-18. štev. V Kranju. 3. maja 1902 III. leto. GoRejoec Mitičen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. u^jS^LoaS, za pol lela 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Občinska volitev v Selcih. (Dopis.) V veliki občini Selca se bližajo občinske volitve. Kakor povsod, tako so se tudi tukaj začeli razni svedrci in svedrčki brigati za te volitve. Namen imajo ves občinski odbor dobiti v svoje roke in delati potem, kakor se jim bode zljubilo. V ta namen so začeli po listih grditi župana in ves občinski odbor. Tako izkušajo dobiti vsevolilce na svojo stran, da bi volili take može odbornike, ki bi plesali kakor jim bode piskal bodoči župan na Oešnjici in seveda, kakor bodo rekli gospodje. Toda pregrdo je to počenjanje svedrcev in njihovih privržencev in, kdor ima kaj samostojnega mišljenja, se jim ne bode pridružil. Zato opozarjamo vse volilce selške občine, naj dobro premislijo, kako bodo volili. Sedanji občinski odbor in njegov župan sta storila v zadnjih dveh letih mnogo koristnega za občino, da, kdor hoče prevideti, mora reči, da jima gre zahvala. Gospod župan in občinski odbor sta izposlovala in popravila pota v Luši in v Bukovščici; na Rudnem se je po prizadevanju gospoda župana sprejela občinska cesta med okrajne ceste. Pri tem pa je nasprotoval tisti mož, ki hoče biti župan na Cešnjici. Delovalo se je, da je upeljan živinski semenj, kontrolni shodi y Selcih, tako tudi konjski nabori, in to je za občino koristno. V tem času se je sezidalo selško župnišče in pokopališče, šola na Bukovci in trudijo se razširiti selško dvorazrednico. Pri uravnavi poti iz Nemilj v Kranj, je gospod župan mnogo sodeloval, da se je cesta popravila. In prav pred par dnevi je dala deželna vlada zopet 1000 kronj za poškodbo raznih potov. Dalje pobira sedanji odbor prispevke za ubožno hišo v Selcih, ki je tudi potrebna za občino. Seveda se je odbor nekaterim zameril, ker ni dovolil koncesije za gostilne v konsumih. Zato pa sedaj hočejo svedrci dobiti občino v pest, da jo bodo molzli kakor kravo. Največja neumnost pri tem pa je še ta, da hočejo prestaviti županstvo na Češnjico in kakor se sliši celo na Studeno. Iz tega se ravno vidi, kakšen namen imajo. Oni hočejo na vsak način vse spraviti na Ceš-o, ki je za vse druge vasi in kraje najbolj oddaljena. Nismo proti šolam, toda na Cešnjici je za sedaj popolno nepotrebno delati šolo. Ce so tam tako vneti za šolo, naj pošiljajo svoje otroke v Železnike, ker imajo do šole samo deset minut. Povedali smo, da se je storilo v občini mnogo koristnega. Sedaj vprašamo pa vse volilce. Koliko zaslug imajo svedrci in njih generali? Kakšne koristi so prinesli konzumi? Kje se kaj pozna pri narodnem gospodarstvu na boljšo stran? V naši dolini potrebujejo ljudje dela, konzumi ne bodo rešili kmeta. Delavcev primanjkuje, čeravno se ustanavljajo konzumi in druge družbe. Vsak vidi, da beže ljudje v Ameriko — po zaslužku, ker konzum ga ne da, temveč zapeljuje ljudi v pijančevanje. Sedanji občinski odbor ni hotel dovoliti raznih novih žganjarij in to je bilo pametno. Ce svedrci dobe občino, vemo zanesljivo, da se ustanove nove gostilne na Bukovci, v Luši, na Studenem in po vrhu še v konzumu na Cešnjici in v Selcih. Poleg tega imajo namen zidati nov hlev župniku v Selcih. Dalje se bode cerkev razširila, nov zvonik in — nove klopi. In vsega tega še ni treba tako nujno, dokler nista župnišče in šola na Bukovci plačana. Tudi se nam zdi bolj potrebna šola v Nemiljah ali Podblici kakor na Cešnjici. Ce zmagajo svedrci, bode Podblica zadaj, tudi Bukovščica zadaj. Dalje imajo namen obremeniti občino še z drugimi dobrotami in davki. Ce bode primanjkovalo v konzumu, bode dala občina, če bode mlekarna hujšala, bode občina dala, če se bodo snovale kake družbe, zopet občina in občina. Tako jo bodo znali izmolzti, da bode prišlo za selško občino sedem lačnih in suhih let, kakor se pripoveduje v zgodbah sv. pismo. Volilci, vprašamo vas, ali vam bode to všeč, da se vam bode mošnjiček, ki je tako že dosti suh, še bolj posušil? V vaših rokah je sreča vaše občine. Ce bodete volili svedrce in druge, prepričani bodite, da vam bode žal, toda po toči ne bode pomagalo zvoniti. Svedrci seveda zabavljajo čez gospodarstvo v občinskem odboru, ker ni za njih malho. Seveda v občini se drugače gospodari kakor v konsumu na Cešnjici, iz katerega vozijo staro, preležano manufakturno blago baje v Ljubljano nazaj — v farbo. Tako gospodarstvo bi radi imeli tudi v občini. Kako znajo gospodariti taki ljudje, ste se prepričali lahko pri prejšnjem županstvu, ki je bilo pred tem. TM^ff^^^wvTT^]^a}. Nasprotniki bi ne imeli prav nič upanja do zmage, ko bi se ne zanašali na znano pomoč - vero. Kdor ve, kaj je občina, menda ne bode tako nespametem, da bi verjel, da se gre zopet za vero, posebno še, ker imajo nekateri nasprotniki prav slabo vero. Občinski odbor nima prav ničesar opraviti z vero, ampak s samim gospodarstvom v občini. Prugovercev med nami ni; vsi smo enaki in kdor drugače govori -- laže. Ce hočete tedaj sami sebi dobro, volite tedaj tak<> odbornike, ki bodo delali v korist občine in ne za konzume in druge družbe. Na noben način pa ne volite listih mož, ki hočejo župana iz Selc, ker to ve vsak, da so Selca središče naše velike občine. Volilec. Mestna hranilnica v Radovljici. Mestna hranilnica v Hadovljici more tudi letos ponosno povdarjati, da je celo hranilnično poslovanje za leto 1901 napravilo zopet jako ugoden izid. Hranilnica je imela denarnega prometa v preteklem letu na prejemkih K 1,577.740*52, in na izdatkih K 1,559.310-26, skupaj K 3,187.050*78. Kakor predlansko, tako je bilo tudi preteklo leto iiiijholj živahno denarno gibanje s hranilnimi vlogami. Stranke so vložile pri hranilnici K 741.848-22 in dvignil.« K 566.555*81« torej je bilo več vloženih za K 175.991*41. Ako priračunamo k temu prebitku kapitali/.ovene obresti K 06.954*48, tedaj se je povišalo stanje hranilnih vlog za K 242.246*89, tako da znašajo hranilne vloge; s preostankom prejšnjega leta v iznosu K 1,088.824*71, skupaj K 1,981.071*60. Za te hranilne vlogi; se je izdalo do konec preteklega leta 4416 vložnih knjižic. Stanje hipotečnih posojil je znašalo prejšnje leto K 1,231.354'60, v preteklem leta izplačala je hranilnica hipotečnih posojil K 224.870 —, skupaj K 1,456.224*66, vrnjenih je prejela K 92.255*52, tako da znaša stanje hipotečnih posojil K 1,868.969*14. Hipotečnih posojil je izplačala hranilnica 1028 strankam. Stanje posojil proti zastavi vrednostnih papirjev znašalo je prejšnje leto PODLISTEK Srakarjev gospod. Konec Nova maša je minula. Novomašnik, Srakarjev gospod, pa je zopet hodil po gozdu in okrog vode, bral je brevir, a ljudje, ki so se nekdaj ogibali ,Srakarjevega lumpa4, so sedaj iskali priložnosti, da poljubijo gospodu blagoslovljeno roko. Pri potoku je prala Kiparjeva Franica. V bistri vodi čobrala je njena triletna hčerka. Mimo pride Srakarjev gospod. Zažare mu ugasle oči. Našel je izgubljeni dragulj^ a biser ni več njegov, ne sme ga pobrati. Pozabljena bolest oživi, divje mu stiska izmučene prsi. Proč ga vleče nevidna moč: «Proč!» veli mu, «proč, za človeštvo si izgubljen.