Dopisi. Od sv. Lenarta v slov. goricah. (Zastian volitev) smo izvedeli, da je nedavno 40 nemškutarjev iz 3 našib okrajev: št. lenart- mariborin slov. bistriškega, ki volijo skup 2 poslanca, imelo zbor v Mariboru. Naš nebodigatieba g. Seidl je sprva ponujeno kandidaturo odbil ter pii tej priliki piav grdo naše mešnike v spomin jemal. Nemžkutarji so potem ugibali, koga bi postavili. Nakateri sso rekli na Formacber-ja v Slov. Bistrici, drugi na Wratschggo-ta v Jarenini, tretji na Wretzla, _paverskega kmeta': v Radvanju. Ali vsi so se bianili iu. glase na Seidla zavračali. Wretzl se je baje odrezal: ,,jo, i bin aso scbon amol durchgfollen". Sedaj pristopi ponosnega koiaka našiii nemškutarjev železni Bismark in vtolažen reče: no, ,,weun's mich liaben \vollt, so nehmt micb balt" (6c me bočete pa rue vzamite). In zgodilo se je tako! Seidl je zopet kandidat našib nemčurjev! Politične sramežljivosti pri njih nismo nikoli priSakovali in jitn torej Seidla iz srca privoš6imo. Naj ž njim stojijo in padnejo! Poteui ?o ugibali, koga bi na mesto bivšega poslanca Brandstetterja, ki zarad goljufije še sedaj v Karlovi v Gradcu sedi, za kaadidata postavili. Zedinili so se v osebi g. Seederja, c. k. okrajnega glavarja v Maiiboru. S tem kažejo ti nemškutarji sicer svojo staro zvitost, pa tudi svojo popolno slabost in oneraoglost. Stara Seidlova garda se že skrivlje za ces. kralj. prvega uraduika v voliluem okraju, 6ea da bi njej ta naj pomagal od slovenskih krogelj že precej pohabljenega Seidla pritiš6ati v deželni zbor. Tedaj j so že tako na slabem, da nimajo uikogar ve6 med i seboj, z katerim bi se upali Slovence premagati! J To nam je dobro znamenje. Kar pa g. Seederja i zadevlje, smo iz zanesljivib virov poizvedeli, da i niiua veliko veselja namesto Brandstetterja na strani ; g. Seidla stati. Do sedaj še 'kandidature odlo6no ui prevzel. Pri nas so nekateri mislili in že sve- tovali, naj g. Radaj, ki je lani pri volitvi slavno j zmagal, letos kandidira z g. Morakom, bivšitn | okrajniiu soduikom. Ali g. Morak ni več pri naB, : ampak na Koroškem, in torej že ne sodi za šta- | jeiskega poslanca. Vrh tega je slišati, da g. Moi ak | kaudidature ne prevzame pri naa, ker lebko pri koroških Sloveacih kandidira, če hoce. Treba bo tedaj misliti na drugega moža in sicer takega, z kateriru bi se uajleži v vseh 3 okrajih kaudi-  dirati dalo. V nedeljo 27. januarja popoldne ob  treb pride itak dosedanji naš slovenski poslanec, g. Radaj, k sv. Lenarta v g. Lesererjevo gostilnico in bo račun položil volilcem o svojeui delovanju  v deželnem zboiu. Takrat bo najboljaa prilika,  da se vsi lepo pogovorimo in porazumimo. Zdiu- ženi bomo zmagali, razeepljeni pa propali! Vde- ležimo se v obilaem številu napovedanega sboda, da bodemo brž zvedeli, pri čem da emo in kaj nam je storiti. Iz Slov. Gradca. (Katoliško političao društvo) je imelo 13. t. m. v Šularjevi dvorani svoj drngi shod po odbodu č. g. Antona Jazbeca in pod vodstvom novoizvoljenega odbora. Pri prvem sbodu so se enoglasno v odbor volili g. dr. Jožef Šuc, rnestni župnik, 6. g. Anton Poto6nik, kaplan v Starem trgu, g. Mihael Bošnar, posestnik pri sv. Martinu in podpredsedoik okrajnega zastopa, g. Anton Pe6olar ali Jesenko, veliki posestoik v Pa mečab in okrajni zastopnik, in g. Janez Ovčnjak, župan na Verhih in okrajni zastopnik. Odbor je zopet enogla^no izvolil g. dr. Jožefa Šuc-a za prvomestnika g. Mihaela BoŠDar-ja po domače Daniela za njegovega namestnika, g. Antona Poto6nika za perovodjo in g. Ant. Pečolarja za denarničarja. G. prvomestnik je dal besedo g. Aut. Potočnika, ki je vedel kaj mikavno govoriti o  socijalnem vprašanju; g. prvomestnik pa je govoril o liberalizmu iu je razpravljal politični razgled; konečno so ae Šentmartinski pevci zapeli, da smo  bili vsi veseli. Pri drugem sbodu je g. Poto6nik  razlagal, zakaj je dandaues v Avstriji tako malo  denarja, g. prFomeatnik pa pomen nameravanega novega davka od petroleja ter na6rtal žalostno gospodaistveno stanje Avstrije 1. 