranili svoj jezik in svoje šege, tako da so še dandanes po mnogih stoletjih ostali v videmski pokrajini skoraj v istem številu kot nekdaj.
Zgodovina nam ničesar ne govori o kakšnih sporih ali nesoglasjih med Slovenci in Furlani. Oba naroda, ki sta delavna, vztrajna in skromna, sta vedno pokazala, cta, je možno dobro sosedstvo, kadar ima tako ena kot druga stran dobro voljo za sodelovanje in se ne zahteva
PRAPROTNO V BENEŠKI SLOVENIJI
zase kakšnih predpravic na škodo svojega soseda.
Veliki pesnik in pisatelj Nicolò Tommaseo je imel mnogo pohvalnih besed za Slovence v Nadižki dolini, ko ie Beneška Slovenija prišla leta i866. skupaj s Furlanijo pod Italijo. Zlasti pa je pohvalil beneške Slovenke. Lahko rečemo, da imamo malo primerov med različnimi narodi, ki bi pokazali tako slogo in mirno sožitje, kakršno je vladalo med Furlani in Slovenci. Res je, da pomeni beseda »s’eiavo« zlasti v Trstu in Gorici psovko, ki neprijetno zadene tudi mnoge Italijane, zlasti kadar io izgovarjajo številni šovinisti s tisto tipično rasno nestrpnostjo, ki ne prenese drugega kot samega sebe in svojo megalomanijo.
Kadar pa reče Furlan »sclav«, s tem ne misli ne psovati, niti ne prezirati, ampak reče to v dobrem pomenu, ker velja to ime za beneške Slovence. Furlani niti ne očitajo, da bi prišli ti Slovenci v stik z njimi nekdaj pozneje v zgodovini, ampak iih smatrajo, da živijo že od nekdaj kot njihovi sosedje. Ker pa je trgovina glavna vez med raznimi narodi, tako je tudi tržišče kraj, kjer se srečajo Furlani in Slovenci.
Za beneške Slovence in za Furlane sta bila Tarčer.t in Čedad vedno tista kraja, ki so ju oboji obiskovali. Slovenci prinašajo ali pripeljejo sem svoje predelke, kot sadje, les, seno in kostanj, Furlani pa prinašajo v zameno drobnarijo, industrijske proizvode in druge stvari, ki jih rabijo beneški Slovenci. Zelo pogostoma, zlasti ponoči, srečaš na cesti vozove, ki vozijo seno ali les iz naših gorskih krajev v ravnino.
Cesto morajo naši ljudje napraviti več desetin kilometrov, da si zaslužijo svoj reven zaslužek. Tržišča v Tarčentu in Čedadu so bila živahna nekoč, ko so bili pod Italijo tudi še ostali beneški Slovenci ob gornji Nadiži in Idrijci, ki’ živijo danes v svobodni domovini.
Na teh tržiščih ni nobenih težav za izmenjavo, ker poznajo beneški Slovenci zelo dobro furlanščino; še pred kratkim so izmed tujih jezikov poznali samo furlanščino, ne pa italijanščine, kakor trdijo nekateri, ki nimajo pojma o zgodovini ali jeziku in bi hoteli samo pokazati beneške Slovence kot »Italianissime«. če bi ne bilo tako, bi ti ljudje prav gotovo ne kričali na vse grlo o teh »ita-lianissimih«, ki da se čutijo Italijani, ker »je italijanski njihov jezik in njihovo poreklo«.
Beneški Slovenci -čutijo mr.ogo več skupnosti s Furlani, s katerimi so imeli vedno stike na vseh področjih. Prijateljstvo do Furlanov so naši ljudje pokazali še prav posebno v partizanskih borbah. Koliko je bilo Furlanov, ki so bili gostoljubno sprejeti v Beneški Sloveniji? Skupaj so živeli, trpeli in se borili. Beneški Slovenci so pomagali furlanskim patriotom z živežom, obleko in so jih tudi skrivali. Značilen je primer po razdejanju Nem po nacifašištih, ko so prebivalci slovenskih vasi oddali tudi zadnjo kravo iz hleva, da so pomagali nesrečnim sosedom.