* V lom pribiti nedolžno dete, da poljubi gospodu roko. «Ne,» sikne med zobmi, »proč! nisem vreden.» Dete zaplače in hiti k mamici. Ta pa upre črne vprašujoče oči v njega, in zaničljiv smeh ji igra na ljubkih ustnih: »Zakaj se je braniš, saj je tvoja,* de pomenljivo. Tega pogleda ne prenese. Hitro izgine v goščavo. Doma ne pogleda nikogar, od očeta pa zahteva denarja za potovanje. Zvečer se odpelje v mesto. Nastavljen je bil v oddaljeni Turi. Spoznavati je začel svet posebno v spovednici in polagoma je prišel do zavesti, da, čelndi v tabuju, vendar še ni popolnoma izgubljen zaivet. Pel lel pozneje je bil nastavljen kot administrator na samostojno duhovnijo. Potreboval je kuharice in postrežuiee. Prišla je. Ljudje so rekli: to je K 3.323*—, v preteklem letu se je na isto izplačalo K 1.700*—, skupaj K 5.023*—, vrnjenih je bilo K 940*—, znaša torej stanje teh posojil koncem preteklega leta K 4.083*—. Stanje eskomptovanih menic je znašalo prejšnje leto K 81.602*—, v preteklem letu se je menic eskomptovalo za K 222.372*—, skupaj K 303.974*—, rcalizovalo se jih je za K 196.644*—, imela je torej hranilnica koncem preteklega leta eskomptovanih menic za K 107.330*—. Efektov je imela hranilnica prejšnje leto za K 193.755*35, nakupila jih je preteklega leta za K 38.149*74, skupaj K 231.905*09 prodala jih je za K 4.737*60, od ostanka po K 227.167*49 odračunarno razliko po kurzu za K 64*49, tako da je hranilnica imela efektov po kurzni vrednosti zadnjega dne 1. 1901 za K 227.103*—. Stanje tekočega računa je znašalo prejšnje leto K 174.244*51, v preteklem letu se je izplačalo brez lomb. obresti K 409.816*81, od tega skupnega zneska po K 584.061*32, je hranilnica vplačanega prejela kron 384.229*45, k temu ostanku po K 199.831*87 priračunamo še kapitalizovane obresti po K 4.804*66, znaša torej stanje tekočega računa koncem preteklega leta K 204.636*53. Upamo torej, oziraje se na vedno boljše*letne uspehe, da je naše ljudstvo zares že pridobilo popolno prepričanje o ugodnosti in koristi tega zavoda. Dolžnost je tedaj izreči zahvalo vsem onim, kateri podpirajo ta zavod s prošnjo, da mu ohranijo svojo naklonjenost tudi še v bodoče. V Kranju, 3. maja. Poslanska zbornica je te dni razpravljala o odpravi mitnic. Finančni minister se je izrekel, da hoče mitnice z novim letom odpraviti, ako bodo to dopuščale finance. Zbornica je res sprejela s 133 proti 113 glasovi predlog, da se dovoli postavka za mitnice samo za pol leta. Volitve v nižjeavstrijski deželni zbor se vrše med 14. in 20. oktobrom letos. V boj bodo šle vse svobodomiselne stranke združeno proti krščanskim socijalistom. Vsenemški shod za planinske dežele se skliče na dan 11. maja v Inomost. Razpora med Wolfom in Schonererjem se baje ne bo omenjalo. gospodova sestra, ker se imata tako rada, ker se tako zaupno pogovarjata in vedno skupaj izprehajata. In prav je bilo ljudem, visoko so čislali dobrega gospoda. V njegovi rojstni vasi pa so ljudje vedeli, da je pri Srakar-jevem gospodu za kuharico Liparjeva Franica. V poletju je prišlo k njima na počitnice devetletno dekletce, fa-rani so govorili: «Gospod so njen stric, a kuharica njena teta.» Vsem je bilo prav, hvalili so dobrega gospoda. * Nekega dne dobi gospod z okornimi črkami pisano pismo: «Janez! Mislil sem da si pošten, pa nisi. Cemu imaš Liparjevo tam, saj bi rada Micka |k Tebi prišla, saj bi ti še bolj postregla kakor ona. Lej, star sem že, pa mi tako sramoto delaš, Janez, Ti nisi pravi duhoven. Ti boš pred Bogom veliko odgovornost dajal. Spodi jo proč pa vzemi Micko, za otroka pa kaj plačaj, če je Tvoj, saj je bil še pred, ko še nisi bil gospod. Ti moje duše ne boš iz vic reševal, boš še svojo težko pred peklom obvaroval. Še enkrat Ti rečem: spodi jo, pa kaj piši, zdaj že tri leta nismo slišali nobenega glasu od Tebe. Vsi te pozdravljamo, mati je bolna in še bolj žalostna kakor jaz Tvoj oče. Srakarjev gospod prebere pismo in ga nese pokazat Franici z ravnodušnim nasmehom: «Dober mož moj oče, samo malo preveč otročje neumen! Kajne, Franica, prav je, da sem šel v lemenat.» —t. Nemiri na Ruskem. Po Rusiji se zdajpazdaj pojavljajo opasni nemiri. Enkrat se puntajo visokošolci, drugikrat delavci, potem kmetje, nazadnje so se uprli celo vojaški polki. V okrajih Hackov in Poltava razgraja, požiga in pleni plemenitaške hiše okoli 18.000 kmetov, ki stradajo radi slabe letine. Povod nemirom je velika beda, ki vlada ondi. — Delavci hočejo uprizoriti splošni štrajk. Na Francoskem se vrše splošne volitve v poslansko zbornico. Klerikalne stranke so napele vse svoje moči, da bi vrgle sedanje ministrstvo. Izvoljenih je 248 vladnih pristašev in 163 nasprotnikov. Nekaj ožjih volitev je še potreba. Z Laškega prihajajo nič kaj vesele novice. Laška armada je sicer po številu precej močna, vendar nima ta prave veljave, ker ji manjka discipline ; uporni duh se širi med častniki, prepevajo se revulucijonarnc; pesmi itd. O Burih. Iz Amsterdama poročajo, da vlada v Kaplandiji veliko razburjenje, ker angleška vlada Kap-landcem, ki so v vojni podpirali Bure, noče priznati neodvisnosti. Vsled tega se bo vojna najbrž nadaljevala. Med drugim se tudi širijo glasovi, da tistih mirovnih pogojev, ki so jih dognali voditelji, Buri ne sprejmejo. Zatorej so ostala pogajanja brezuspešna. Dopisi. Z Bleda. Zopet je v zelenju in cvetju naš divni Bled, in zopet bodo začeli prihajati semkaj od vseh strani razni tujci, kakor tudi bližnji in daljnji slovenski rojaki občudovat naravno krasoto tega kraja. Slovenci res smemo biti ponosni, da je Bled v naši domovini! Ali kdor Slovencev dobro pozna posestne razmere na Bledu, ne more s takim veseljem in ponosom ogledovati blejskih krasot, kakor bi jih sicer rad; kajti skoro ves najlepši svet in najlepše stavbe okrog jezera ter tudi jezero in grad niso naše, ampak tujčeva last. In