™Qnti Janca PeJovc> mesto POŠTNINA plačana v gotovini Leto V. — Štev. Oiela otedntlkl ođbei — Ota ml ere** Sttofcnlj Kerel _ Naalcrr uredništva Ib oprarei .Pttaavakl tednik«. Krško S6 - Telefon $3 - Čekovni rečmi pn NB mu Krško, štev. 615-T-143 — Tlek« Mariborska tlek aro a — Celoletna naročnina 580 OoHetne V30. četrtletne 90 dinarjev — .Posavski tednik. Izbale enkrat tedenske KRŠKO, Celotna družba se bo morala zavzeti za pravično koriščanje fondov socialnega zavarovanja da- in- V vrsti novih gospodarskih loči, da ta obveznost preneha, | pokojnine od drugega leta 2£ VSK&SŠ IS 8SS javljena v Uradnem listu FLRJ štev. 54-53. To pa ne velja samo za zavode za socialno zavarovanje, temveč tudi za_ vsa gospodarska podjetja, državne organe in zavode, družbene organizacije, prav talko pa tudi za vse zasebne delodajalce, skratka, za vse tiste, ki zaposlujejo delovno silo in so kot taki zavezani plačevati prispevek za socialno zavarovanje, t. j. tisti prispevek, Id ga zavodi finansirajo za obveznosti, nastale na podlagi obstoječih predpisov o socialnem zavarovanju. Pomembnost te Uredbe je predvsem v tem, da uvaja poleg rednega prispevka, ki so ga dolžna plačevati vsa gospodarska podjetja, državni organi in zavodi, družbene organizacije ter zasebni delodajalci, še poseben domolnilni prispevek, ki je lahko dvojne vrste, in sicer splošen dopolnilni prispevek m poseben dopolnilni prispevek. Plačevanje splošnega dopolnilnega prispevka uvede Oitraini ljudski odbor na predlog skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, če so izdatki zavoda tolikšni, da se ne morejo kriti z rednim prispevkom. Splošni dopolnilni prispevek morajo plačevati vsi zavezanci rednega prispevka na območju okraja, in sicer od'ornega naslednejega meseca po Izdaji odločbe pa najdalj e do konca leta, za katero je bila izdana odločba. Plačevanje posebnega dopolnilnega prispevka odredi okrajni ljudski odbor na predlog Izvršnega odbora za-voda za socialno zavarovanje, in sicer za tiste zavezance, za katerih delavce oziroma uslužbence so izdatki socialnega zavarovanja čezmerno visoki, zavezanec pa bi lahko vplival na te, da se zmanjšajo. Obveznost plačevanja posebnega dopolnilnega prispevka se začne od prvega prihodnjega v mesecu po izdaji odločbe in traja, dokler okrajni ljudski odbor na zahte- £5 prispevek, S pTki.Skl | . # % esrts; js&sa-tS ssssm bena organizacija, zasebni delodajalec itd. Preden bomo poudarili vaz- pa tudi od administrativnega aparata zavoda. Če bi hoteli podrobno analizirati, kako naj vsaka od navedenih komponent vpliva na višino dopolnilnega prispevka, potem bi prešli v razpravljanje, ki mu ne bi bilo konca. Moramo pa vendarle poudariti važnost in nujnost so- X ____i- —. l on CAPI 3i«e Čg vemo, ds so bili v letu > ^uuuu+ivi T - - 7» « 1553 dohodki in izdatki okraj- delovanja pri izvajanju social- Rede, bomo poud.,111 v«- pega .