že iz tega primera se vidi radodarnost in dobrosrčnost teh ljudi, ki niso ničesar zahtevali v povračilo. In če se pri teh naših ljudeh sedaj vzbuja narodna zavest in hočejo zase tiste pravice, ki pritiče-jo narodni manjšini, bi tega ne smeli o-virati ali braniti niti tisti maloštevilni spletkarji, ki so se izneverili značaju svojih prednikov in zaganjajo hrup proti takemu prebujenju. Pri tem pa čestokrat ne delajo niti iz lastnega prepričanja, ampak so samo orodje v rokah tistih, ki za kulisami, ali iz višine skrbijo predvsem za lastne koristi. Naj si zapomnijo ti gospodje, ki dvigajo samo hrup, da dejstev ni megoče spremeniti in da nihče ne more ustaviti ljudstva, ki se prebuja.
La nostra lingua
  ""'Umilili"  ...  """«m.....      i»"”......
La declinazione maschile
Plurale: smo noi siamo ste = voi siete so = essi sono
Sing. : imam imaš -ima =
= io ho tu hai egli ha
Con la lezione precedente si è pratica-Mente conclusa la declinazione del sostantivo maschile, per il quale abbiamo Elevato i tre tipi di variazioni dovuti alto differente uscita dei nomi al nornina-tivc singolare, ovvero del .soggetto.
Rimane comunque però da iare anco-ra un’ ultima osservazione che riguarda «erti nomi, per lo più vezzeggiativi, i qua-to uscendo al nominativo sing. in -o, od to - e, sembrerebbero neutri, mentre seguono la declinazione maschile del pri-010 tipo. Tali nomi sono ad es. sinko figlloletto), dečko (= fanciuletto), tontič (= giovanetto) e oče ( = padre). Questi nomi, dal genitivo sing. in poi, Interpongono tra la vocale finale e la decenza una - t, per modo che avviene:
Norm oče, Gen. očeta, Dat. očetu, ecc...
prima di iniziare la declinazione ferri-minile, sarà bene presentare la coniugazione dell’indicativo presente dei verbi essere (- biti) ed avere ( = imèti), in modo da permettere a coloro che seguono queste lezioni, di fare qualche esercizio di semplici proposizioni: Eccola qui sotto :
fcing.: sem = io sono si = tu sei je = egli è Duale I pers.: sva (m.), sve (fem.): noi (due) siamo Duale II, pers.: sta (m.), ste (fem.): voi (due) siete Duale III pers.: sta (m.), ste (fem.): essi (due) sono
noi (due) ab-
Duale I pers.: imava, se: biamo
Duale II pers.: imata, te: voi (due) avete
Duale III pers.: imata, te:	essi	(due)
hanno
Plurale: imamo =» noi abbiamo imate = voi avete imajo = essi hanno Facciamo presente che, per tradurre, bisogna conoscere l’analisi logica come per il latino. Perciò il predicato nominale va in caso nominativo, mentre il complemento oggetto, va in caso Accusativo
	Caso	Traduzione
Es, l’aquila - soggetto		Nom.	orel
è “ copula 		»	je
un uccello = predicato nominale	»	ptič
	Caso	Traduzione
Es. Luigi = soggetto 		. Nom.	A’OjZ
ha predicato verbale ....	»	ima
un cavallo = compì, ogg. . • •	Acc.	konja
Per chi voglia fare esercizio di traduzione, proponiamo le seguenti proposizioni: 1> Carlo ha un amico — 2) Il cane è utile all uomo 3) Lo scolaro ha una matita 4) Il fratello è grande —
5) Il vicino ha un prato.