morda ne bode minilo mnogo let, ko bode slovensko prebivalstvo še tisto zemljo, kar jo ima v bližini jezera, prodalo tujcem, samo pa se pomaknilo daleč v stran ali pa se preselilo v tujino. Saj naše «dobro krščansko ljudstvo«, ki ga vzgajajo in vodijo gospodje iz farovžev, ne zna več ceniti svoje domovine, svoje zemlje, katero so naši pradedje ljubili tako goreče in branili tako hrabro pred krvoločnim Tur-činom, in denarja in premoženja si tudi ne zna več pridobiti, dasiravno bi ga včasih tuintam lahko. Zemljo, ki jo je podedovalo, prodaja in zapravlja po šnopsarijah in po božjih potih! Zemlja na Bledu je vedno dražja in vsak, posebno pa tisti, ki se je navadil špirita, jo rad proda tujcu. Pa zakaj bi jo tudi ne, saj tujci imajo denar in dobro plačajo! Ali našim ljudem tudi denar dosti ne zaleže. Cez malo let navadno nimajo ne zemlje ne denarja! Nekaj domačinov na Bledu pa tudi kupuje zemljo ter jo potem prodaja dalje na drobno tujcem za dobiček, a drugi zidajo na kupljenem svetu «vile» tudi za kupčijo. Kdor da več, tistemu prodado dozidano hišico z zemljiščem vred. Da se na ta način najbolj pri-seljujejo na Bled Nemci, je naravno, ker ga hočejo tudi v resnici priklopiti k ponemčeni Koroški, kakor so si to zarisali v svojem zemljevidu. Ko bode enkrat dogotovljena bohinjska železnica, bodo tujci še boij pritiskali na Bled, zemlja bode tu še dražja in naši ljudje jo bodo vsled tega še raje prodajali. Toda Judežev denar jim ne bode teknil! Bled pa se bode vedno bolj lepšal in lepšal, ali kaj bode nam hasnila tedaj njegova lepota, ker Bled ne bode več naš! Pa kdo bi mislil na prihodnjost, saj še v sedanjosti komaj životarimo! Kdor more, naj pomaga, jaz pa sem hotel s tem le opozoriti na nevarnost, ki preti Bledu! Iz Tržiča. «Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce», pravi pregovor, dobro znani pregovor. Ali «Slovenčevem» dopisku članka «Iz Tržiča« z dne 21. aprila (Stebri tržiškega klerikalizma, »Gorenjcu«), ali ni bil znan ta pregovor, ali se mu ni smililo maslo, ki ga je imel na glavi, ali pa ima slabo vest, da se čuti po »Gorenjce vem» članku prizadetega. Slednje dvoje je gotovo res — za prvo ne vem, ker nisem zasledoval njegovih študij in ne vem, ali je že dovršil deveto šolo na Vrhniki, ali ga bode poslalo šele konzumno društvo tja, da reši 173 pozneje — novi Mesija — vino iz «razpokanih» klerikalnih trebuhov. Kajti, dabode enkrat poskočil konsum čez Pirčev in Komatelj neko v vrtin padel naravnost v Bistrico pod plazom, je tako gotovo, kakor gotovo je »Slovencev« dopisunče ni posestnik, dasiravno ga posojilnica pripozna kot dobrega poroka pri jemanju posojil. Člani pa, sami delavci, jemljo v društvu vse «na upanje« in ko bo pel tržiški Jeremija žalostinke na razvalinah konzuma, prišel bo dopisnik z novoizumljenim strojem, s katerim bodo pumpali použito vino, krače in plečeta iz delavskih želodcev. Ej, Tržičan drži na dobro jed, a tudi kozarec vina, čeprav petjota, ne zametuje in posebno če se dobi na «puf», to se pravi — zastonj. Da bi se pa še dalj časa v konsumu zastonj jedlo in pilo, treba bi bilo kapitala, kajti zaloga društva, čeprav ogromnim grlom in želodcem društvenikov primerna, bi sčasoma vendar le pošla. In dopisunček si upa trditi, da jim ni za splošno podporno društvo nič mar! O ti uboga reva! kje je tvoj spomin? Kako je bilo lansko leto? Kakor policaji stali ste pri vratih in po veži pred volilno dvorano, trgali volilcem listke iz rok itd. Ali niste hoteli nekega člana društva sv. Jožefa izključiti, ker ni hotel voliti z vami? Torej tiho o tem, to je maslo! In pri letošnjih volitvah je bilo isto; sicer bodemo o tem še govorili. — Naravnost predrzno pa se dopisunček zaletava v društvo čevljarskih pomočnikov in ošabno, kakor bi bil naredil red on, povprašuje po prejšnjem in sedanjem redu. Oh ti ljuba domišljavost! Ali veste, gospod dopisnik, kakšno ulogo ste igrali vi s svojimi tremi tovariši ? Štirje cirkuški pojaci zbijajo svoje šale pred radovednim občinstvom, a ko ste jih občinstvo naveliča, jih popusti, ali pa jih vrže na cesto. In slednje dogodilo bi se bilo kmalu vam štirim, ali ni res? Red pri društvu pa je bil prej in je sedaj tudi; če pa je bila kaka neznatna nepravilnost, odgovoren je tajnik, ki jo je napravil iz hudobije ali pa iz nevednosti, nikakor pa celo društvo. Toraj tudi čevljarsko društvo ni predmet, s katerim bi si mogli pridobiti pisateljsko slavo. Študirajte torej rajše tisti «pump-aparat» ; če bi vas pa še kdaj napadla slabost, ki bi vam silila pero v roko, napišite nam kako razpravo o «ljuliki» v društvu čevljarskih pomočnikov in želi b odete — če ne priznanja — smeh; kajti tudi širše občinstvo bi rado zvedelo, s kakšnim kreditom in pozdravom je bil nekdo vsprejet v imenovano društvo. — Kaj pa Gassnerjeve podpore konzumnemu društvu? Firbec. Iz Škofje Loke. Pouk na tukajšnji obrtno-nadal-jevalni šoli se je sklenil v ponedeljek 28. t. m. Obrtnijskim učencem so se razdelila spričevala, oziroma izkazi. V vseh treh oddelkih, namreč v pripravljalnem tečaju, v I. in II. letniku je bilo letos vpisanih 52 učencev. Ker so bili nekateri obrtnijski učenci med letom proglašeni rokodelskim pomočnikom, in zopet drugi nehali se učiti svojega rokodelstva, ostalo je koncem leta še 45 učencev. Nravnost rokodelskih vajencev je bila z malimi izjemami popolnoma primerna. Uspeh klasifikacije je sledeč: 31 učencev je sposobnih za prestop v višji letnik, 13 nesposobnih, 1 je ostal neizprašan. Po obrtu razdeljenih je bilo: 10 mizarjev, 10 črevljarjev, 5 krojačev, 4 kovači, 4 ključavničarji, 4 peki, 3 sedlarji, 3 usnarji, 1 kotlar, 1 sodar, 1 klobučar in 4 trgovski učenci. Poučevali so trije učitelji in katehet, gospod Ivan Petrič. Ker je nad-učitelj in voditelj obrtne nadaljevalne šole, gospod Frančišek Papa vsled bolezni na dopustu, nadomestoval ga je za risanje v I. in II. letniku od 16. februarja naprej gospod Ivan Petrovčič. Friderik Kramar, def. učitelj, je poučeval branje in pisanje v pripravljalnem tečaju, obrtno spisje v I. in II. letniku in obrtno knjigovodstvo v II. letniku. Bil je razrednik v I. letniku. Josip Svetlič, def. učitelj, je poučeval obrtno računstvo v vseh treh oddelkih in prostoročno risanje v pripravljalnem tečaju. Bil je razrednik v pripravljalnem tečaju in II. letniku. Ivan Petrič, katehet, je poučeval skupno vse tri oddelke verouk. 