1877. potem je v političuem razgledu povdarjal važniae politi6ne dogodke. Ko je pripovedoval o slavnih zmagah slovanskih na Turškem, se je pokazalo, da kri ni voda; kajti vsem pricujočim je lice radosti žarelo in splošna navdušenost za elovensko re6 se je v dvorani razodevala. Naae ljudstvo je res kaj poduka željuo. Po odhodu g. Jazbeca ni dalo miru, dokler se društvo ni zopet oživilo; rado hodi govorov poslušat, — le to je škoda — da govornikov ni dobiti; 7edno sc morata le 2 truditi. Spozna^ii to teža^o, 80 86 bolj olikani kmetje že začeli med seboj pos^eto^ati, 6e bi ne bilo mogoče iz s^ojega stanu sposobnih gO7orniko7 dobiti. Slo^enjgradčani imajo letoa ia lani 7 dvorani gospe G., medičarice, 870je gledišče. Obžalovati je le to, da se igre predstavljajo, ki imajo namen, duhovniški stan ob 76lja7o spra^ljati, iu tudi odpustke, spo^ed itd. na smeb staviti. Slovenjgradska medičaiica je že tuliko denarjev od cerkev skupila, da bi jo že dolžnost bvaležnosti imela vezati, ter ne pripnščati, da bi se 7 njeni hiši take reči godile! Iz Turškega vrha. (Smešna dogodba)se je prigodila 7 Trgoskej 7esi. Priael je namrec 221eten mladeuic k tamošnjemu krčmarju, katerega navadno imajo za nkocenbirta" ter si da nekoliko 8rebrnega denarja zmenjati. Pri tej priliki je pa zapazil, kako da ima krčmar polno listnico banko7ce7. To mu je genolo Djego^o poželji^ost in je brž sklenil nkocenbirta" okrasti. Neko 7ecer se skrije 7 njego7 škedenj, se izuje in ko so ljudje živino opravljali, zmuzne 7 hiao ter zleze pod posteljo. Po noči, ko sta krčmar in jegova zakonska zaspala, izleze izpod postelje in začne omare preisko^ati, toda denaije^ ni 7eč naael, kakor samo 4 fl. Ostali denar je krčmar izdal za kupljeno njivo. Najdene goldinarje vzame in jih zanese iz biše in pri plotu 7 sneg skrije, potem pa zopet pod poeteljo vleze. Toda sedaj se vzbudi krčmarica, segne po čre^lje pod posteljo in zadene 7 tata. Kmalu je vse na nogab, tat ugrabljen in zvezan iu tudi 4 goldinarji so nkocenbiitu" nazaj dani. Drugi den so predstojnik in 4 možje namenjeni bili tata tirati 7 Ormuž k sodniji ter so se z dobrim zajtrkom pripra^ljali na pot. Koeenbirt in tat sta ostala sama. Zviti tat ei je pa med tem z eteklovino 7rvi tako opazno prerezal, da krčmar, ki se je ravno obuval, tega blizn ni zaslutil. Na enkiat, ko je nkoceabirtu še na eni nogi bil obos, z drugo pa na pol 7 visokem črevlju, butue tat 7 okno in se Z7rne ta^un 7 sneg, nkocenbirt" pa za njim tudi skoz okno. Ali sreča teran ni bila mila, ker je z črevljevo saro ob fiteklu obvisel, da je žena morala stolec prinesti in ga iz nepričako^anih 7islic rešiti. Tat je pa 7Šel! Iz zgornje savinjske doline. Znano nam je iz goto^ih 7iro7, da dojde 7 Gornjigrad za okrajnega zdravnika g. Dr. Šlander. Imeno^ani gospod je brat občespoštovanega g dubovnika, 7ikarja 7 Celji, in naš vrli rojak Sa^injčan. Naša zgornja sa^injska dolina je ponosna, dobiti priljudnega umlji^ega zdra^nika iu narodaega Slovenca, domoljuba. Ne d^omimo, da bode njego^a priljudoa oseba se zaznanila 7 kratkem po celi savinjski dolini; kajti prijazen zdravnik je že pol zdravja, in ravno takega nam je potreba. Hudodelstva se 86 moožijo. Lani bilo je pri celjski okrožui soduiji 20.900 številk vloženih pisem, 1486 obra7na7 in 547 obsodeb; 7eliko 7ee, kakor poprej.