1) Sosedje so prijazni in dobri — 2) Oče ima konje — 3) Učenca sta majhna — 4) Stric ja star samo očeta.
lie: invezzi di lassàju cujèz, di rispiet.à lis lòr tradicions, lis lór usanzis, la lòr len-ghe, la lòr vite, il guviàr talian al à mandàt dentri in chei paìs une merieza-de di basserùi cretins, di impiegàz pre-potenz, di camoris-c’ cui òrdin dì talia-nizà chei popul da un mement al altri, par amòr o par fuarze, cu lis buinis o cu lis tristis. Mestris talians ’e vevin di distudà la lenghe sclave, funzionarìs talians ’e vevin d’infassistà i paìs, la pulizie taliane ’e veve cent mil voj e cent mil grifis ; e puars mai lòr, chei che ti-gnivin dùr! Puars chei predis che si ustinavin a pridicjà par sclàf! Puar lui, chei biàt vescul Sedej, che noi vcleve sa-vent di chestis prepotenzis!
Ma ce pratindino cumò i miscliz Trie-stins e Fiumans eh’ o fasin noalrlis furlans? Dipéndial di nò il destìn di chès zi-tàs? Ce vino di fà se cheste uere ’e jé lade come che je lade e cumò ’e comàn-din che’ altris? E ancje s’o comandassin nò, s’ al dipeneés pòc o trop de nestre volontàt, sano ì rl riestins quale che sarés la nestre volontàt? Noaltris no vin nuje cuintri dal talian eh’ al é nest.ri fradi, r.uje cuintri dal sclàf eh' al é nestri vi-zinant: ma direttamentri, a noaltris nus interesse il Friùl.
E il Friùl al va de Livenze al Ti-màf. S’ o podin fà ale pai furlans di Gurizze, magari! Cun dut il cùr. Se vés di vegni tocjade l’integrità! de Patrie dal Friùl, o’ saressin bogns di là incuintri a qualunque pericul par saivàie. E se no fossin vignùz a métisi di miez — di ca e di là’ — chei socios dai partìz eh’ o s’intindìn, fra sclàs e furlans si lares da-cordo come che si é simpri làz. La puliti-che dai partìz e dai interés fores-c' ’e à ingredeade la azze: la pulitiche che s’e disgredèi, se jé bujne.
I seguàz di Mussulìn ’e volevin che il Friùl al fos simpri la «sìnfcìnele de Ro-manitàt»; chei di là ’e voressin, s'al o-cór, fànus deventà cosàcs. Ju vin pro-vàz tant chei, che chei! E in chestis fa-zendis il Friùl al jentre tant’ che un cròt fune sope di tripis, cu la risultanze che lis tripis s'es lechin che’ altris e il cròt al reste a businà sul stomi dal biàt furlan, sintmele de Romanitàt!
I nestris /oris ’e àn fat par diviars sé-cui senze Vignesie; e dopo che son co-làz tes sòs mans par salvàsi dai todescs, la Serenissime ur à supàt il sane cu lis tassis, ur à tìistrùt i boscs pai sò arse-nàl, ’e à ccndanade la puare int a fra-bicà montagnis cu la pale — a Palme e a Maran — pe sò difese, e quan’ che vi-gnìvin i Turcs ur diseve : Ttangjàisi !
’O vin fat senze dr Triest fin al ’18: cumò si varés di tìiventà l’interland di Triest par proviodi la Capitàl dì lat, di formadi, di spongje, di massàris desti-nadis ’e prostituzion, e rizevi in cambio tubercolosi, sifilide e insolenzis. A Triest, fintremai cent agns in daùr, si favela-ve ancjemò furlan; dopo, che là nus an ririeàz, si son civilizàz e si son miscli-zàz cun due’ i rifudùms che s’ingorghin tun puàrt di màr, e comò nus ridin in ghigne e nus tegriin par eòjars, bogns juste di rifurni il lòr svilupatissim mer-cjàt neri. Ma s’al vés di tocjànus chei destìn di resta cun lòr, ricuardmsi, furlans, che noaltris o sin quasi un milion, e lór ’e son apene dusinte e cinquante mil. Vivadiu, ur tocjarés a lùr di tornà a infurlanàsl un fregul e di cambia su-r.ade viars di nò, e no a noaltris di ba-stardàsi e di fa i potis pai lùr interés. Ancje se a Monfalcon o a Zervignan e — magari cussi no a Gurizze qualchidun al à za comnezàt a simiutàju. Basoàj and’ jé in dut il mont e ancje in miez a nò, ma due’ no sin cussi!