««****£***£ ^Tot«™” d, b5» tot nost ravnokar' navedenih pred- vanje v Krškem . . d;' M =ih ustVarja sam delav- plsov glede dopolnilnega pri- noveseni - bilanca bo seto po dl, a s i pravičn0 spevka, si moramo biti na jas-S kazala točen obračun - Ce. ve „zdeljevali Vsak član kolekti-nem, da znaša po Odloku Zvez- mo, da to se m-Moja* pene pla6uje go- nega izvršnega sveta o uporabi zdravstvenim pribllžn ra spodar-ska organizacija splošen planskih instrumentov za leto bu.antah^viša^ P o^bnemu dPopolnilni priLvek iz dobička, SiEZiet0^ To ,st™v Vdate, Je vemo. °da ' so^i SZDL v 5wj«EŽ» i sr =^4= szms: -sarsa računava prispevek od ; »M-| J« “JgjgjJ ^ jorodniikem lektivov, da bo dopolnilni pri-! organizacij SZ m soliter njriiri ^r-M^.^kJff^l’SlSstiV oSSbmn 'bb bo£S spevek čim ,njL _pa ; vodst^rtianje^P® «>- okrajnega odbora SZDL V tortic, 9. t. m, ™ ,e v^jnl P. zdaj — določene takole: . * S „o^ fi»f dKiSE kKoVnove' podeielji te, pred- đdhl 555.trs “ v<,u,ev|^ izkorišča- posanieznike, ki v organizacijo ne spadajo. Na seji je bilo dogovorjeno, da je treba pospešiti s sklicevanjem občnih zborov to volitvami v njena vodstva, da je vprašanju izdajanja novih članskih izkaznic treba posvetiti več ter s tem urediti tudi meščence 2 VISOKO sinmovmi wv na p— ■ -o« ___. izobrazbo 9700 din mesečno ali . va po. preteku meseca, v kate- nekoliko več 375 din dnevno, za kvalificira- ; rem te zbolel, zraven tpoa na. pravilne, V tl Jk v* v uoiv, ------ _ _ rc-m je zbolel, zraven tega pa, pravilnega odnosa do ne delavce in nameščence s [ če računamo še z nižjim plačil- Rja fondov sociatoega zavarova- j vprašanje članstva, evidence, Okrajnega članarine itd. no, da so! Glede na to, da imaino ©e dnevno, za polkvalificirane de- 1 no da bo moiala takoj pr\ _ občnem zboru sindi- nh Sotli Brežicah Bo- med vojno vse požgano in tmt- lavce in nameščence z niž*o skupščina okrajnega zavoda za • - • veznice že snrožil mi- etn-niu Dobovi itd so občne Čeno, niso obnovili svojih do- SEB" ■ 5: i*jsrs±L5?5: torsisu s rM« fp Hrtrssr.ssr^'^^ x&?vss%gs£ ^močniS gledTbbraitonavanja znašati več kot polovico tistega log, vreaen. daseonjempo vprašanjih) med drugim na terenu treba po^efab jeHk© Ss to dosedm« orednisi, i dela prispevka, ki pripada okraj- govorijo vsi kolektivi, ^ vendar ^ 0 kmetijskem zadružništvu . skrb. da ne bo izostal » ew nlačuie se še nadalje 325P odstot- ! nemu zavodu za socialno zava- je treba . ^ njegovi vlogi, na kar se je na dence niti eden, ki pride vp»- kov rri minimalne osnove 4000 rovanje, Za zdaj je tako, da od- za_ njihovo ddo. Ni ^amroč | ^ ^ ^ RZ ^ vebje štev in ki mu je pomoč fdopp- 'Poudariti ie notrebno pade na okrajni zavod 10 od- vazno, da je komisija ustanov , Na občnih , nosti za obnovo potrebna. Od- i stoikov, vendar, ppsti sama 11«», :v občini Brežice pa so j bon SZ in ZB naj preseje StaCe le a delavce oziroma na- uredba to vprašanje odprto mtsua Ciisije večjo pozornost posvetili vpra-, vso odgovornost za to delo. meščence, zaposlene pri zadru-: prem,st. rešitev ™ „e M Se svojega dela tako, ‘..... "" ------ gah in zasebnih delodajalcih, družbenemu pianu Višina dop - , . bl-,Q treba potem bi medtem ko so plače vseh ostalih nilnega prispevka bo zavisela socialo