12. januarja t. 1. sta nadzorovala to šolo c. kr. vladna komisarja ravnatelj Frančišek Leveč in prof. Josip Vesel. Obrtno-nadaljevalna šola, katero so primorani obiskovati vsi rokodelski in trgovski vajenci iz Škofje Loke, se vzdržuje s prispevki c. kr. naučnega ministrstva, deželnega 174 odbora kranjskega, trgovske in obrtnijske zbornice v Ljubljani, kranjske hranilnice, škofjelo.ške mestne občine, cesar Franc-.ložefove ustanove za kranjske obrtne na-daljevalnice in vpisnine rokodelskih vajencev. Novlčar. Na 0 o r e n j s k e m. Občni zbor zastopnikov in odposlancev okrajne bolniške blagajne v Kranju se je vršil minulo nedeljo dopoldne v mestni hiši. Načelnik Ciril Pire konšta-tira sklepčnost in otvori zborovanje. Pozdravi navzoče in jim izreče v imenu načelništva zahvalo, ker so se udeležili občnega zbora v tako mnogobrojnem številu, kakor dosedaj še nikdar, kar je najboljši dokaz, da je zanimanje za okrajno bolniško blagajno vedno večje. Po-jasnuje, zakaj so se prvotno na 2. marca določene volitve delegatov za občino Kranj odložile, in omenja, da so se v kratkem času izvršile v blagajni po izvedencih tri revizije, ki so pokazale, da so bila različna sumničenja docela neopravičena, da je blagajna v najlepšem redu in blagajnična uprava naravnost uzorna. Konečno poudarja, da je nadzorstvena oblast in zlasti še referent v blagaj-ničnih zadevah c. kr. vladni tajnik baron Schönberger vedno blagohotno in z vnemo podpiral načel-ništvo v blagajničnih zadevah, osobito glede točnega iztirjevanja zaostalih doneskov, vsled česar predlaga, da naj mu občni zbor izreče zahvalo na tem delovanji in naj se to zabeleži v zapisniku. Zbor temu predlogu pritrdi soglasno. — Na to poda blagajnik Rudolf K o kal j računski zaključek in premoženjski izkaz za 1. 1901. Iz obširnega poročila posnamemo, da je imela blagajna v preteklem letu K 10.503*22 dohodkov, stroškov pa $.499*93. Cisto blagajnično premoženje koncem 1. 1901 iznaša K 7203*32. Blagajnikovo poročilo se soglasno odobri in se na predlog zastopnika delodajalcev Ivana Rakove a izreke blagajniku Kokalju soglasno zaupnica. — Na predlog zastopnika delodajalcev Vinko Majdiča se izvolijo posamezni odbori z vzklikom. Določijo se članom načelništva od strani delodajalcev: C. Pire, Iv. Pr. Lampret, A. Šinkovec; od strani delojemalcev: G. Eržen, J. Kovačič, J. Majdič, J. Rant, J. Sajovic in I. Valenčič V nadzorstveni odbor prideta kot zastopnika delodajalcev : V.Majdič in J. Rakove; kot zastopniki delojemalcev: J. Depoli, F. Krenner, J. Pire in F. Vrtovec. Članom razsodišča imenujejo delojemalci R. Jereba, F.Pollaka in M. Varšcka, vsi navzoči pa J. Killerja in Ferd. Sajovica. — Konečno stavi odposlanec Janko Sajovic nastopni predlog: Novoizvoljenemu načelništvu se nalaga, da do prihodnjega občnega zbora pripravi nova pravila, oziroma da dosedanje popravi in popolni osobito glede razpisa volitev, glede volilne pravice posameznih članov in glede funkcijske dobe izvoljenih odposlancev in zastopnikov. Ko navzoči z odobravanjem pritrdijo temu predlogu, zaključi načelnik zborovanje. Škofovi zavodi v St. Vidu nad Ljubljano so domalega od zunaj v surovem stanju dodelani. Zidovje se bode ometalo še to poletje. Popolno zunanje in notranje dograjenje teh zavodov je določeno šele na prihodnje leto. Kakor se čuje, škof le počasi nabira izmolzene l.ajcarje. Minuli ponedeljek smo opazili v Kranju škofa, ki se je v spremstvu Koblarjevem vozil po mestu. Pripoveduje se, da je škof obiskal tudi obolelega starčka župnika v pokoju g. lludovernika, ki je precej petičen mož. Kaj ko bi se bil šel priporočit za škofove zavode? Telovadno društvo «Gorenj ski Sokol« priredi dne 8. t. m. (Vnebohod) svoj običajni majnikov izlet k sv. Joštu. Pri maši, ki bo ob 11. uri, poje slavni čitalniški pevski zbor. Izlet se vrši le ob ugodnem vremenu in je pričakovati vsestranske udeležbe. Bratje Sokoli odkorakajo točno ob osmih zjutraj. Nekaj o sorodnih prijateljih. Predzadnji »Slovenski list* piše med drugim tudi tole: «V Rimu se mudi okoli 100 Slovencev. Mej njimi je tudi idrijski katehet častiti gospod Oswald.» Ta vzorni idrijski katehet, ki sicer samo študira, kakor trdijo najverjetniši jeziki, kako bi po mnogoštevilnih znanih mu metodah izboljšal pouk pri svojih učnih urah, je šel torej kar sredi šolskega leta v Rim. Zakaj imenovani list izmed 100 v Rim potujočih Slovencev samo njega imenoma pove, se nam je zdelo nekam čudno. Zastavica pa je bila rešena takoj, ko smo zapazili, da je iz Idrije v zadnji številki le majhen dopis, ni pa od tam napolnjena polovica vsega lista, kakor smo to opažali zlasti zadnje mesece. Iz tega se da sklepati, da je ta častiti gospod Osvvald v prav tesni sorodni zvezi s »Slovenskim Lislom», oba pa z našim pročastitim gosp. Koblarjem. Pri tem smo pa precej globoko obžalovali, da kaj takega ne pride na misel našemu g. dekanu. No, potem bi tudi iz Kranja ne bilo za nekaj časa različnih dopisov in novic. Pa ne samo to! Kako čedno bi se na primer bralo, da se hoče naš prečastiti nekega lepega dne odpeljati z vsemi malkontenti (ki pa so se sedaj že trdovratno poklerikalili), proti večnemu Rimu. To bi bil »špas«! Ker so vse volitve pri kraju, si lahko »špogajo« tak luksus. Koblar naj to resno premišljuje, potem naj pa primerno vpliva na svoje zveste. Ce se nihče drugi ne bi razveselil tega, razveselila bi se prav gotovo njegov intimni prijatelj gospod Jur in pa tisti neomahljivi gospod, kakor skala trdni krojač, ki je postal ravnokar znova imetnik velikega železnega stroja — pa le šivalnega. Paziti pa bi morali, da bi se vsi vsaj do prihodnjih volitev srečno pripeljali domov k novim blamažam. O Voklanskem učitelju Kosu smo zadnjič enkrat pisali, da je eden najslabših učiteljev v kranjski okolici. Ker vedoma ne delamo nikomur krivice, zato svečano in prav radi prekličemo to trditev, kajti prepričali smo se, da smo bili glede Kosa napačno poučeni. Z ozirom na našo notico o gospodu Kosu se namreč piše »Slovenskemu Listu« iz Vokla: «V resnici je pa on (g. Kos) prav dober in vesten učitelj. Le poglejte, kdo dela županu živinske potne liste!