* * *
Ta članek je lil objavljen v »Patrie dal Friulv. dne 15. marca 1946, torej baš v času, ko so se vršili razgovori za mirovno pogodbe z Italijo in je ia spravila nit dan ves svoj propagandni marat. Zanimivo je (lankarjevo priznanje, da so Furlani vedno èiveli s Slovenci kot dobri sosedje, v miru in prijateljstvu, dokler niso prišli razni intriganti in začeli kaliti te odnose.
V prihodnje bi bilo treba preprečiti take intrige, ki sejejo razdor in sovraštvo ter zopet vzpostaviti tiste prijateljske odnose med Slovenci in Furlani, ki so 5) Prijatelja imata obstojali med njimi skozi stoletja. Saj je to v korist obeh narodov.
ZA NAŠE DELO
Kuò je hodù po svjete
MM P MAC
la miet dobro hnojnico
Tisti, ki njemajo hljeuskega hnoja za pohnojit oku drevja, lahko nucajo umetna hnojila: kaljeva sou, superfosfat an natrijev soliter. Ce drevó ne nuca usjeh sostane za rast, lahko nucate zgoraj po-vjedana hnojila usako po sebej rastopje-no. Narbuojš pa je, de zmješate skup usà tri an daste na atìàn liter vode: 1 gram natrijevega solitra, 2 grama superfosfata an 2 grama kaijeve soli. Na 100 litru vode pride takuó 100 gramu natrijevega solitra, 200 gramu superfosfata an 200 gramu kaijeve soli.
Na to vižo buosta mjel hnojnico, si Ima u njej use ta prave sostance u ta pravi glihi. S tako hnojnico hnojte na tisto vižo, ku z hljeusko hnojnico. A na smijeta pozabit, de ta narejena, ku smo povjedal, je zle buojša, ku aljeuska, zak ima u sebe kalij an dušik. Tisti, ki hnojte s hljeuskon hnojnico vam zatuó ar-svetujemo, de daste blizu 2 grama superfosfata na usak liter.
Če manjka zemji japna
spoznamo že po pohledu od zunaj. Ce vidimo u razorih arjavo vodo, ki na se svjeti ku maurica, sl’ ku veda, če pade noter kapja petrolja, lahko rečemo, de tista zemja njema dost japna. Na zemji, ki ima malo japna lahko rastejo pru dobro nekatjere reči. Tud tam je malo japna kjer dotro raste kislica al’ tista trava, ki ji pravimo preslica.
Kuo se runa z žvino u jesen
Njesmo tud delčč od zime, ura sada je usak dan buj hladna an zatuó muorate močno bit pravidni z žvino. Ne honite jo vič past, zak je navarno, de se prehladi. Od sadà naprej naj bo žvina nirnar u hljevu an zatuó je potrjeba zanjo mjet vič skarbi, potrjeba je pokladat pod njo
Mali oglasi
Najditelja denarnice na čedadskem trgu preteklo sobotu prosim, da vrne dokumente, denar naj obdrži za nagrado. Naslov v osebni izkaznici.
nimar dobar fuotar, de se darži par muoči. Hljeu naj ima nimar fresak ajar, tud če je marzu. U hljevu kjer je okuol 1U gradu horkuote an ajar dobar bo žvina buj rada jedla, se vič zredila an bo buj zdrava.
Djelo na vartu
Usaka rječ za jest je buojša če so notre tiste dišave ku so zelena, petaršil, ko-
ranj, zejé an takuó naprej. Zatuó se muorate z njimi preskarbjeti sadà u jesen, zak če še malo cajta čakate, boju zroarznile. Parnesite use tuó u kljet an jih posadite u malo zemjé al’ pjeska, ki ga daste u adàn kuot. Takuó usé bo varjeno pred mrazom an bosta mjel nimar par rokah freske dišave, ki gospodinja na smije bit brez njih.