zavarovanje od delavcev in uslužbencev uretene Predvsem od samrhzavmrov^- pa prav Bbene šanju organizacijskega utr jeva- __. nja SZ, sprejemali nove člane, (Nadaljevanje v prihodnji Stevg vo zavezanca prispevka ne od- rega se uredbami itd. Od tega 45-od- ?rij; družbenih »rganizaci,, or- . med" delovnimi ko- stotnega prispevka odpade na zavnih organovjn zaAmaov, p . . sociainim zavarova- fond Republiškega zavoda za tudi od zasebnih delodaja ce ), ; n- m Podietja sama bodo mo-socialno zavarovanje, iz kate- članov samouprave socialne.sp . nosv°titi več skrbi higien-- - izplačujejo starostne zavarovanja, sindikata, ^m0, da gredo ogromni izdatki na ra- ZADNJE VESTI Nova protislovenska gonjo italijanske Iredente TRST. — Italijanski iredentisti so zadnje dni poostrili svojo protijugoslovansko ln protislovensko gonjo tako v slovenskih vaseh, ki so ostale pod Italijo, kakor tudi v angloame-riški coni Samostojnega tržaškega ozemlja. Glavni udarec je namenjen slovenskim šolam, ki so trn v peti italijanskim po-tojčfi*»$a6m namenom, v Beneški Sloveniji in na Goriškem pa razen tega tudi sami slovenščini. ga sadu. Kakor kaže dnevni red ljuasiu uuuun, v.„.. „ - za ta teden, se bodo v pete« NAJROBI. — Po izjavi po- , jencev. skratka, vsaka ustano- lotill že tretie točke dnevnega veljnika britanskih čet v Kcni- - VQ vsaka organizacija lahko do- vrmfe- _ vurašania avstrijske ji bodo vključili nove enote v : prinese svoj prispevek k pra- Večji del razprave na tam 6(1 p- • •• -'----- borbo proti oboroženim odredom v[inemu izvajanju socialnega i renči so bili razni problemi, s organizacije »Mau-mau«. V ta ; zavarovan1a. Puhar Jože 1 katerimi se mora mladma dnev- ^iesn^ okrajna mladinska konl e resica v Bsežicah Okrajna konferenca ljudske no boriti. Tako imamo hrtoer-mladine Krško, ki je bila v ne-. ske vasi v Corjanc h. kjer je ——----------------- : da gredo ogromni tzaauci na ra- ; , ,. Brežicah, je bila ena precejšnje število mladincev m i čun nesreč pri delu, slabih po-j ib l1$ih mladinskih konfe- S mladink, in to brezposelnih. V zasluge pri razvijanju miroljub- ; go3ev dela itd. Člani skupščine . J , 6edaj vršne v teh pasivnih krajih ni primei nega sodelovanja in prijatelj* j zavoda se bodo morali bolj ; *_ « u zaposlitve za to mladino, z skih stikov med Jugoslavijo in i aktivizirati, seznanjati s-voje , KraKcm ' Ahesinljo najvišje jugoslovan- | volivce o vseh problemih zavo- | Konferenci je razen 97 delega- do nap€u vse sue, oa t>e uu Rilsko odlikovanje — Veliko jugo- j da, pri čemer bodo lahko sin- tov prisostvoval še sekretar j čela g^dnja avtostrade Zagreb slovansko zvezdo. Sprejel je i dikalnc podružnice tudi imele . okrajnega komiteja ZK tovariš - •--«-««— '-1 1-«*.. tudi povabilo, da čimpiej obišče važno nalogo; prav tako imajo Bojze Mlakar, člai Jugoslavijo, na kar je tudi pristal. svoje mesto pri sodelovanju množične organizacije, občins-n ljudski odbori, društva upoko- pogodbe —, četudi so prvi dve pustili povsem odprti Dosedanji sestanki — 15 javnih in štiri tajni — imajo vendar to dobro