izhaja v^iki torck in soboto. Ako ] ado n.•( ta ilneva praznik. dan poprcj. llrednihtvo M- nahaja v „Narodni TiBknrni", ulica Vi'tturiiii St. 9, kainor je iiaslavljali pisnia. ^efrankirana pisma mi in' sjircjemaj«, «'iiako se ne uva/ujejo pisnia bn-z poilpisa. Rokopisi dopisov sc iiiv vracajo. TELEFON it. 201. «borira* V stane na letoflo K, za pol leta b K, za četri leta 2 50. Upravniit?» se nahaja v ,,Narodni siskarn:', ulica Vetturini št. 9. tik Asians se plačuje od čveterostolpne peti vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. PuMHmrzne fctevilkf sianejo 8 vin. in se prodajaju » 'aznih gonških traiikah St. 105. V (jorici, v torek dne 31. decembra 1912. Leto XIII. Vabilo na naročbo. (ionske rojake iiliudiio vahiuio, naj se v (ihilncm številu iiaročijo tiicli v pri- hodnieni letu ua naš list, ki jtiii bo daja! zdrnve lirane v dostojni in spodobni obliki, kakor sodi resiietim listu. Pod staro /astavo: »Za \ero, dom, eesarja" lidino ra/pravljali jjospodarska m so- tialna vprasauja tcr hndrili iiaše liud- stvo v njcuovem političnem, narodnen ii; Iviilttinieiii huju proti vse njeuove nasprotnike in sovra/nike, ki se mnpo- uosto blizaio v oveiih ko/ah / lep'uui imeni. List staue po pošti prejcmaii ali v (iorici na dom pošilian za vse leto . . K 10.— za pol leta . . ,, 5.— za eetrt leta. . „ 2.50 Ccn'cui narcčniki, ki še iiisr, p<>- rav!?i»li iiuroC'ii'mu /a whiolo ali \eO let na/.aj, so naprošcni, da store to v !;•><- nem interesn eim prei. UpAo ii Bw4oišt?B „Gorice'. Leinn bilanca naše stranke. Y inorjc vcOuo^ii vioue ilains kto 1'JIJ, ln)'.;\ito na velikili do^ndkili, ki bo- do / debcliini crkanii zapisani \ p:ivc-l- iiici iKii'dviu >. i .;' 1;''-e nase^a nare-da, je to leto velepomemb- lio. kniti \' tein leti: smo ir.i slo\ cscr, ',ia- čiti luanife-tir.tli za oiii dve veliki i'J.'M, ki tuuii morali biti /\ e/di-vodiiici /a bodočnost, niiuiifestinili mho naiprci pri svetovueni evhnristienem kon^resu na ccsarskein Miinaiu \' družbi narodov eele^a sveta /a \ ecuc krsčanske res- nicc in no svniili le^itiniuih zastopnikin smo se \' I.iubl.iani sknpuo / /asiopniki biatov llrvatov nawluseiio izia\ ili /a politieno jedinstvo \ seh .lu^oslovanov. ki prebivajo pod siavnini llabsbiirškiin /e/lom. /a tc d\c \'odilni idcii. za kr- ščanst\'o in za JL'dinstx'o z bratskini na- rodom lirvatskim, sl- liočcmo boriti vs>. ki priscyanio na zasia\o vseslo\ ciiskc l.indskc stranki1 in z nio zdniŽL-nc ln- \atskc stranke prava. I.v."t«) se ie iia'^iiilo k s\oieiiiu koii- > a in |)aineleii. prendaren ^ospodat ^-e \ piaša, kak(» ie '^ospodaril \' ra\'nne akti\iie in kak^ne pavi\'tie P'.- sioianke izka/nie \ ^\oii bii.snci. I nit. \ no ie. da se ie kot 1 iiieN'--ü. deinokrati jiia stvanka naibuli bridal a za cni (.lei našovia nafod.i. l\ ie nie^t»\ ¦ i..'d'"o in !iie;j.o\a ^laviia opora. bridal.' ie i;i slj'luja ie \ |>r\"i vrstj /a !\ine- .ii ^ta1,!. Nieiin delo \ div.a\ neiii zbon, r.t! I »unaiii in v dezelneni zl'D'-u ^orj^- kein ie bilo posxeJeiio osobito bla^o- bitiii in napredkn našci^a kmeta. NaŠv. dr/a\na poslaiK'a dr. A. (ire^orei^ \\. s\einik .1. I'oii Ma izpo^lusala izdatre podpoie /a liudMvo. ki ie trpelo p"- r.Kinikanki \ sled s|;i.be le'ine. iz\ ed.; sla uspcsiio akciio za nabavo /\\ ;ns.- m kniiil. ilose'^la sia. da so ^i; iiaklonile lepe. dasirnvno lie \eli!>.e podpore pi-e- lMitrebiieinn kolonskenin l.iudsiv n \ \\v- dü'. \ dr;.';!\neni in de/.elnem /born ji stttvil |K)slanee k'on predlou'. iu:i dr/a\ . odpise I'rezobrestna imsoiila za olii;"- \'ite\' x'iiioji'radox' ali naj \stsi uov1! odlou" \' plaeewmiii tell posojil. Me/.elri zbor y.;oriški. ki se ie vkliub \ elikun /a- prekam se.šel k dol^eiim in plodonosne- ! inn zasedanju, je sprciel po inieiiatixi inož iiaše stranke celo vrsto zakonov . ki bodo v trajno korist kmečkega pre- bi\alstva \' Koriški deželi. Spreiel ie /e znane a^rrarne zakone in vodopras- iii za1 nil. zakon o ura\na\i voda. ki ie že zäd«'/l)ii Ni»i\iš.ie potrienie in ki s<- ze iZATŠnie. zakon o nvudbi niiroviiili raz- sotlišč. ltd. () podporah. ki iih ie do- \olil deželni zbor \ sein siojcin prelii\al- si\a. lie moreiiio radi pomainkanj;: prostora tuka.i ^oxoriti. i'ondariti pa hoCeino. da so bile posebno Šte\ ilne podpore za izpopolnite\ eeMiie mreže in pronietiiili sredstev kakor tudi z.i ^radnio \odniakov in \(ido\odo\. Jav- na dela, ki so vj \\\ pa tain po deze'i .' ipruela, ia^no ^\ed'»ei.io. da so naši zastoiMiiki \ deželnein zborii delali. -- l'ra\ |'os(jbn<) skr'n so pcsv^Jali pov- zdi:^i knietiist\a. Pototn dezelne(sra od- lora ^e je skrlvjh. /a napredek v vseh sirokali kir.etiisna. zlasti pa za povzdi- :{n ži\iiioreie. Zato so se prireiaie raz- >ia\e Love/ij zi\ine. podelies ale so sc na.ur!'ade za izliolišanie lile\'o\. naknp >- Mila sc ie plemenska ž.ivina itd. Tudi koiiiereia. ribarstvo in jebelarstvo. p•>- sebno pa ^adiarst\o se je podpira'o iz ia\nili sredsie\\ I >a se razsiri teoretiC1- iiii znanie kinetijske^a ^os|vidarstva, se ie nsT.movila letos- ^osnodiniska so- la, ki se ie izborno obnesla. Ta institn- eija obeta l^ole^ že obstoieee kmetiiske sole /:i uiladeniče priiiesti nailepse s.i- '•"'.. :¦¦¦• 'v^--/,i;,.r(1 raciionalne^ra :^ospo- darsiva na kmetih. In kakšna ie nasa deiiarna or^ani- /¦uiia \' de/eliy Tudi ta ie na.še s\_ti.) povrlav'ie. I.ettvs ie bila po celeni s\eui, .'"sebno lKi še \ Avstrij, \elika denar- •i.i kriza. henar ie i>osta! na enkrat ze!o eliau'. \ se \'elike banke so pmisale n- i'reMiio !Mei"t». \ lnno'jiili axstriiskili krono\-jnali ie prislo vsled ti.via do nb- Ciiiiiili tfospodarskih |)oloinov. Na.