GOSPODARSTVO
Kupim debro ohranjeno škropilnico za sadje. Ponudbe poslati na naslov uprave našega lista.
Dober čevljar išče zaposlitve kjerkoli. Naslov na upravi našega lista.
Kup. ki ga tle napišemo je tist, ki smo ga pouzel na targu na drobno:
SENUO : ga plačuvajo po 900 do 930 lir na kuintal; djeteljo od 1190 do 1300 lir na kuintal; slama imbalana po 453 lir kuintal.
ZVINA: uoli parve varste od 350 do 400	lir	kg;	uoli druge varste od 300	do
350	lir	kg;	krave za mesò parve varste
od 290	do	S00 lir kg; druge varste	od
230	do	260	lir kg; krave za rejo so	jih
plačuval od 100 do 185 taužent lir usa-ko; krave breje, malo prjet ku bi mje-le stort, dobré za pardjelat mljeko so jih plačuval od 150 do 190 taužent lir usako; jenice an junčki za rejo od 340 do 350 lir kg; junčki potar jeni od zootehnične komisije mladi aanó ljeto, do adnó Ije-to an pù so jih plačuval od 150 do 200 taužent lir; teleta za meso pod 10 kg pejza po 450 do 500 lir kg; teleta za meso nad 50 do an kuintal pejza od 520 do 530 lir kg.
PRASETA: ta maj h me praseta za rejo od 7000 do 9000 lir usak; praseta opi-tane, ki vagajo najmanj an kuintal lir 400 do 5C0 kg; praseta za ubit, tiste, ki jim pravijo po laško »magroni« od 420 do 460 lir kg.
K.AKOŠE: kakoške od 400 do 420 lir kg; race od 430 do 450 lir kg; guse opi-tane od 520 do 55G lir kg; dindja od 520 do 540 lir kg; zajci od 230 do 240 lir kg; jajca po 38 lir usako.
SER AN MASLO: ser star do duà mjesca od 450 do 500 lir l:g; pounoma-. sten se vjé; ser star an tard, najmanj tri mjesce, od 700 do 800 lir kg; maslo u mlekarni izdjelano od 950 qo 1000 lir kg; maslo domače, ki so ga naše gospodinje zmetle od 850 do 900 lir kg.
DRVA ZA ŽGAT: bukove, jasena al gabrove, suhe an zasječene a n meter du-
ge po 1100 lir na kuintal; sarove jih plačujejo od 800 do 900 lir kuintal; drva mehnega ljesà od 600 do 750 lir kuintal. Bukovo uogje plačujejo od 2500 do 2900 lir kuintal.
LJES ZA NUC: kostanjevi hlodi, goli za u žago dat an iz njih daske nardit 15.500 lir na meter kubo; čarješnjevi hlodi, ljepi an goli od 12.500 do 13.500 lir na meter kubo; jasen najmanj debu 30 centimetre diametra od 11 do 12 raužent lir meter kuto; bukovi hlodi, goli an diametra najmanj 40 centimetre za prežagat u daske al koié od 13. do 1.4.500 lir meter kubo.
Teli kup za ljes je plačan na mjeste kjer se posjeéé, samó mora bit ob ciesti, ki se lahkó s kamjoni pride ponj.
Kup na debelo telih reči Mš u naši provinci
Povjemó, de tel kup je tist, ki je zgli-han na targeuskim oficiho u Vidme an vajà za parve petnajst dni novemberja:
	na kuintal
Ušenica	6350—6600
Sjerak	4400—5200
Ovas	4600—4700
Arš	5000—5200
Ječmen	6500—6600
Sončnica	3400—8600
Senuó senožet	950—1000
Slama u balah	450— 500
	na kg.