« Ta argument nas je tako uveril o Ko-sovih učiteljskih sposobnostih, da prav bridko obžalujemo, kar smo o njem poročali slabega. Učitelj Kos kuha, ziblje, hodi s košaro v Kranj, agitira, dela živinske »pose« itd. in tak človek, da ne bi bil dober pedagog! Z ozirom na povedano izjavljamo, da je gospod Kos eden izmed najboljših učiteljev v kranjski okolici! Obžalujemo le, da se tak talent kisa tam v Voklem. No, mogoče je, da si bo veleum Kos, ki vse zna, s svojim vsestranskim delovanjem še samemu sebi napisal »potni list« in da bo izfrčal iz Vokla. Nam bo ostala vsekako zasluga, da smo prvi opozorili občinstvo na ženijalnega ptiča v Voklem. Sneg je zapadel v nedeljo in ponedeljek po noči po gorenjskih planinah in po nižavah v vznožju planin. Tudi kamniške planine je pobelil sneg. Zahvala. Prostovoljno gasilno društvo na Bledu izreka slavni posojilnici v Radovljici za velikodušno podeljeno mu podporo v znesku 30 kron najtoplejšo zahvalo. J. Rus, načelnik. Gasilnemu društvu v Stari Loki je cesar podaril iz zasebne blagajne 200 kron. Prememba posestva. Gospod Franc Celestina iz Kranja je kupil posestvi Medijo (Gallenegg) in Gamberk (Gallenberg) v litijskem okraju, kamor se te dni preseli. V Kropi so minulo nedeljo slovesno pripeli zaslužni križec orožniškemu postaje vodju gospodu Jos. Debevcu, ki si je pridobil lansko leto ob Času požara v Kropi in ker je zasačil zelo nevarnega požigalca. K tej slavnosti se je zbralo 24 njegovih tovarišev c. kr. orožnikov, c. kr. konjeniški stotnik Meden, radovljiški okrajni glavar pl. Rubelli in zastopniki občin. Občinska volitev v Šiški. Zupanom je izvoljen gosp. Viljem Maurer, posestnik istotam; občinskim svetovalcem pa gg. Ivan Zorman, Anton Pogačnik, Janez Sirnik, Peter Keršič in Peter Kosler. Dosedanji župan, gospod Josip Vodnik je odklonil novo izvolitev. Vojaški nabor za sodnijski okraj Školja Loka se je vršil 28., 29. in 30. aprila t. 1. Prvi dan je bilo izmed 142 stavljencev potrjenih 42, drugi dan izmed 118 mla-deničev 37 in tretji dan izmed 52 stavljencev 12 mla-deničev. — Z naborom v Škofji Loki so letošnji vojaški nabori za Gorenjsko in Dolenjsko končani in je konečni izid sledeči: Na nabore je prišlo 0130 mladeničev, izmed katerih je bilo 1892 potrjenih in 4244 nepotrjenih. Kranjski malkontenti in klerikalci so taki, kakor pudelj, če ga poliješ z vodo. Pudelj se otrese vode in potem laja naprej. Ravno tako se naši nezadovoljneži prav hitro otrseejo vsake blamaže in potem bevskajo in grizejo "v »Slovenskem Listu» naprej. Zadnja blamaža povodom volitev v okrajno bolniško blagajno je bil pa še celo našim trdokožeem prehud in premrzel curek, tako, da so rabili celih 14 dni, preden so prišli zopet do glasu. V zadnjem »Slovenskem Listu» po svoji stari navadi spet opravljajo, denuncirajo in lažejo. Izkazali bi jim preveč časti, ako bi se spuščali v podrobnosti. Omenjamo le toliko, da poročajo o izidu volitev v bolniško blagajno po notici v »Slovencu*, katero smo od točke do točke že ovrgli v predzadnjem »Gorenjcu*. Nekaj predebelih laži so pač izpustili, zato so pa pridejali nekaj novih, s katerimi hočejo samo prikriti svojo popolno blamažo. Nadalje navajajo pod zaglavjern »Omika kranjskih liberalcev* par krepkih izrazov iz članka »Bolniška blagajna v Kranju*, katerega je objavil »Slovenski Narod* in ponatisnil »Gorenjec*. S tem hočejo kranjskim liberalcem nekako očitati neomiko in pravijo, da ti izrazi diše po — obrekovanju in laži! Ne glede na to, da se kaj tacega jako čudno bere v »Slov. Listu*, katerega ravno zadnja številka kar mrgoli surovosti in katerega glede robatih izrazov ter podivjanosti v pisavi dosedaj še ni prekosil noben slovenski časopis, bi bilo gotovo umestneje, ako bi nasprotniki raje ovrgli ona »obrekovanja in laži*, katere so baje zakrivili kranjski liberalci. Ker tega ne morejo, ker morajo vsa v »Slovenskemu Narodu* in »Gorenjcu* se nahajajoča očitanja mirno vtakniti v žep, so se na tak način hoteli izviti iz zagate. Konečno v dotični notici čestitajo kranjskim liberalcem na »prelepih izrazih*. Mi seveda hvaležno odklanjamo čestitke tacih ljudij, ki si na sicer ostra, a ob jednem tudi popolnem resnična ter opravičena predbacivanja ne upajo ničesar odgovoriti. Stranka, ki mora take resnice mirno pogoltniti, ni več dostojna in tudi ne vredna piškavega oreha. Da bo izvedelo tudi občinstvo izven Kranja, kakšni ljudje nas hočejo učiti manire, objavljamo nastopno notico, katere v zadnji številki nismo hoteli ponatisniti, a so nas malkontenti s svojim izzivanjem v zadnjem »Slovenskem Listu* v to prisilili. , In zopet j eden. Knjigoveza Matevža Leve a je tožil Rudolf Kokalj, ker ga je ob1 priliki neke civilne pravde v sodni sobi razžalil na časti na prav neotesan način. 23. aprila se je vršila obravnava pred kazenskim sodnikom. Leveč je seveda tajil, tako da se je moral zaslišati kot priča še celo civilni sodnik. Na običajno vprašanje, če je bil že prej; kaznovan, je slednjič Leveč jecljaje izpovedal, da je že sedel radi hudodelstva izneverjenja in radi hudodelstva tatvine (vsega skupaj kacih 6let). Ker je Leveč zakrivil razžalitev na poštenji po § 487 k. z., ga je kazenski sodnik obsodil po § 493 k. z. v štir-najstdnevni zapor. Ce konečno pripomnimo, da je Leveč slovit malkontent, da je bil poleg kamnoseka Jegliča najstrastnejši klerikalni agitator za časa volitev v trgovsko in obrtno zbornico, da je Koblarjev in druzih klerikalnih veljakov dober prijatelj, da je odbornik obrtne zadruge itd. itd. — potem mislimo, da smo predstoječi notici preskrbeli prav primeren komentar. In s takimi političnimi nasprotniki se moramo v Kranju pretepati! Izvanredni občni zbor obrtne zadruge za kranjski sodni okraj se bo vršil dne 8. maja t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Fr. Ks. Sajovitz-a v Kranju. Dnevni red: 1.) Prenaredba pravil. 2.) Slučajnosti. — Ako bi zbor ne bil sklepčen, se bo vršil drugi ob vsaki udeležbi dne 8. junija t. 1. ob isti uri in v istih prostorih. Mleko hočejo podražiti I Iz Radovljice se nam poroča: »Pravi* Radovljičani so že od nekdaj zelo podjetni in se odlikujejo v tej lastnosti posebno takrat, kadar je treba svojemu bližnjemu kaj zaračuniti. Zdaj hočejo tudi tukaj vpeljati pri oddajanju mleka namesto starega bokala novo litersko mero. Pa čujte in strmite, ljudje božji okrog po širokem svetu, po čim mislijo odslej prodajati liter mleka!? Ne po 6 kr., kakor v Kranju in drugod, ampak po — 8 kr.!! Dosedaj se je tu povsod vedno dobil stari bokal mleka po 10 kr., z bokalom se more napolniti en liter in tri četrtine litra. Potemtakem bi moral oni, ki je dozdaj dajal za mleko 10 kr. na dan, zanaprej plačevati za ravno toliko mleka — po 14 kr. na dan! Torej hočejo podražiti mleko pri vsakih 10 kr. kar za cele 4 kr.! Ali ne bode sramota zanje in velika odrtija, ako se bode tukaj odslej res moralo tako drago plačevati mleko? Kmetijsko društvo v Kamniku napravi dne 8. t. m, ob štirih popoldne javno zborovanje v Volčjem potoku. Med drugim