še po- ss>jilnice pa niso niti čutile te splošnc denarnc krize, kajti slovensko zavcdiv) ljudstvo se ni dalo zbegati niti spričo \oine ne\araosti, da bi začclo dvi^atl ^voie priln anke iz posoiilnic. Zato jc naša üospodarska organizaciia komaj zapazila ono splošno piotnanikaiiie de- naria. ki se ie poia\i!o vsled voine nc- \arnosti \- celi dr/.avi. In to je ravno. kar nas navdaia z najlepsinii nadanii zj liriliodnjost. Naše posojilnice kliub splo- šni denarni krizi in kliub velikim :4-i- spodarskim polornoin na (ioriškem niti he občutiio, da je \ de/.eli in drža\i \e- lika deiiarna kriza. ki ie pa že dose^lu s\oi \rlnmec, ker so se zunanie politic- ne razniere docela izbolišale. S pono- som laliko truiino. da je nasa (sros|iodar- ska or^anizaciia najtrdneiša na iu^u. 7.J I'd nekdai sc ie bri^ala naša ^tranka. posebno pa nien voditeli. za slovensko šolstvo. () teni dovoli spriOujeio zavodi ^olske^a doma \- (iorici. delo za pre- mesti:e\' ^\o\ e'iske^a nčiteljišča iz Ko- I'l'a v (iork'o in za ustanoxitev sloven- ske :4iiunaziie \" (Iorici. Tudi v ravno miniilein letu se je skrbelo za raz\'oj in napredek sloveiiskevja šolstva v dezeli, zasiiuxali s() >c lepi načrti. sai so naše potrebe se \ el ike. potrebujeiuo sloven- sko realko. try;o\sko solo, obrtno solo. nekai se je livala Hoiju dosevilo. a driiK" v^ dose/.e. Je Hosjc da. S šolstvom v uaitesueiši z\'ezi so zavodi. ki skrbe /a \/:drzevauie in podpiranie dijakov. Med te zavode smemo prištevati Slo- \ensko sin» i^le. AioizilevhV'O-. l^iiasko mizo. rekreaioriie. Ysi ti so ciiuuiaeiia i:a::e stranke. Nekai. kar se ie sele \* teni letu rodilo. so rekreatoriii. t. i. za- bavisea za miadino \" ("iorici. ki je oel- rastla soli. Niih nanien je. zbirati mla- dež. da se moralno ne pokxari in ne '»dtnii svojeinu narndu. .kmez Trdiiia: Zbran spisi X. zv.: Izprehod v Belo Krajino. (Ljubljana \1>\J. Cena vez. (y.2u K.) Uelo Kranjci so postali \- zadiijein easn jireeej zaiiimivi. Ž11pni 1< Šaselj uain je iMulal dva zvezka ziianib beiokrani- skili pesniic. (Bisernicc 1. 11.) /nanstvi'- iio ie obdelal belokranjsko hiso dr. .Ian- ko iokar \' ».Caruioli« I. l()l I in l'.'lJ. Nekoliko potez iz belokrauiske^a zi\- ljenia naiu je hotel podati tudi (ian^el s sv(;jo kiijii^o uB'jIi rojaki>, ki pa radi svoje poiuirejeuosti ni \spela. (iani^ei lU'.m je iiodal "belc« rojake bolj kot si jili ie on mislil, kot pa kakor so \- resni- ci. Naš znani pri|)o\edo\-alee in opazo- valec nase^a Ijudstva ;ia I )ok'iijskeni 'I rdiiia je nestetokrat potoval med \W- iokranjei in opazoval njili navade in razxade. Zato la zxezek nje^ox ih spi- sov. kakor že par prejsnjili, niuia toliko leposlovnc kot pa folkloristieno ljiio Sicer ie tudi tukaj Trdiiia mojster \- !)ripo\edo\aiiiu in nje^'ov slojr je skozi in skozi jedniat in krepak. Trdiiia rad posuenia v slojrn in dikeiji pri|irosteua kinetiea in to je prav. Ljudstvo naiu je dalo iezik ne pa razni slovniearji. ki si- liio s svoiiini "icpimi in estetieniiui" nrcdlogi na povrsje. Sicer bi človek mislil, da smo pri nas že tako daleč, da bi to spoznali kot pravo .a ni res. Ne- kateri vidijn si1 \ediid eili v\':sr,i jezi- ko\!ie:^a pouka \' tein. neiti neko\ ¦ \ ;- :ii¦• iezik. ki :j,;i !judM\n nikier ne :^.o- ',cri. ! »oiiiae in pri|irost ie ion Trdiiu. \ev.a iezika, eelndi (upatain prisili siio\ tudi nice,..', da se \c;isi izra/.a bolj uniet- ničeuo in prisilieno. Pa to ie k- redko. Trdina ie dosti občeval s priiirostim liudslN'oiii, kakor .lureic in i.e\>tik in t.i daje njcejivi pisaxi neko posebno sve- žost in krepkost. /\crižene. /aplctenj periiode, ki iih človek !e s tež:i\(^ razu- nie, iiustinio l.atiueeiii in clr11:j.iln : iu's iiarod ^o'/ori jasno in priprosio. zato |;i; raziii!ilji\(\ Ta knii^a Trdinox ih spiso\- je ;-e!p (»bsirna, obse^a -4()J st rani, /aliboe; d/ k>i bil o Bclokrankih ialiko pove'.'ai se več, ako bi lie bil vpletel \' s\oia opis,;- vanja tudi podatkov o ueuiskeni liud- st\u. kakor so ua videli razni belo- kranjski krosniarii po Haxarskem in dniy.il! lieuiskih kraiih Od straui Ji'7 dalje ie \ edno polno odsta\ko\ pos\ e- čeiiili Neiiiceni in njilioviin uavadani. Sicer pri tern pisateli in tudi že nievsovi pripo\-edo\alei krosniarii delajo razuo lirimere in poučue opazke. a nas v res- nici ta stvar ne zauinia polovico toliko kot ie u'oto\o zauiinala pokojiievi'a Trdi- iio, katereinu so bili ti podaiki o neni- škili slabostih in uapakali \- uje^ovein VL'likeui rodoljubju i^otovo se bolj vaz- iii kot komu druueiuii. V tej knji^'i omenjeni do^odki in do/.ivljaji so za nas posebno zaiiimivi. ker je Trdiua na lastue oci o|iazo\al doieuisko liudst\o. ker je vse sam \id.'i m slišal. p.iuijoč ined narodoni kakor kak sredniex eški poeia. Okoli I. 1S7'1 in 'lekiiliko |io/nejc ie ! rdina naiveO poto- \ al \- onih kraiili. Zaio ie treba tudi \ zeti st\ari kakor mi bile takrat. Manes so ukliub \ sei liudski konservanx nosii \eii(.lar že nekoliko dru^'aCMie. Iz NoNe^a N\esta. svoievia :^lavne- e,a taboi'a. jo liiahne I'rdina navadno v s\oje ljubo Podii'orje. To so kraii se to- stran (iorjancex. Ljudstvo je takrat bi'o se poluo \raž in tudi pok\ arjenosti. ka- kor naiu ka/ejo nekateri odstavki \ o- Dienieneiu deln. Teh par odstax ko\ in tu|Vitain kaka opazka vzbiuli tudi neko- liko poinislekov iilede nioraliene ured- nosti kuii.^e. Sicer pa iih je že pisateli zapisal kot svnrilcn z^led. kaksni u e bodiiuo. ()d tu prideino ua (loriauce. katere uaiu je opisal prav zauiniivo ze naš zuani turist .laka Zuiiančič \ "Pla- niuskeni \ ostniku.. bolj / uanivoslov- ueiia stalisea. (lorjanci so znaineniti pa tudi \' bajeslovneui oziru. N.hroj baik in pravljie se živi \- tell kosatili liribib; 'I'rdina nam iih podaja \ s\oji kniiiii ne- koliko (str. 75 II1)). Nekatere so tako naivuo liubke. da jib je uaravuost ve- selje čitati. M\e sti pouatisuieui tudi že v solskili berilih. Miiiio hajduko\- in tiliotapce\- pri- demo potcm k »beliniu Kranjceui. Ljud- stvo je tain jako prebrisa.no in talenti- rauo. Šol takrat se ni bilo uobeuih. ede.i se je utjil od driijrcjra. Colo stari uioz.a- karji so se poprijeli čitauja. ko je ta i iiinetuost ¦ prišla tia doli. Jezik teh ua- i sih roiako\' ie že bi.li podoben hrvaske- uiii. To se pravi. t;nu doli na rolni Mo- I leniske ie prebod med hrvati in Slo\ eu- vi. ("no rarečic preide pola^oma \- dru- ,^;o. da se tevi'i1. niti ne opazi. In tja do Za^reba se j^ovori se vedno k a i in ne š i o. kar dokazuje \cliko soroduost te- ii'a pleirena z nanii. In beli- Kraniec se čuti \- Karlovcu skoro bolj doiuaceu'a koi na Kranjskein. ker uieirova vjovori- ca ie že bolj lir\ aska . Tako vidiiuo. kako se vleče ju^oslo\ansko plenie od Italije doli ua Balkan. Y.n sam iezik. en sam uarod 'e to pravzaprav. kajti na- recja prehajajo eno \ dru^o, da se niti ue ve kje in kako. Kakor med Slovenci in Hrvati je tudi \ N\akedoniji med Srbi i;i Hollari. Kake posebne razlike splob ni, !e uekateri ucetiiaki so ¦ dovinal'.r uiejo med obeina nareciema. Heia Krajina ie jako zaniuii\a. \ /adnjeni jasu Trdiuove dobe se je tudi izobrazba in u'ospodarstvo zelo povzdi- v;nilo. I'-ri tein si je zadobila ravno du- hovščina ueveidjivib zasUi^. Tako je iv pr. metliski župnik \ iiicenc \Ouk nil svojo roko osnoval solo, v kateri ie po- učeval Ijudstvo. Kar se tiče Rdspodar- ske strain. i>ra\'i Trdiua, da ima sulior- ski žtipnik Škotic v Meli Krajini največje /asluyjc. L'etudi se ie med tein časoui marsi- kaj |iri »b.elib.