Sjeme djetelje	230—240
Sjeme čerfoja	230—240
Sjeme trave »Altissime«	200-210
Fiž6u pjerr.asti	160—170
Fižču vič barf	140—145
Fižou ta nizki	125—145
Rodiu se je buoge družine u vasi Ma-tajuru, ki je narbuj visokà vas od naših kraju. Petar Matajurae je biu ta nar-starši otrok od osem, ki jih je bluó u družin; težkuo so živjel, zak njeh tata je biu nadležen an čuotast, malo zemjé so mjel dema, de žnjo nje blu mti živ-jet še an sam človek. Očja pa zavuj tega, ki je biu bolan nje :nu dost zaslužit par kuroetah, zak je bluó težkuo djelo. Zatuó pa Petar kar je mu 16 ijet se je usò .zvarnilo na njegà rame. Pred sabom je méu sodam mlajših bratu, tata an mamo, on je biu ta deset za se ridit. Pà-su je krave ta par Janeze Huolacovim u Matajuru; že ob šterih urah zjutra .je za-čeu djelat an henju pa od deveti zvečer. Spàu je gor na planine brez prit damù; jedu je kar so mu dal an use je potarpu, sa tarpjet so je navadu od svojega tata.
Usako nuoč, ko je šlo sonce za Matajur ga je s souzmi u očeh pozdravu Zjutra ga je arzveseliu pa hladni vjetar, ko je zapihu od visokih Karmi an od špice Matajura. Rad bi biu splu z vje-tram čez visoke goré an bi na biu vič pustu še njegà košpe u Matajuru, takuó se ga je naveliču.
Bluó je adnegà dne junja mjesca, se js ejelo nuoč parpravjalo h dažu an zguoda je pa takuó garmjelo an buska-lo, de se je zdjelo, de bo soden dan. Usé je bluó čarno an zahatjenó gor po visokih Karnah, za Črnim vrham an na varh Matajura. Vihar, ki se je bližu Matajuru je biu strašan an u tistim kazo-nu, ki je Petar ležu, je biu vjetar že oburu strjeho an jo nesu po luhtu. »čast bogu« je jau Petar »an tale bo dobrà za dno«. Je oviu jopo oku hlave, zak daž je biu začeu že romošjat. Ustrjelu jo je ku busk od planine do Matajura an takuó paršu ob šesti uri zjutra do njehà vasi. Skočnu je na prah od njegà stare zakajene hiše, parstrašen, ku deb ga bli voučjč lovil. Ku ga je mat zagledala na prahu mu je jala: »Oj sin muoj, lih sadà sem mislila na te, šlo mi je na jok, de kaj bo s tabo u takali uri gor na planine, pa čast bogu, de si paršii«. Mat je kurila ohinj an na ohnjišče je lozlà kotù za sjerkuovo župo skuhat. Petar se je u-sedu na klop na ohnjišče, začeu se je sušit an gledat skuoze urata daž, ki je pa-du ku rakle. Kar se je lepuó posušu an odsaknu je jau: »Mama, jest ne bom vič krave pasu, če imam začet loncé vezat an strojit«. »Muč Petar« je jala mat, »sa sadà nam puojde lahnejš; Vanča se že parpravi a za iti služit u Italijo, puo-dejo kupe s Tunino Huojevo, tebe pa damò se učit kojšnega meštjerja an ku se navadiš nam boš lahnejši pomagu«. »Lepuó misu ima mat« je Petar sam sabo mislu. »Tata je pruot temu« je jala ma-
ma, »pa ha bom že jest preobarnila«. Njesta henjala guarit, ki jo jo že partu-ku oéjà s palco dol po štejngah. »Dobro jutro« je jau Petar. »Buoh dàj« je odgovoru očja z debelim glasam an zabli-ščala se mu je njegà duga bjela brada. »Ahaa... ahaa..., a si uteku Petar«, je jau oéjà. »Kabi sem téu, sa videta kajšna ura je ta uoné«. »Nu pa si že dobar an pru si nared.u«, mu je jau cčja. Daž je lusku na skali, de je šterku skuozi urata gor u hišo. Mat je jala očju:	»Pcjd