bo predaval g. ravnatelj Gustav Pire o potrebni samopomoči za kmetovalce. Poletni vozni red. S 1. junijem se vpeljeta na progi Ljubljana-Podnart in nazaj ob nedeljah in praznikih dva vlaka, od katerih odide eden ob 5*41 uri popoldne od južnega kolodvora v Ljubljani in pride v Podnart ob 7*42, dočim se odpelje' drugi ob 730 iz Podnarta in dospe ob 8*38 v Ljubljano (južni kolodvor). Na progi Ljubljana-Kamnik bosta vozila ob nedeljah in praznikih dva vlaka več: iz Ljubljane (drž. kolodvor) ob 1025 ponoči, v Kamnik ob 1P37; iz Kamnika ob 8*40 ponoči, v Ljubljano ob 955 ponoči. Na Kranjskem sploh. Z ljubljanskega južnega kolodvora se nam piše: Človeku se mora studiti, kaj počne vratar (portir) na tukajšnjem kolodvoru. Dne 30. aprila se je odpeljalo na delo več sto Hrvatov, ki so se peljali v Heb (Egger) na Češko. Trudni so prišli v Ljubljano in trudni so čakali na cesti pred kolodvorom na vlak. Nekateri izmed njih so posedli na stopnicah. To prometa ni popolnoma nič oviralo, nasprotno, bili so še bolj v kraju, kakor da so stali sredi ceste. Vratar pride in začne poditi proč z grda. V srce so se mi smilile ubogi ljudje, ki so prosili: »Nemojte, smo trudni!* Vratar prične preklinjati in zmerjati. Ni mu pa prišlo na misel, da bi bil vzel milo za drago. Ko neki Hrvat nekoliko zagodrnja zaradi tolike surovosti, teče takoj po policaja. Skupno ga tirata v pisarno. Med vrati se je nekoliko obotavljal, tedaj ga suvata tako, da je padel na kolena. Vsi navzoči so bili ogorčeni nad takim početjem. Začudeno moramo vprašati, kako je vendar to, da je Ljubljana, ki hoče biti na vsak način moderno mesto, v kolodvorskem oziru tako nazadnjaška. Na skoro vseh malih kolodvorih so postavljeni zunaj ob cesti stoli, da se potniki lahko odpočijejo in čakajo, v Ljubljani pa sem se zastonj oziral po klopeh ali stolih. Čudno bodo gledali Cehi, če jim vrli Hrvatje povedo o gostoljubnosti ljubljanskega vratarja. Marsikdo si bode pomišljal, razpostaviti se surovostim uslužbenca in bo šel rajši drugam. Železniškemu vodstvu pa priporočamo, da korenito pouči tega uslužbenca, kaj jeuljudnost. V Ljubljani je pri volitvah v bolniško blagajno prodrla socijalno-demokratična lista z 210 glasovi, klerikalci, ki so dosedaj imeli večino, so dobili le 200 glasov. Velik požar je bil minulo soboto v Zdenski vasi pri Dobrepoljah na Dolenjskem. Ogenj je upepelil 146 poslopij z vsem pohištvom, orodjem, obleko itd. Škode je nad pol milijona kron, Zgorel je nek 65 let stari, gluhi mož in neka deklica. V deželni bolnišnici je umrl bivši župan Žnideršič, ki se je pri požaru močno opekei. V letnem poročilu pomožnega društva rdečega križa za Kranjsko, katero smo prejeli te dni, je povedano, da znaša društveno premoženje koncem leta 1901 K 44.068-91, podružnice so imele K 18.397*92 premoženja. Člani so se pomnožili pri podružnicah v Kranju (1) in v Kamniku (19). Vodstvo podružnice v Kranju je prevzel gospod vodja okrajnega glavarstva Alfonz Pire, vodstvo podružnice v Radovljici gospod okrajni glavar Jakob pl. Rubelli in vodstvo podružnice v Kamniku gospod okrajni glavar Henrik pl. Gron. Križem sveta. Razne vesti. Knez O. Windischgralz se je te dni mudil s soprogo v Carigradu. Bil je v avdijenci pri sultanu, ki mu je podaril dva jezdna konja. — Dunajski magistrat je proglasil volitev v odbor trgovskih pomočnikov in potrdilo socijalnega demokrata Picka načelnikom kot neveljavno. Nižjeavstrijsko namestništvo je pa ta sklep razveljavilo s pripomujo, da tudi ugovor nima odločilne 170 moči. — V Zagrebu je prišlo v kavarni Raucr do pretepa med častniki in visokošolci, ker je neki dijak rekel v prepiru nekemu častniku: kmet. Častniki so udarjali s sabljami, dijaki pa s stoli in palicami. En dijak je nevarno ranjen. — Po Vipavskem so imeli te dni nevihto z gromom, bliskom in točo. Toča je; padala debela kakor lešniki in napravila veliko škode. V Budanjih so streljali proti toči. Pri tem se je nevarno opekel občinski tajnik Ferjančič. _ O razglednicah. Poučen spis M vsakogar, ki se zanima za razglednice ali ima kakorkoli opraviti ž njimi. Dalje. Kadar namerava kdo narediti predlogo za razglednice z več fotogralijskimi sličicami, treba mu je dobiti takih fotografij, katere še niso prilepljene na debel, trd papir ali karton. V pomanjkanju lakih pa naj se dene že prilepljene fotografije v z vodo napolnjeno posodo tako, da bodo strani s slikami obrnjene na vodo. V vodi naj ostanejo tako dolgo, da se lepilo razmoči in odjenja ter fotografije odstopijo ob roben od kartonov. To se zgodi navadno že v nekaj urah. Fotografije naj se nato nalahno potegne s kartonov, položi na suh papir, na obeh straneh z mehko in čisto tkanino rahlo obriše mokrino z njih, potem pa naj se jih poravna med drug suh papir ter s tem vred vloži v kako večjo knjigo ali stiskalnico, da se tako poravnane notri posuše. Na ta način se lahko vzame vsaka fotografija s kartona ter se jo potem prilepi na drug nov karton, ako je bil morda prvi že zamazan, ali pa se jo vporabi kako drugače, ne da bi se pri tem kaj pokvarila; kajti voda ji nič ne škoduje, če se v nji le preveč dolgo (po več dni) ne namaka. Ko so fotografije v stiskalnici suhe, naj se jih vzame ven, ter iz njih ureze sličice v takih vnanjih oblikah, v kakršnih se jih želi imeti na razglednicah. Tako obstrižene fotografije naj se prilepi na večji trd in bel papir, kamor naj se preje s svinčnikom zariše prostor za vsako posamezno sličico. Sličice pa naj se prilepi tako eno poleg druge, da bodo ostali med njimi primerni ozki beli prostori, na katerih naj se potem naredi s peresom ali čopičem, pomočenim v raztopljen tuš, okvire, okraske in napise. Ako se hoče napraviti kak napis na fotografije ali črez te segajoče okraske, naj se pri tem najpreje posluži bele vodene (akvarelne) barve. Ko so tako narejeni tudi okraski in napisi, je predloga za razglednice dovršena in je videti kakor velika razglednica. To predlogo je treba le še poslati kakemu umetniškemu tiskarskemu zavodu s pismom, v katerem se zapiše, koliko razglednic in v kakšni barvi se jih želi, in črez par mesecev ali pa že preje jih ima založnik že v rokah, ž njimi pa dobi nazaj tudi predloge, katero naj shrani za morebitno zopetno poznejšo naročbo. Kakor za razglednice, tako se zamore prirediti različne predloge tudi za reklamne lepake, pismene papirje vabila, posetnice itd. Tisk za razglednice je raznovrsten. Najnavadnejši je takozvani svetlotisk in tisk z avtotipi - ploščo. V dobrem svetlotisku izdelane