« Kranjcih spreobrnilo, vendar so te slike iz preisnjih dob zani- mive in eitanja uredne. d. b. Priloga „Gorki" št. 105. z dne 31. decembra 1912. fraucoščine ali auglešeiue ali drugih lujili je/.ikov. Ravno tako p'rtrebuiejo stciUi^r-.i- fijo uradtiiki v bankah, pn odvctnikil: in iiotarjili, pri sodiseu. Pa tudi vsakemu posamezniku Stenograf ija prav dobro slu/.i v privai- nem življenju. Pri teni stenografija ni sulioparen in dolgočasen, tcmvcč zelo /animiv predmct, ki človeku midi nmo- go veselja. (iabelsbergcr, slavni izutni- telj stenografije, je trdil: »Stenograf ija bodi pismo vseh izobiazeuih Ijudi!« Želeti bi bilo, da bi se vzbudilo v raztiih krogih tukajsnjega obcinstva zauhnanje za predniet. Trgovsko-ohrtno društvo naiiiera- va nieseca januarja 1913 otvoriti tečaj za stenografijo, v ktcreni bo poučevui tukajšnji profesor slovenske in noinškc stenografije. Cenj. gospice in gospodje, ki sc uamcravajo udclcžiti tečaja, iia.i blagovolijo to javiti društveneuiu bla- gajuiku .losipu Ivančiču trgovcu v Oo- rici (iosposka nlica st. 11. Popravek. Slavuo urcdništvo »(io- rica« v Gorici. Z. ozironi na članeK »Kriza v odboru vojaško-veteranskeg i društva za (loriško-Oradiščansko«, ob- javljenem v Vasem cenj. listu due 24. dcccmbra.t. 1., pozivljani slav. uredm- štvo v sniislu § 19 tiskovnega zakona, da uvrsti v prihodnji štev. tega lista na - stopni popravek: Ni res, da je v odboru vojiiško-ve- teranskega društva za (ioriško-Oradi- ščansko iiastala kriza. Res je, da od 18 društvenili odbor- nikov so 3 iz odbora izstopili iz osebniti ozirov ali kakor so dotieni v pisniu iz- javili »aus pers<*)iilicheii Rücksichten« in so v odborovi seji od 13. t. m. drugi go- spodi že imenovani, kateri bodo izsto- pivše nadoniestili. Ni res, da se je na obenem zboru, ki se je vršil v nedcljo 1. decembra t. 1., popolnoma prezrla slovenščina, res pa je, da se je konečno poklonstvo pre- svetl. cesarju končalo v vseh treh jezl- kih, toraj tudi s »Živijo«, kar pae niora gosp. poročevalcu znano biti. Za pred- sedništvo društveni načelnik: Ces. svetnik A. Jacobi. vitez reda sv. groba. Oponiba uredništva. Svojim cenjc- iiini Cilateljem prepuščamo, da sanii |)resodijo, v koliko je ta popravek po- pravil našo notico. Central Bio. - Danes sincha poln S i 1 v s t r o v v e č c r. V četrtek in petek krasm- slike iz balkanske vojue. Krasni prizori iz boja pri obleganju Skadra in Tarabo- ša. Ti posnetki so jako zauiniivi in nain kažejo bajonetne naskoke, učiuke šrap- nelov itd. Razen teb bojnih slik, poseb- no krasna drama »Cudež«, ki je pravo mojstersko delo. V uajkrajšem času si je veliko ki- n-ematografsko podjetje pridobilo sini- patij v vseh slojih občinstva, kar naj- bolje spričuje trajno velik obisk vsakc predstave. Kdor se hoče eno uro iz srea smejati in v najboljši volji končati lc- tošnje leto, naj poseti daues CENTRAL- 1310. Idilična vožnja je po vipavski že- leznici, naj pa reče kdo, kar lioče. Po- sebno prijazen je večerni vlak iz Aj- dovščine proti (iorici. Sede elovek na ta »ekspres« ob tri eetrt na šest (5.45) it. vlak jo »takoj« odbriše proti Cesti. Tarn ni nie posebnega, a zanimivcjšc je v Dobravljah. »Folka« se kar tre, in potnik si hitro zagotovi in zavarujj svoj sedež, da bi mu ga kdo ne vzel. Toda vlak odpilia in vstopil navadno ni nihče. Pol vasi pride vsakokrat le »tako posrledat«. Od tu gre »vlače« vedno iii- trejše proti Kamnjaiii in dalje miino ßa~ tuj — tu sc vstavi le nckaj čez potrcbo -- proti Dornbergu. Bolj kot se bliža državni progi, toliko bolj mu pojema inoč in v Prvačini obstane teoi nic meni uie, kakor da ne gre tisti vecer ua ce- Icm svetu več noben v'ak po tiru. Radi lepšega ».rahljaj«« tain potnikoin kosti s tern da vlačijo tistili par vozov doli in gori - na Volčjodrago pa nazaj itd. To sc i/.vrši včasi po trikrat. Kdor ne vz- drži, plača kazen. Po .'iiekoliko« uiinu- tni! jo pilnie lukanialija na Yolcjodrago, kjer ostaue zopet stalno nekaj >4re- mitkov«. Ta in oni med teni že zaspi ec more, in prebudi se v Šeinpetru, od koder siiio »kiualii'< v (iorici. lira je lKimreč med teni .sole osem, kar pr\ Uiko ni nierodajuo. \' d v •_• li u r a li i n č e t r t je elovek tako sreeno iz Ajdov- ščine v (iorici. hržavni \r!ak pride v istem času iz (iorice v Trst t. i. 07 kin, vipavski pa prevozi 2 !S km in rabi več časa. Ali se res ne da ta zver nekoliko zdramiti? Ali bi ne kazalo raje opustiii progo od (iorice do Prvačine in zvezali od P'rvacine do Ajdovsčine vipuvsko zeleznico na državno? Tako bi bilo lah- ko več vlakov in clo\ek bi si prihranil tisto straliovito vicanie, ki spoininja ua umOiliiice v srednjem veku. Napovedi za odinero osebne doho- darine, katere morajo predlo/.iti delo- dajalci za pri njib usluzbene osebe, ki iinajo 1200 K in več letne place se ino- rajo predložiti davčnim oblastvoiu uaj- kasueje do 31. januariia |)riliodniejia '. in to v izogib kazni določcni v ^ 241, 243 št. 0 in 244 zakona od 25. oktobr, 1S% d. z. st. 2211. I )oticne tiskovine se elebe brezplačno |iri davenih oddelkili pristojnih okrajuili gki\rarstev. Napovedi za odmero osebneua do- hodninskejja davka in osebnega davka od višjih službenih prejemkov in pr;- hodnmskega davka za !. 1()I3. nioraiu prcdloziti vsi oui. ki so tjni davkom podvrženi pristojnim davcniiu oblast- voin, t. i. da\čnim oddelkom pristojnih okrajuili glavarste\" najkasiie';: do 31. januvarj;; 1°13. |)otičue tiskovine se dobc brczplačno pri imenovanili davC- nih oblastili I. instance kakor tudi pri doticnih davkarijab oziroma /upan- stvili. Pogreb poreškega škoia dr. Flappr« hode v pctek (\uc 3. januvariia 1013. Oporoka pokojnega škoia dr. Flappa. P-okojni škot dr. Plapp je v s\oji o|K)- roki postavil za glavnega dedica svoi. skoro en uiilijou kron vredne zapusčin- ustanovo, iz katere se bodo izplacevali stipendiji letuih 30(1 K oniin mladeiii- čem, ki se liočejo posvetiti duliovskeiiiu stanu. Število takih uiladenicev italijai-- ske narodnosti pa ne sine biti nikdar maiijše od ouega slovanske uarodnosti. DotiČMie štipeudije bode podeljeval po- reski škof dogovonio s tržaskiin ua- liicstnistvdMi. Legatov /apušča škof z«i 248.000 K in sicer za sorodnike v pri- bližnein znes.ku 4(».