Bunja čja u izbó za no malo cajta, ti mam njekaj za povjedat«. On je šu, Petar je ostù pa par ohnjù za ohnjiščarn. »Bunja« je jala mat. »Kaj« je on ora-šu. »Puob se je naveliču past krave« mu je povjedala žena, »jau je, de bo raj loncé stroju, ku krave pasu«. »An ta za tuo-le smé klicala« je odgovoru očja. »Ne Bunja, tjela sem ti reč, de dajmo ga učit za kajšan meštjer sadà, ki puojde Ceèà služit, sa sadà nam bo lahnejš; še pj&nec če bo, meštjerja ne bo zapiu, 6e se ga nauči«. »Ne, ne Terezija, tistega pa ne; vidu sem dost družin, ki so mje-le velike težave za jim dat meštjer an kai so jih lepuó navadli so se oženil an šli od hiše za usjem njegà meštjerjam; vješ pa kaj« je jau Bunja »djelo mo bo-mu ušafal buojš, ku je méu do sadà«. Naprej je pravu Bunja: »Sadà, ki bodejo djelat na farnažu u Bavjeru bo šu tud on, če glih bo težkuo, sa on je že vajen tarpjet«. — Terezija mu je odguorila po-tlé: »Ti kuazavaš« an je sla uo.n iz iz-bé. Od zad je šu pa Bunja an, ku je paršu za ohnjišče je jau Petru če bo téu jeti djelat na farnažu u Bavjero. Petar je biu veseu an je jau, de kamar če naj puojde, krav pa ne bo vič pasu. še nje-ke dni je biu Petar doma an ta potlé je pa šu na farnažo djelat.
Buogi Petar, na farnažu je méu takuó težkuo djelo, de se je an kamanju us milu. S karjolo je uozii madone šestnajst do sedamnajst ur na dan an njé méu za pisat damù dok nje zaslužu za plačat puošte. Zaslužek je biu groznuó majhan, gospodari so mjel pa velike šefte na dje-louca. Kar je zaslužu parve soude je pišu damù očju tuole: »Dragi tata, nje-sam mogu vam pisat, dok njesam zaslužu denarja za plačat puošto; povjem vam, de je tle djelo zió tezkuó. D.jelamo od zvezdé do zvezdé, pozno grem spat an kličejo me pa takuó zguoda, de klabuk se šele trese na zveku kamar sem ga zvečer objesu. A usé adnó sem veséu, de na čuiem vič zvoncu od matajurskih krau. Zbuogam, vaš Petar«.
Odgovorni urednik: TEDOLDI VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča št. 47.
beneška	(judsba	legenda:HUÒÌCCV ITIOSt
(Nadaljevanje in konec.)
%
I
U
»Naredil sem most, da boš lahko šla	mora biti moja prva duša, ki bo prišla	bi hudiča ukanila. Spomni se, da ima v	preko mostu ter priganja psa naj teče za	sirom. Tudi hudič hiti na drugo strah,
k svoji bolni materi, toda zapomni si, da	preko njega.« Deklica premišljuje, kako	košari sir Erš ga vzame in ga zakotali	njim. Ker je bil pes lačen, steče takoj za	da bi tam počakal svojo žrtev, kakor do-
m
t
%
govorjeno. Ko se sir prikotali na drugi konec mostu in priteče za njim pes, spozna hudič, da je bil ogoljufan, ker je bil
pes prva duša, ki je prišla preko mostu. Besen pograbi hudič psa in izgine z njim v deroče valove Nadiže. Ko deklica vidi,
da je pot preko mostu prosta, ga mirno prekorači in gre k svoji bolni materi, kt se ie neizmerno razveseli in ne more ver-
jeti njenemu pripovedovanju, v objemu se zahvalita Bogu za srečno rešitev. — Most stoji še dandanes in marsikdo ki
pozna zgodbo, se prekriža preko njega.
predno