razglednice so zelo čiste in najnatančnejše posnete po dotičnih predlogah. Svetlotisk se lahko izvede v raznih enotnih barvah, tako n. pr. v črni, zeleni, zelenkasti, višnjevkasti, rjavi itd. Podobe natisnjene s tem tiskom v temnorjavi barvi se skoro ne razločijo od fotografij. Eden prvih najboljših in najbolj znanih umetniških zavodov za svetlotisk, ki je izdelal že na milijone razglednic za vse kraje Evrope, je »Stengel & Co.» v Draždanah (Dresden) na Nemškem. Razun tega je na Nemškem, kakor tudi v Avstriji več dobrih umetniških zavodov za svetlotisk. Razglednice izdelane v svetlotisku so precej drage. Tisoč njih pri Stenglu stane s poštnino in eolnino vred okoli 44 kron in blizo toliko tudi pri bližnji avstrijski tvrdki »Alojzij Beer» v Celovcu, katere tvrdke mnoge razglednice so skoro še krasnejse izgotovljene kakor Stenglove. Ker meni ni bilo znano, da bi se tudi v kaki slovenski tiskarni izdelovalo razglednice v svetlolisku, obrnil sem se v Prago za naslov kake take češke tiskarne in prejel sem od tam naslov te-le tvrdke: «Knrl Bellmann, umetniški zavod v Pragi, I. Mihaelske ulice št. 17.« Za vzorec sem dobil od te tvrdke več dokaj dobrih različnih razglednic v svetlotisku z naznanilom cen, ki so v primeri z dobrim in ličnim delom zelo nizke; tisoč razglednic pri Bellmannu stane le 24 kron. Tisk z avtotipi-ploščo ali avtotipi-klišejem je podoben svetlotisku in se da ravno tako izvesti v različnih enojnih barvah; zraven tega pa je še cenejši in praktičnejši, ker more s klišejem vsaka boljša tiskarna natisniti lepe čiste podobe. S klišejem lahko tudi ta in ona naša domača tiskarna natisne boljše razglednice nego so mnoge, ki so izdelane v slabem svetlotisku. Na Dunaju je več nemških umetniških zavodov za izdelovanje klišejev, med katerimi je menda največji in najboljši «Angercr & G6schl», v Pragi pa so tudi češki. Od teh sta posebno tudi pri nas dobro znani tvrdki «Husnik & Hausler» in «Vilim». Zlasti prva tvrdka dela prav tako dobre klišeje kakor imenovana dunajska, a je mnogo cenejša. Klišej za razglednice po fotografiji ali risbi stane pri nji le okoli 12 kron. Dobiti se ga more že v kakih 14 dneh po odposlatvi predloge ali pa še preje, če je treba, in je rabljiv za tisk več tisoč razglednic. Tisk s klišejem in karton za tisoč razglednic stane okoli 10 kron. Zavoljo hitrejše dobave in manjših poštnih stroškov se lahko tudi tisk naroči kar pri izdelovateljih klišejev, ki dado potem natisniti razglednice v bližnji tamošnji češki tiskarni in in jih nato s klišejem in predlogo pošljejo naročniku. Kliše naj se namaže s pretopljenim in zopet strjenim neslanim govejim lojem, da se ga ne loti rja in dobro zavije z papir, da se ne zapraši ter nato shrani na na suhem prostoru. Ako potem črez nekaj let razglednice poidejo, pošlje naj se le kliše v kako tiskarno, in ta lahko že v par dneh natisne zahtevano število novih razglednic, od katerih bo treba plačati le tisk in karton, ker je bil kliše že plačan pri prvi naročbi. Avtotipi-klišeje se zamore narediti vporabne tudi za več barvan tisk. Lansko leto je ljubljanska tiskarna «Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg» natisnila in založila nekaj vrst zelo lepih razglednic z Gorenjskega v naravnih barvah, za katere je izdelala klišeje po slikah M. Ruppe-ja češka tvrdka Vilian. Krasne so razglednice v naravnih barvah, ako so te dobro pogojene in je vsak predmet tako pobarvan kakor v resnici v naravi. Ako nimajo večbarvne razglednice teh svojstev, bile bi mnogo boljše, če bi bile natisnjene samo v eni barvi. Tudi dokaj dražje so barvane razglednice in škoda denarja, potrošenega za barve, ki so le na kvar razglednicam! Po naših krajih se marsikje dobe razglednice v prav zoperno živih barvah, s katerimi je dotični skaza-mojster kar po svoje pobarval to in ono na njih. Kdor ima kaj okusa za slikarsko umetnost in pozna kraj, ki mu ga kaže taka napak pobarvana podoba, tisti gotovo ne bode kupil take razglednice, ampak bode raje posegel po drugi, ki je natisnjena v priprosti, a prikupljivejši enojni barvi. Kdor hoče založiti dobre barvane razglednice, treba mu je pridobiti dobro akvarelno ali oljnato sliko v naravnih barvah ali pa dobro fotografijo in po tej posneto skico, na kateri morajo biti vsi predmeti natančno označeni z naravnimi barvami. Tako predlogo pa se mora poslati v izvršitev razglednic le kakemu dobremu in spretnemu umetniškemu zavodu, kakršnega naslov se lahko najde v razgledničnih zbirkah ali pa izve pri kakem slikarskem veščaku. Kjer pomanjkuje tu popisanih pripomočkov, tam naj raje naroči razglednice s svetlotiskom ali pa s tiskom klišejem v kakem spredaj navedenih zavodov in gotovo bodo izvedeni odpošiljale! in nabiralci bolj zadovoljni ž njimi, kakor bi bili s kakimi ponesrečenimi pobarvankami. Se nadaljuje. Viljem Požgaj 33 v Kranju, glavni trg 132 priporoča slavn. p. n. občinstvu svojo knjigoveznico, v kateri izdeluje vezi priproste do najfinejše, kakor tudi galanterijska dela točno in po jako kulantnih cenah. Gospodarske stvari. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu aprilu 1902 je vložilo 391 strank K 96.997-69, dvignilo pa 367 strank K 77.045-72, 10 strankam seje izplačalo hipotečnih posojil K 18.800--. Stanje vlog iznaša K 2,801.304-88, stanje hipotečnih posojil K 1,754.798-69 in denarni promet K 483.464-75. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu aprilu je 223 strank vložilo K 78.052.87, 185 strank dvignilo K 51.658-25; 43 strankam seje izplačalo posojil K 49.680*—. Denarni promet K 256.324*36. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu aprilu 1902 je 160 strank vložilo 66.620-07 kron, 67 strank je vzdignilo 15.846*95 K. 21 strankam se je izplačalo posojil 32.380-—. Stanje vlog K 461.919*40. Stanje posojil 167.997-90. Denarni promet 200.526*11 kron. Tedenski sejem v Kranju dne 25. m. m. Prignalo seje 435 glav goveje živine, 16 telet, 316 prašičev, 4 ovac, — koze, — buš. — 50 kg: pšenice K 8*75, prosa K 6*—. ovsa K 8*—, rži K 7*—, ajde K 6*—, ječmena K 7*50, krompirja K 1*50. (Vellacher Sauerbrunnen) 3—9 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. O IO 59—1 GdDard $llg!ticr l(lct sadnega softi Altenstadt, Predarlsko je najboljša in najtrajnejia domača pijača mošt se napravlja iz Etterovega sadnega soka. Razvenvode ni treba nobene primesi, tudi sladkorja ne, ker je ta že v sadnem soku. Popolno Čist in narejen le iz sadnega soka in sladkorja ter ima veliko prednost pred kemično narejenimi umetnimi izdelki za mošt. Deset litrov sadnega soka pridejanih 120 litrom vode, da po kipenju 130 litrov mošta prve kakovosti j ako lepe barve! preprosto ijdclo^arjjc. Nedosežne dobrote in trpežnosti ter okusa. Zaloga pri gospodu: Francu Dolencu v Kranju. 