()00 K. potem usta- novo letuih 20(1 K, kateri znesek se inia razdeliti med poreške ubožce vsako le- to ua obletnieo njegove smrti, ostah znesek se porabi za raznc druge usta- nove, kakor n. |)r. rO.ciOO K za ustauo- vo za ])odpore revnhu in bolnim duhov- nikoin poresko-pnljske skofije. III. slovenski protialkoholni kon- gres v Ljubljani. 111. sloveuski protial- kohoini kongres, ki se je price! v nede- Ijo v Unionovi dvorani \T Ljubljani, je bil nepričakovano dobro obiskan. Ta kongres je pokazal, da so se nasli iu? teni poljii vsi trezni in razsodni ijudJL brez razlike prepričanja in si podali ro- ke k skupneinu delu proti tenin sovra- gu slovenskega naroda. Kougres je otvoril v iiuenu "nništva zdravnikov;< predsednik dr. pi. ßleiweis. Pozdra\'il jc kougres Ijubljanski knezoskot dr. .k- glic, ki je izrazil veseljo, da so se pri - družili tudi slovenski zdravuiki tenia nad vse važiieiiiu gibanju proti pijanče- vanju, \ imeini knmjske dežele je po- zdravil kongres dcželni glavar kraujskr lir. Šusteršič. Udeležence kongresa ie pozdravil tudi urcdnik »Zlate dobe« I. Kulan. Na kongrcsu so bile zastopane \ se slovenske dezele in tudi Hrvuska. Navzočih je bilo na kongresu več de- zelnili poslaneev, zdravnikov, duhovni- kov, županov. nciteljev in uciteljic in drugili slojev. » Goreti je začelo 28. t. m. na parniku »Kleopatra« \r tržaškem liristanišču. (iasilci yo iiueli opravka od 4 p(?poklau do 9 zvečer. Škoda še ni cenjeua. a zna.ša gotovo precei.šnjo svoto, ker je zgorelo samega sladkorja čez 4ri niein, je planil nanjo. jo ol;delo\al s pestmi in ji polomil par reber. Le s te- zavo mu je u.šla, a grozovitez je nato vslrelil svojega triletnega otroka in se sain sclie ter tako končal svoje brez- božiH). razdivjano zivljenie. Ustrelil se je na Reki neki 2(>-letui i'^ralec iz Slavoniie, ki je bil pokliaui iir.d oio/.ie. Y nisinu je naročil, naj njc- govo truplo se/.R'ejo in pepel raztrosijo \ morje. Svoje premozenje 22n<) K pa je v istem |)ismu določil za obmejn. vojake. Ponarejenc clvajseiice so krozilc \- zadnjcsn času \- prav obilem stevilu v, \ UJc!:i in v celi okolici. Sedaj se je policiii p.osrečilo dobiti > tovanio». iz katere je izhaial ta denar. Pouarejevalci dvajsc- tic so iiueli svoje prostore v neki strar- ski ulici v p-edmestju Sv. Križa na Re- kl. Štiri tičke je policiia spravila pod kljuc, drugi so pa zbezali. Letošnje prazniško vreme ni prav iiič prazniško. \ mestu iniamo že &.\w za dnein le luzo in zopet lužo in od drugod sl poroča tudi iako slabo o vre- nienii in njegovih lunah. \ liambur- iai so baie divjali taki \iharii, da je skoda nara\'iiost ogromna. Iz Londoin poroJajo o \elikanskih škodah in ue- srečah na moriu in ua suliem. Morje k \ darilo čez bregove in voda je na nc- katerih angleških obrežjih i/sto|iiia t;i- ko visoko, da je zaliki železniske tire in ceste. on let ne ponmiio baie takih po- vodnji. Mnogo ladii se je ponesrečilo. nebroj ribičev je našlo smyt v razbi;;-- l>.;mih valovili. Velik deficit v deželni upravi. IroraC'iui ceskega kraliest\-a za 1. 1^1 !< izkazuje okroglo 30 iuiliioiut\ primani- kljaja. Proti trializinu pise tudi duuajska krsčausko socija'ma "Reichs|)ost: žitne njive. Jugoslovansko vprašanje je postalo v zadujeni času tudi za avstrijske Neni- ce skrajno važno, ker že ni več neui- škega lista, ki bi se ue spustil v debato o tej zadevi. Razui iiolitiki in se bolj ne- politiki oddajajo svoja ninenja po nein- skili dnexnikih, a pri tern prav nialo \prasajo, kaj poreče k vseinu tenni ti- sta stranka v tej aferi, ki je najbolj pri- zadeta, to so Jugoslovaui. ^Tagespost od nedelje (29. dec. 1912.) prinasa zo- pet članek o jugoslovanskeni vprašauju. katero primerja uvodor.ia s Česko-nem- ško spravo. Tani gori na Češkem pravi člankar se je vršil 3n let sem veden boi in vedna pogajanja, ki pa niso j)rincs!a nikakega vspcha. V tein ee.ško-nem- škein vrvenju. pravi, so Nemci Jst.> pozabili na to, kaj se godi na jugu iiin- nariiije, kjer se je |)ojavil nov sovražnik neniškega, že tako povsod »ogrožene- ga" plemena. Zato češko vprašanje m- ii.a več tiste važnosti, kot jo je inielo nekdai, sedaj je treba obrniti pozornosl na jug, tuje treba zbrati vse svoje wo- či. Jugoslovanov je, kakor pravi «-'la- gespost'. sedaj v monarhiji cjliii 6,353.0(11) in to število pomeni za nem- ski znacaj monarhiie grozovito nevar- nost. Zato morajo vse nemške čete s severa in na jugu je treba stopiti tesn.» v vrsto. ker drugače bo eden teh dni izginil zadnji Nemec s površja. Kaj nu; sedaj nastane? Ali naj se govori za cen- tralizem ali za federalizem? Kako sta- lišče bodo zavzeli alpski Nemci, ki so .lugoslovanom naibli/.ji? \'se to so vpra- sanja. ki ne dajo neiuškim časnikarjem več spati. Da bi Slovane kar enostavno tajili, kot so delali to do sedaj. to Nem- ceni več ne diši in ugri/niti bodo moraii le v kislo jabolko narodnega priziuüija. \ eseli nas deistvo, da Nemci uvidiio, da je bila njih dosedanja, politika popolno- na izgrešena. Že to priznanje saino je nekaj uredno. če bi nič drugega ne s!e- dilo. Na drugi strani pa si moramo bit' v svesti mo\ ih hudili bojev. ker alpski Nemci se bodo sedaj še huie organizi- rali proti naiii. Sedaj nam ostaia le ena pot: tudi mi Jugoslovani moramo stati kot en moz proti nemškemu napaclti. kajti sedaj ne gre več za poedine SIo- vence ali lirvate. atnpak boj je napo- vedan .lugoslovanom. Slovensko - hr- vaška stranka prava. ki obsega skoro \.ve .lugoslovane naše monarbije. bo se- daj inič nioraki stt^piti uidi v akcijo. Le z združenimi močuii homo kos skupne mu sovražniku od severa. ki bi rad spravil pod se \ se, kar nosi na sebi znak s!i)\-;mskega rojstva. Cesarjevo stanje je zadnjc dni u-, kljub slabema vremenu iako izborno. Nekoüko ga jc sicer uadlegoval katar \' grlu. ua kar je osebni cesariev zdrav- nik poklical na posvet se par strokov- njakov. ki so se pa vsi prav povolino i/.razili. Razne vesti o cesarjex em šib- kem zdr:iviu so tedaj popoiuoina l'rez vsake iiodlage. Cesarjevi božični prazniki. Hožičue praznike je cesar pre/.ivel \- Sc!n>nbru- mi v ozjem rodbinskeni krogn. Nobel-ovo mirevno darilo za 1. 191.*, dobi baje nas cesar z ozirom na njego- ve izredne zasluge za mir med evrop- skiini državami. Umrl je predsednik statistične ko- misije na i hniaju dr. Mrnest Miscliier. Njegov naslcduik bo bivsi financni mi- nister dr. Robert Meyer. Oko si je izteknila na ženski klo- bučni igli na Dunaju neka ženska, ko je stopila \- elektricni voz, kjer je stala ne- ka dama'z velikim klobukom in se dalj- šiini iglami. Ni sicer. da bi predpisovaü dainam. kakšiie igle naj nosijo, a take '.trozovite sulice, kot se tunatam vidijo, so za obcinstvo v resnici nexarne. 10.000 kron voini mornarici ukra- denih. Kokor poročajo dalmatinski lis'i, je bila te dni na parniku »\\ unnbrana« na dosedaj se nepojasnjen nacin ukni- dena vrečica z 10.000 K, ki jib je voint uiornarica iz Pulja poslala vojni moi- narici \- Trst. Brusaee je zacela preganjati oger- ska vlada, čes, da so ogleduhi in |>oleg svojega rokodelstva ogledujejo mosto- \e. utrdbe itd. Notrauje ministerstxo jr.» uaročilo vseni podrejenim oblastim, iiaj strogo pazijo na vse brusaee. ki se. nahajajo raztreseni po ogerski dc/eli. Zimske nianevre namerava up.'- Ijati \ojaska uprava pri eetali. kakor so bile dosedaj v navadi poletni mauevri. \ to svrho se bode moralo vojaštvo vežbati tudi \ prenočevanju na pro- stem, v kolikur bodo lo dovoljeva'.e klimatične razmere. Naša stranka je Ijudska stranka. Zato je vedno v dotiki z vsemi sloji ljudstva. Njeni poslanei živc mod ljud- stvom, občujejo ž njim zasebno. a pri- rejajo tudi javne shode. kjer lahko vsa- kdo izrazi svoje ninenje in svoje želje. V preteklem letu se je vršilo najprej ve- liko zborovanje slovenske ljudske stra- nke eine *>. fehruar'ja v veliki dvorani »Centraine posojilniee« v (lorici. kjer se je volilo na novo strankino vodstvo, potem so inieli posianci in elani strau- kinega vodstva po deželi dobro obiska- ne shode, kjer so poroeali Ijudstvu o svojeni delovanju in se pouienili / ujiin 0 njegovih potrebali. Taki shodi so so vršili v Št. Petru. Sovodujah. Pornber- «u. Yelikih /!ab!jah. Cepovanu. Mcdani, na Yogrskew, v Podgori, Kobaridu, Koninu. Mirnu. Kamnjah. Antun em itd. Posianci so prisli v stik z ljudstvom in zvedeli njegove želje in potrebe. Toda strankino clelovanje se ni omcjilo le na javnc shode in delo v javnib zastopili. Povsem intenzivno delo se je vrsilo tu- di v izobraževalnih društvih na deželi, katera so ravno v minulein letu lepu narastla. posebno na Krasu. Veliko šk- vilo \eselic priča o požrtvovalnosti \\\ delavnosti inož, ki sodelujejo pri teü društvih. Tudi strankino časopisje se je v ininulem letu zelo razsirilo. Mesto Oorica je naravno središče slovenskega dela dežele. Y to središčc st je zlival slovenski živelj. a se je po- tujčeval, dokler ni bilo slovenskih šo! v Ooriei. Potujčevanje je zdaj precej prenebalo, a političnega vpliva v ine- stu nimamo nobenega, ker imajo Itali- jani občinski zas'op v rokah. Tudi tii- kaj so zastavili naši posianci svoje nio- či, da se razmere izpremene. \" dc/.el- nem zboru so dosegli. da ni bil spreizt nov mestni Statut, kateri bi za vedivi zagotovil Italijanom nadvlado v goriš-' kem niestu. Kot predsednik »združeiie- ga narodnega odbora« v Gorici je iz- posloval poslanee Fon. da so se odnc- sle občinske volitve v Oorici kakor tu- di volitve v trgovsko in obrtno zbornl- u>. Ta narodni odbor je tudi uspesno posegel v volitve v okrajno bolniskn tyagajno v Oorici. In doseglo se je tudi, da se je odzvalo nadzorstvo nad to blagajno goriškemu magistratu in da se je poverilo c. kr. okrajnemu glavar- stvu v Oorici. Nasa stranka je delala tudi na dri;- gem polju za povzdigo slovenskega življa v Oorici in sicer na kulturnem. Prirejale so se ljudske igre in velika vsakokratna udeležba je bila najboljši dokaz. da so take veselice Ijudstvu uga- iale in da so dobro vplivale nanj. Misli- mo, da niti naši nasprotniki ne bodo tr- dili, da je v ravno preteklem letu vla- dalo v stranki inrtvilo in da se ni nič storilo. Delalo se je v zakonodajnih tn upravnih zastopih, delalo se je v go- spodarskih, izobraževalnih in humani- 1 -nih drustvih. Naši zastopniki so biü povsod možje na svojem mestu, v dt- ltgaciiah v Budimpešti in v dunajskeni parlamentu, v goriškem deželnem zbo- ru. deželnem šolskeni svetu itd. Kar smo do zdaj poudarjali, sniemo prištn- vati med aktivne postojanke strankine bilance. Ali irria tudi pasivne? Pa. tudi take izkazuje. Med te prištevarno razne riačrte, katerih ni bilo mogoče v tem letu izpeljati, a če Bog da, jih izpeljemo v prihodnjein letu. Opomnimo še, da ima slovenska Ijudska stranka koniaj dve tretiini vseh deželnozborskih in državnozborskih niandatov v rokah, nasprotniki pa dobro tretjino. Zdaj pa primerjajte naše delo in delo nasprot- nikov! Ali je sorazmerno? Dopisi. Iz Saleža pri Zgoniku. 0. .ložel Kocman (ne Križman) tukajšnji ^ostil- ničar in trgovec, o katerein ste poro- cali, da je nanj dne 18. t. ni. s samokre- som streljal 27-letni Jožef Orilanc iz Saleža in so težko ranjeuega odpeljali v tržaško bolnišnico, je na sveti večer podlegel snirtnonevarni rani na vratu. Prejel je v boluisnici dvakrat sv. za- kramente, Rajnki je iniel sele 35 let in zapušča mater vdovo, soprogo vdovo in mala otročiča. Truplo so prepeljali v Zgonik. Pogreb se je vrsil ob veliki udele/bi. Potrte sorodnike Bog potolaži morilcu pa daj Bog inilost prave |io- kore. »Ako ue odpustite eden drugemu i/ svojili src. tudi Oče nebeški vam ne no odpustil.u Politični pregled. Državni zbor. Poslanska zboruica je v soboto v nad 1() ur trajajoči seji resila sestinese- čni proračunski provizorij, reform'.) kontrolne komisije za dr/.avne dolgove. zakon o klanju živiue v sili in društve- ni zakon. Y debato pri proračunskeir. provizoriju sta posegla v 5 ur trajajo- čih govorih rusinska poslanca Budzy- novsky in Huistriausky. Položaj je bil jako kritičen. Med Poljaki in Rusini so se med sejo vršila pogajanja glede rusinske uuiverze. - Posredoval je pri teh pogajanjih inini- sterski predsednik grot Stürgkh. ki je v zadnjem trenotku pozval k sebi rusin- ski klub in ga poiniril z zagotovilom, da ii.n v kratketn v smislu dogovora s Poljaki cesarjevo pistno zagotovi po- sebuo univerzo. Oovorila sta tudi državna poslanca Oostinčar in dr. Korošec. Oostiučar je stavil predlog. naj zbornica o proračun- skem provizoriju preide na dnevni red. Ta predlog je podpiral dr. Korosec, če". ker zbornica z ozironi na izjenwio sta- nje v banovini niina zaupania do seda- njih razmer v monarhiji in ker ni zua- no. kaj je vlada storila proti ti'iu raz- nieram. Oba govonüka sta