177 Zaradi popolne "W| HT opustitve trgovine se je pričela dne 11. novembra 1901. . Delila prodaja blaga v Kranju „Pri novi tovarni" nasproti Puppo-tove špecerijske trgovine. Cene so tako izvanredno nizke za dobro in frišno blago, da bo še sedaj bogata zaloga raznega volnatega ženskega blaga, pisanega barhanta, moškega loškega in brnskega sukna, štrikanih srajc, tepihov i. t. d. v kratkem izbrana, naj torej komur je ležeče 189-25 3*10 m moškega sukna izvrstno blago za celo obleko gld. 4*60 7 krat 78 cm to je za celo žensko lodnato obleko . » 1*40 pisane lepe barhante.......78 cm za 12—16 kr. » flanele ......... 78 > » 20—22 » » » barhanste rute.....kos » 19 » » » žepne rute............3 » cajga za cele možke hlače.......za komaj 52 » kupiti) posebno, ko ima vsak pravico blage, s katerim ni zadovoljen nazaj prinesti, —— .......-....... ■. ..— i ...... ... —■--■ ■ ■ ------rž—«4 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 109—44 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. S**-«* v Zeleznafo . vino LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Lotesevlekarnah, krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe ft Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli pri Angelu. Ljubljana dunajska cesta. Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naroČila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje I66a—33 znesek po poštnem povzetju. GH 178 Iz prostovoljne roke se prodasta 2 traDrjika L)3cr)cti$ar) Eden, imenovan «Ledina», leži zraven posestva župana Šavnika iz Kranja, drugi, imenovan «Potok», pa za 62—3 Orančevo opekarno. Več se izve pri lastniku Francu Kozini na Okroglem. Pfaffov' šivalni stroji so najboljši. 64-3 To sliši sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v šivalni stroj, tern manj, kako isti šiva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v PfafTovi tovarni za šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor sPfaffovim. Pfafffovi šivalni stroji delajo celo po 10letni rabi še vedno brezšumno, so ne-presegljivi za domačo rabo in za obrtne namene, so posebno pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno, se prodajajo z enomesečno poskušnjo ter s pismenim jamstvom 10 let. Nihče naj ne zamudi pred nakupom ogledati si Pfaffove šivalne stroje. Jaloga ^faffo-Jib $iL)alr)ir) $trojci> kakor tudi vseh drugih zboljšanih strojev po nizkih cenah F. TSCHINKEL. Zastopnik za Gorenjsko: JERNEJ STRNIŠA, čevljar v Kranju. Popravljajo se vse vrste šivalnih strojev in koles najcenejše. St -»i Usojamo se naznanili s tem, da gospod Ignacij Valentinčič iz Ljubljane ni več glavni zastopnik našega zavoda, da torej tudi ni več opravičen prejemati zavarovalnine na naš račun. Namesto gospoda Valentinčiča smo poverili glaVno zastopstvo za Kranjsko gospodu Francetu S. Rejniku v Ljubljani, pred škofijo št. 21 in prosimo vsakega, da se v vseh zavarovalnih zadevah zaupno obrne^do gosp. Rojnika. 59-4 CONCORDIA Liber.ško-brnska vzaj. zavarovalnica. K~ K~ hi- *-*~ <~ (♦» *~ Loterijska srečka dne 26. aprila 1.1. 'Gradec: 90 46 38 36 77 LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1 Prva in najstarejša 156~33 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki «e dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. R. LANG, LJubljana (Kollzej) tovarna za rnodroce na peresa in posteljno opravo, «alog» pohištva, priporoča vaake vrste modrocev, posteljne uloge, zrcal, podon, otrotjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) m 60-2 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami posije zastonj i* mostnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. Doktorja pl. Trnkoczvja preizkuiena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 167—16 že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani. Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, ce se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila viak dan na vse strani sveta z obratno pošto s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotnežo, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkoczva KsKflO Slfldtli Č3I Pr'Por°ča kot tečno, krepilno, zdravo in naj-f|*n|WV jmwm \»f ceneje hranilno sredstvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. „ Dalje so priporoča: Doktorja pl. Trnkoczva ZclfidfrlC kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, Mtvw»H» krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. KfOOllCC 0<,vajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo 'I1 " * blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Skatlja 42 h, šest škatjic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Škatli 80 h, tri škatlje 2 K, PfStli Plu4ni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko I IŽSl? raztvarljivim apnenim železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. ali udov cvet (protinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv _, je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, Preizkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati, Steklenica 80 h, šest steklenic S K 50 h. 09" Ker je ve dna skrb Varstvena znamka, p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczvja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnk6czyja 7ilfitt^kl redilni prašek za DO-fclfMI/t|l tranjp ralJ0 prj kravah, Prgttilnl volih in konjih. Ze blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar kravo nočejo zreti, in da se zboljšujc mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov s a ni o 4 K. ftfaŽjfMi redilni in krmilni prašek. JJlOJIVJt Varstveno in dijelotično sred- Varstvena znamka. btvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozor! Želi kdo samo en kos od teh sredstev, tedaj se tudi omenjeni en kos pošlje takoj s poštnim povzetjem. Naprodaj je več novih in rabljenih HARMONIK nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". i_18 159-34 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko spadajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. Zunanja naroČila se izvršujejo točno ln po najnižjih cenah. frankovano, »o MediUiwic} kanit 2>a ^lope^i, -hafaot tudi -(tipe, vafce in dz,uye, glinaste, i&ditfac v v$e>fo> ^atvan, trpežne in cene priporoča prva in uaj,vecj.a Kov