izjavila. da bo- do člani hrvatsko -slovenskega kluba glasovali proti proračunskemu iiroviz«»- riiu. Odločna pasivna rezistenca hr\a- sko-slovenskih poslancev je dosegla že sedaj velik moralen uspeli. Mogočna uemška in poljska gospoda, katero je' s tiho asistenco podpirala večina čeških poslancev, se je morala konč.io le udati. Prepričala se je, da sila rodi silo in d:i ve Hr'-asko-slovenski klub zaveda svoje vazne postojanke. Yprasanje italijanske pravne fakultete je vsled odpora Hrva- ško-slovenskega kluba obležalo nere- seno v odseku, akoravno so vse druge stranke zagotavljale Italijanom ugodno rešitev še pred prazniki. \ladni uaert o centralni blagajni za zadružništvo je ue- kaj let ležal na ledu. Večina je odne- hala, odkazala predlogo narodno-gospo- darskeinu odseku, ki je v petek soglas- iio dr. Kreku poveril poročilo. Komisar Cuvaj je pobral šila in kopita. Že ta dejstva so aktivne postavke v bilanci, ki se v doglednem času še izboljša. Štajerski deželni zbor lnia vedno bolj zainotano zgodovino. — Dezelni glavar Attenis je skušal posre- dovati med strankami, a ni šlo. Kakor poroča korespondenca ^Austria's bode po novem letu začel namestnik Clan zopet posredovati za morebitni spora- zum med Slovenci in nemško večino. Olavne točke so vprašanje glede dežel- nih šolskih nadzornikov in glede prora- čuna. Ako se j)osreči doseči sporazuni, bode deželni zbor sklican 10. ali li. fehr. in bo dcloval do srede marca. Po večini so to le ugibanja, gotovega prav zaprav ne ve nihče. Ogrska volilna reforma. Ogrski ministerski predsednik Lu- kacs je cesarju prcdloži! v enourni av- dijenci osnutek volilne reforme, ki ga bo Lukacs predložil ogrski poslanski zbornici. Opozicijonalni krogi so silno razburjeni, ker je cesar odobril ta osnu- tek volilne refomie. Nemški državni tajnik za zunanje za- deve umrl. Državni tajnik za zimauje zadevc Kiderlen-Wäcliter. ki je bival v Stut- üartu na božičnem dopustu pri svoj'i se- stri, baronici (lemniingeu. je vCeraj n.i srčni kapi umrl. Londotiska mirovna pogaianja. Y soboto se je vršila šesta seja lon- donskih kouterenc, kateri je predsedo- \al Rešid pasa. Ta dan so predložili 1 urki svoje protipredloge, ki določujejo I. Yes odrinski vilajet ostane tur- ški. II. ,\\acedoniia se spremeui v avto- nonino kueževino pod turskiin uadvlad- jciii. kateri bi načeloval protestauski kuez nevtralue diuastije. Tega kneza bo predlagala balkauska zveza, imeno- vala pa ga bo Turčija. (ilavno nicsto tc kueževine bo Solun. III. Albanija postane avtononin.:1. kneževiua pod tursko suvereniteto. ¦ Madal bo v Albaniji član turske vladar- skc liise. Ta režini naj traia pet let. po preteku tega časa se bodo določile spo- razumuo med Turčijo in velesilami dru- ge odredbe. IY. Na podlagi turške konstitucije naj pripadejo egejski otoki Tureiji. Y. Krečansko vprašanje se iiua re- siti med Tureijo in velesilami, ne pa prr mirovnih pogajanjih v Londouu. Zahteve Turčije res niso skromnv in skoro vsa Evropa je dobila vtis, da se Turčija s temi protipredlogi le sali. Seja se je odložila na včerajšnji dan, ker so delegati balkanske zveze izjavili, da" niso sprejemijivi turski protipredlogi in naj predložijo Turki druge po domacc rečeno bolj pametne predloge. \'čeraj pa so Turki izjavili, da nisu dobili še nikakih instrukcij glede nadalj- nega nastopanja in seja se je zopet od- lozila in sicer na jutri. Zavlačevanje mirovnih pogajanj od strani Turkov naredi vtis, kot bi se Turki norea delali iz cele Kvrope. Oni ne verujejo, da bi balkanska zveza bila v stami nadaljevati vojsko in zato se n;; tak način šalijo. Mnenja glede izida mirovnih poga- janj so različna in le bodočnost uaui bo pokazala, ali pride do sklepa mini, all pa bode vojni ogenj zopet zaeel goret* po Balkauu ali morda še kod drugod. Splosno pa je mnenje, da se jc do- volj krvi prelilo in da bode Turek nio- tal enkrat rcsno misliti na konec voi- ske in skleniti mir. Položaj v Odrinu. Neinški častniki, Begunci iz Odrina pripovedujejo, da je položaj v Odrinu obupen. Y seda- njih dolgih nočeh so odrinski prebivalci v popolni temi, ker so vse zaloge svec in petroleja pošle. Že davno so pošk; tudi vse zaloge soli, riža in tobaka. Odrinsko prebivalstvo željno pričakuje, da se sklene mir ali da se mesto vda. Šukri paša, trdovraten Arabec, je pre- mirje sicer sprejel, a o predaji noče nič slišati. Krog 10. t. in. je bil pripravljen mesto lzročiti, aKo bi Bulgari dovolili, da bi smelo 150 častnikov iz Odrina brez ovire odpotovati v Carigrad, ne da bi Bulgari vedeli za njih uneua. Iz tega sklepamo, da je v Odrinu razen 2r> neniških štabnih častnikov, še več nem- ških častnikov, ki bi radi skrivaj odšll iz Odrina. Odkar so Bolgari odklonili ta skrivnostni odhod, so se ncmški časf- niki in Šukri paša zopet odločili za obn- pno obrambo Odrina. Bolgarske izgube. Olasom srbskega lista »Straža« so in.eli Bolgari 50.U0O mrtvih in ranjenih in ne 80.000, kakor so časopisi poročali. Domače in razne vest?. Odlikovanje. Cesar je podelil rav- natelju tukajšnjega poljedelsko- keiuič- nega poskuševališča g. Ivanu 15 olle ob priüki njegove stalne upokojitve ua- slov dvornega svetnika. Pozor', Veselica »Slovenskega si- rotišča« se ponovi na praznik sv. Treli Kraliev t. j. due C>. januvariia oh 4".., pop. v dvorani Trgovskega donia. l-ri ponavljanju homo imeli tudi n o v o t o- č k o, ki jo preskrbi g. \l. K 1 a v ž a r. Niegovo ime priča, da bo kaj dovrsene- ga. V ponedeljek dne 6. t. m. vsi v dvorano »Trgovskega doina«. Za iaško univerzo tola? na veliki boben tudi majluia »Liberta«. Ta listic, ki igra ulogo kraljieka med goriškiiin listi se tako koraci in obeta strahovite reči za I. 1913. Zaganja se v slovenska poslauce, grozi slovenskim politikom in vabi nazaduje vse laške stranke v svo- je okrilje, čes, v tem boju za zivljenje in snirt je trcba, da se vsi ziedinijo. Post- buo je baje Laliom potrebna narodiui avtonomija in za to stvar bo šla v boi ta vclika stranka, ki izdaja »Libertä« z vsemi mogočimi sredst\i. Res groznr časi se obetajo sedaj na Ooriškem, ce udari urednistvo uLiberta»- na bojno polje. • O »krščanskem idealizmu« |)iav temeljito razpravlja dr. Ušeničnik v prvi stcvilki »Casa« za 1. 1013, ki je ravnokar izšla. Omeninio naj le prak- tična izvajanja, ki se tičejo vse naše javnosti. »Kje se bo torej javil ideali- zem pri nas?« vprašuje pisatelj. )>Bogu bodi potoženo, dela je več ko uioči. Da bi se le vsaj nioči vse usluzile idealiz- mu! Povsod in za vsakega je dela vec ko dovolj. A pred vsein kaže nas čas v javno zivljenje.« Prav radi pritrdim« tem besedam, kajti v resnici je dela povsod vec ko dovolj, a delavcev za pravo stvar je le nialo. Tedaj vsi na krov, da bo-mo v drugem letu lahko po- rocali še o večjih vspehih. Stare božične pesmi, kakor smo jili slišali po naših cerkvah še pred leti, so v zadnjem času popolnoma iz- ginile. Kos domače kulture in kos prist- nega, srčnega verskega življenja je ži- vel v teh starodavnih napevih in bese- dilih. In če se v današnjih dneh trudimo. da obvarujemo svoje starine pogina in poškodbe, bi bilo prav na niestu, da bi se oživele tudi stare cerkvene pesini, ki so bile sicer priproste, a zato ginlji- ve in polne občutka. Kako prijetno je bilo v cerkvi na vasi ali v niestu, ko je zagrmela po hiši božji ona starodavna o pastircih! To so bili trenutki, ki jili je težko pozabiti tudi v pozmejših letih. Zato pa se nam tie zdi ravno uinestno, da so te stare, znane pesini prišie tako ob veljavo in se jih skoro nikjer več ne sliši. Ysaj na Sveti veeer bi se morala čutiti vsa občina kot ena sama duša, ki pi epeva slavo in cast svojemu novo- rojenemu Izveličarju. Te stare pesini niso grde in nerodne, ampak v svoii priprosti harmonizaciji zadenujo več- krat ton ljudskega razpoloženja bolj kot pa umetne, četudi morda niso zlo- zene ravno po vseh pravilih moderne cerkvene tehnike v glasbi. Odbor »za nabiranje darov za rdeči križ jugoslov. držav« v Gorici smatrn sedaj, da je v polnem obsegu dovrsil prevzeto človekoljubno nalogo ter na- znanja s tem, da se v kratkem razide. Ysled tega se obrača s prosnjo do vseii onih, ki imajo še kaj nabrancga, da do- pošljejo zancsljivo odboru darove še t e k o m tega t e d n a. Odbor. Tatovi zitnskih sukenj so se poja- vili tudi v Oorici. V nedeljo med vecer- nim koncertoni v kavarni »Corso« je neznan človek odnesel zimsko suknjo g. Komac, uiadniku pri tukajšnji filijal- ki kreditnega zavoda. Obiskovalci ka- \arn in gostiln ]iozor. Tečaj za slovensko in nemško ste- uografijo. Ako uvažujemo vrednost ste- nografije za razne sloje človeške druž- bc, nioraiuo obžalovati, da je ta zna- nost tako nialo razsirjena rned Ijudmi. To velja posebno za naše slovenske dezele. Ako je izrek »Cas je denar« resntr čen, tedaj je gotovo, da je stenografsko pisnio, pri katerem se prihrani 4/5 ali še več easa, za nekatere sloje skoraj neobhodno potrebno. - Ni treba podarjati, v koiiki ineri koristi steno- grafija obrtnikom, trgovcem, gotovo je. lolikega pomeua zanje kakor znanje == J^ane J^ralj == ochikovana tovarna kisa v Gorici, |||| S 81 BS H S§ ffl 151 S§ Kapucinska ulica St. 9 '¦= z vošči vsem svojim cenj. odjemalcem - srešn ii lesulo mm let« 1913. 1913 1913 ;: ;, 3\ „\ ®mim wi m&n$ .". MOV© LET© „\ Irsfu inm« - TEOP. ÄISÄGi \?eselo novo leto 1913 vošči vsem svojim cenj. naročnikom ^H> Matej Collazio, "» klepar, iuštalater ia izdelovatelj ačetilenskih ----------__ aparatov. —._____ = Priporoča se p. n. občinstvu se za nadaljno naklonjenost. „CENTRALNA POSOJILNKA" V (SORKI —r.-^ registrovana zadruga z omejeno zavezo ¦ •_—— VOŠČI SVOJIM CČ. dANOM VESELO NOVO LETO 1913. Srčno 5n veselo novo leto 1913 vošči vsem svojim ceiijenini ^ostom MAR1JA 6REBENC lastnica in voditeljica »Kuliiujske sole« = v S. Oregorciceveni Doniii« v ulici Vetturini 9. ter se priporoča za nadaljno naklo- njenost. Preč. duhovščini in \-scin drugim odjemalcem in naroijnikoiii veselo novo leto! vošči JOS. LIPIZEB, srebrar v Stolni ulici. Tvrdka _KERŠEVANI & (UK, trgovina z dvokolcsi, s puškanii, samo- kresi, z orožjeni. s sivalnimi stroji itd. vošči veselo novo leto r vsem svojim cenj. odjemalcem. Trgovec z jedilniin blagom ANPREJ ČERMELJ v Gorici na Korn« vošei vsem svojim cenj. gg. odjemalcen. veselo novo leto 1913! Srecno novo leto vsem svojim cenj. odjemalcem zlasti preč, duhovščini vošči FRANC LEBAN, serbrar v ulici Municipio. FRANC NOVAK, brivec v üosposki ulici • vošči veselo novo leto vsem svojim jx narocnikom ter se prl- poroča v nadaljno naklonjenost. Veselo novo leto vošOi vsem svojim cenj. odjemalcem A SARDA6NA trafikant in loterist v (iosposki ulici. MÄKSÖ" PETROVČIC ^ostilničar -AI Castello- v Oorici. na \-oKalu O/.ke ulice in niice Sv. hana vošči veselo novo leto vsem čč. ^ostoin. F3og dui srečo v novem letu klicr vsem svojim cenj. odjemalcem JOSIP TERP1N nasl. A. Potazky tr^ovec z drobnino \' Raštelju. Srečno in \eselo novo leto 1913 \osC i svojim cenj. odiemalccin tvrdka A. PEČENKO triiovina / vinom na Jos. Verdijevem tekališču v (iorici. MirodiliiirarK.Volpis v Gosposki ulici v Oorici vosči veselo novo leto 1913 vsem svojim cenj. y;^. odjemalcem. Novo leto 1913~ srečno in veselo vosči vsem svojim cenj. odjemalcem L Horval klobtičar v Gosposki ulici. Kestavrater „Pri TitIi kroniih': Ferd. Baumgarten vošci vsem svojim velecenj. ^ostom srečno in veselo novo leto ter se toplo priporoča za nadaljno na- klonjenost. Veselo novo leto vošči vsem svojim cenjen. odjemalcem Ernnnij Fnbris, srebrar in kovinski rezbar na Travniku. Dober začetek N()VK(iA LITA 1913 kliče vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka A. Zajec, tr^ovina ? železnino % v Gorici v Gosposki ulici "- Anton Breščak, tr^o\ec s |)olii.štvom v (iorici, ~ — - — --- — v Oosposki ulici vošči svojim cenj. odjemalcem v mestu in na dezeli VESELO NOVO LETO. Tovarna in trgovina s svečami J. KOPAČ vošči preč. duhovščini in drugim cenj. odjemalcem veselo novo leto 1913 1913 Srecno in ueseio novo leto želi vsem cenj. o- djemalcem tvrdka * Pregrad - - ^ & Černetič „Trgovski Dom" v GORICI. Srecno in vesolo ixovo leto 1913 vsem svojim cenj. odjemalcem vosei tvrdka Iraijjnft Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem MiltacI Kozman Prodajalna »Katoliškega Tiskovnega Društvau v Gorici vosči vsem svojim cenj. odjemalcem srecno in veselo novo leto! Velika eksplozija jc nastala v vo- jiiskem lahoratoriju likulice pri Przc- niyslu v (laliciji. Pet ddavcev jc biio tczko ranjenih, dva prav smrtnonevar- iio. Eksplozija ie nastala radi prehudc- j^a nabivanja ua ncki šrapnel. Ves la- boratorij in tudi del poslopja ie mocii ¦> poskotlovan. LOTKRUSKK STPAILKE. Trst .... 70. .v, 4S, Ml 40. ^eselo novo feto vošči vseni svojim ceni. odjemaleem Adolf Urbančič mesar v ulici Sv. Ivana. Yeselo novo leto 1913 vosei vsem svojim ceuj. odjeni. in dru^ini Xevljarska zadruga' v Mirnu. Edvard Sticsa nasl. Krainer & Comp. trgovina z železnino v Raštelju štev. IM vošči veselo novo leto 1913. vsem svojim cenj. odjemalcem. Anton Sgauz- pleskar vošči srečno in veselo novo leto vsem svojim ceni. naročnikom. Veselo novo lelo 1913 vošči vsem cenj. odjeni. in prijateljetu FRANJO BATJEL zaloRa dvokoles, šivalnih in kinetiiskiii strojev, gramofonov itd. Gorlca, Stolna ulica štev. 2-4 Gorica. Milmlj Turk brivec na Kornu vošči srečno in veselo novo leto vsem svojim cenj. naroenikom tcr sc » priporoča za nadaljno naklonjenost <« VESELO NOVO LETO 1013 vošči vsem svojim cenj. odjemalcem Jakob Bratuš pekovski mojster v Šolski nlici st. 6. Josip Marušič trgovec z usnjein v Kapucinski ul. št. 2 vosci vsem svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto 1913 ter se priporoča v nadalj. naklonjenost. Veselo novo leto 1913 vošči vsem svojiin cenj. odjemalcem JOSIP VALENTINČK, pekovski mojster v Rastelju tcr se priporoča v nadalj. naklonjenost. Srečno novo leto vošči vsem svojiin cenj. odjemalcem Aleksandei* Ambrozie nrar in trgovec z zlatninami, srebrnina- mi in z optienimi izdelki ~ v Gorici, Qosposka ulica ~ ter se priporoča v nadalj. naklonjenost. Jakob Miklns mizar in lesni trgovec «- v Podgori ^ na voffln ieleniftep mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiiki) o o o ' . I Trguje tudi z opeko vsake vrste, ] ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3—12 I colov debele. I I Svoji k svojim! Svoji k svojim! MIHflEL TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. —- Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. iStv. tettf. Rflzpis mm. Razpistije se zinanjševaliui dražba za z^radbo novejja solske^a poslopja v Kojskem. Sklicna cena je 46.564 K 13 h. Načrt, prevdarek in gradbeni po- ^oji so razpoloženi na ogled v tukaj?- njein uradu v navadnih nradnih urah. Sprejemajo sc le pismene ponudl)c (kolek 1 K), s katerimi treba vlo/.iti 5- odstotno varščino. Rok za vlaganje ponndb potece due 16. januarja 1913 ob 9Va uri zjutraj. C. kr. okrajui šolski svet ni vczan oddati delo najnižjemu poniidiiiku. C. k. okrajni šolski svet. \ (lorici, JJS. decembra 1912 Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica della Croce Stev. 6 Oinn mo*no> zavreto se popravi kakot VIIIU| tndi odvsame se prcvelika mno- zina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo „Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje. Arr.erlške cepljenkeln ključl (kolčl) so v veliki množin na prodaj in sieer: Prošipi žlahtnina (Gutedel) br. r. sil- vanec, muskat, burgundec, ru- landec, ranfol, vlaški rizling, korenjakov (bilf) za zeleno ce- pitev in ključev za suho cepitev. Cene po dogovoru. Janez Vrbnjak, trtničar Breg, posta Ptuj Štajersko. Iv. Znidarcic & dr. stavb. tvrdka v GORICI, Via Mattioli v GORIC1. Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westi.-strope patent, v vseh avstrijskili mestih St. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po siste- niu votli blok, ki je najtrpežnejše zidov- je, ki vzdržuje suha stanovanja, s vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi dru- gi sistemi. Dobrovo pri Korminu. Radi raznih stavbenih del bode takajsni GRAD in MÜZEJ za obeinstvo vec casa zaprt. NAZNANILO. Uljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem prevzela v lastno režijo HOTEL in RESTAURACIJO pri ZLATEM JELEMU V 60RKI i Podjetje, katero otvorim 30. decembra t. 1. to je v ponedeljek pred no vim letom, bodem vodila sama. Skrbela bodem, da bodo cenj. gostom poleg Pilzenskega in Puntigamskega piva na razpolago vedno le pristna naravna vina in dobra kuhinja. Nadejam se, pridoditi si s točno postrežbo, z zmernimi cenami in snažno oskrbo sob zaupanje od strani slavnega občinstva. Za obilen obisk se priporočam Paula Koren. V mesecu decembru 1912. Kupujte samo clvokolesa w v „ALTENA", francoske \ vrste, ki so najitrpežnejši |k in najboljsi bod si za na- B vaclno rabo ali za ciirke Šivalni strojiOriginal „Victoria" so naipraktienejši za vsako hiso. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brozšumno in je jako trpe- žcn. Puške, samokrese, slamo- reznic e in vse v to stroko spa- dajoče predtiiete se dobi po to- varniški ceni pri tvrdki Kerševani I Cuh, G 0 RI C A — Stolni trg St. 9. Patentirani streMki „Äncora". MuÄr.«? "¦ 3 Potom ženijalue izuajdbe, ki se jo napravi na navednih gladkih strešuik h (Flachziegel) se sod"že perfektno zvezo cele strehe. - '¦ — S patentiranimi „Ancora", strešniki pokrite strehe nudijo večjo varnost in trdnost kot vsaka druga vrsta strešnikov. Estetičen utis! Cone jako primerne! Priporočijivo za nove strehe ali pa za aamenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešinol m m fiajboljša prlporočlla ! Izkljutno zastopstvo za go- riški, tolminski in vipavski okraj ter za Kras: 0 7oipp Gorlca, • LlOjeU Gosposka ul. 7. TELEFON 107. VSPORED za sredo 1.. četrtek 2. in petek 3. prosinca 1913. i. si Tunis in njegove ceste Krasen naraven posnetek. FLAVA1 OCALA -^%$r~? Komieno ^%%^- ¦ n III. :: Skrivnostne cvetke :: Drama. Samo pri popoldanskih predstavah. Drama. !• ¦ 1V- Najnovejše iz bojišča na Balhanu ^laš:'- ^ Č U b E Ž E Krasna legenda iz srednje^a veka v H delih. Običaji in nose iste dobe. — Vclikanska in yanljiva drama. | VI- ni/7\ DD7\ 10. in 11. uri. — —----------¦= Popoldanskc predstave so cenzurirane tudi za šolsko mladino in pričenjajo ob ddavnikih ob -1. 5. in (>. ob nedeljah in praznikih ob 3. k in 5. ^1T^1\JTT« lj()žr k ^'~~~ ^ezerviralli Pi'ostori K —.SO I Prostor l\ —.r>0, II l\ viti. IM) III l\ vin. 20. V^Xj-L^I Ajj • Otiocj in vojaki do namlnika plarajn na Hez P. 00 viu. I vin. M) na II H) in na 111 10 v. K večernim predstavam solski mladini ni dovoljen ustop. Začetek večcrnih predstav ob. 7. in Sl/.2 ob nedeljah in praznih ob. (>. 7 '/2 in I). 1^1X7 TVJI^* 'J°^e k 1*50 iteserv. l\ K 1.— I Prostor <>0 vin. Jl P. 40 vin. Ill P. SO vin. Dijaki in vojaki V^JCji> JL! ,io uareilnika I P. 50 vin. II 1}. SO vin. Ill P. 20 vin. Podružnica Ljubljanske Kreditne Bänke v Gorici iniznanja svojim vlao«a eljem, da zvisa s |. JANUARJEM 1913 obrestno inero od starih in novih vloo- na knjižice im letnih ^«^ Rentni davek od vlog na knjižice plača banka sama. Sprejema vloge na tekoči račun proti 30 dnevni — 0 proti 60 dnevni p- i o odpovedi po wo odpovedi po w 2 o