stran, da so zahodne delegacije na eni Lojze Mlakar, član CK LMS tov. Bregar, sekretar občinskega komiteja ZK Brežice tov. Kerin ter pripadniki JLA garnizije Krško. Večji del razprave na konfe- S. namen bodo mobilizirali vse za borbo sposobne belce. SAIGON. — Po poročilu fran; hodne delegacije na en er coskega poveljstva imajo Ho Ši sovjetska delegacija na d , ga Minhove enote le še 40 km do strani že v podrobnostih načeli lavnega mesta Luang prvi dve točki dnevnegared, prabanga. Zanj ugodno se tudi to je sovjetski predlog o bodoči razvi1ajo operacije na drugih Prešernove proslave v krškem okra?u Dan za dnem smo brali v ča- i dan pripravili igrico v petih de-sopisju o pripravah in prosla- janjih: »Princeska m pastir V Stalili Imajo že spet novo vlado teh časnikov celo uaenaje - »simbol romanstva«. Slovenske opazovalci - v gla'roem na vasi v Beneški Sloveniji obisku- .^derto dc^ej_ nasprotojoča jejo fašistični plačanci in silijo si ^edišča^ zbližajo s i™n?ro ■M. 5ST2,SE. *. prošnjo, */““J se bodo zunanji ministri prej prošnja, naj cerkvene oni«, sp0razumeli o bodoči petomi prepovedo uporabo slovenščine , ,,, h; .(..„.„u Pri eerkvcn'h obredih, »ker te- 1 azijska vprašanja kakor Po več sestankih s predstav- i /e sedanja kriza, kriza gospodar ga Jedka teko nihče ne ra- ! vprašaju Udeležil tiki vlad vladne koalicije je sko družbenega sestava ki e Tume« in »ker sramoti verni- ° . p , 1 ‘ t - tiarjsss"sžSs ss^-^jsssrsiZ' predstavniki. ABIS ABEBA.. Posebni odpo- oaragai /c pu puu.picuocumA v«« ----r----- de Minfsler za zunanje zadeve je čini, ki jo bo pri prvem glasova-tudi demokristjan. i nju bržkone dobila — čaka uso- poseom oapo- v današnjem položaju je vi- da, kakršna je vselej doletela slanec maršala Tita generalni deti ta koncepcija prej nujnost umetne rešitve, ki jim manjkajo BERLIN. — Berlinska konfe- polkovnik Peko Dapčevič je kot pa pravo prepričanje Politike gospodarska in družbena pla renca štirih zunanjih ministrov včeraj izročil abesinskemu ce- vladnega kropa ker je v Halvi • pod nogami. doslej ni rodila niti najmanjše- sarju Heili Selasiju za izredne res malo i stih, ki ne vidijo, da j Rim; ukrepi. Sedaj so se lotili celo slovenščine — v cerkvi. no mesto zavzema ne samo v kulturnem, ampak tudi v političnem življenju, kajti že več kot pred sto leti je zapel: .. .»Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti voVjo vero in postave.* Kakor sem že omenil, so dijaki nižje gimnazije pod vodstvom tov. prof. Janejčeve uprizorili igro »Princeska in pastirček«. Mnogo truda je vložila v to delo, zato je bil ves trud dobro poplačan, kajti igrica je uspela. Težko bi rekli, kdo je najbolje ali najslabše igral. Vsi gledalci Pa se strinjajo z mnenjem, da take igre od dijakov V primerne zaposlitve za to mladino, zato so na konferenci sklenili, da bodo napeli vse sile, da se bo pričela gradnja avtostrade Zagreb —Ljubljana, ki bo potekala prav mimo teh zaostalih vasi — v krškem okraju. Konferenca je z resolucijo opozorila tudi družbene faktorje in prosvetne delavce, naj nudijo mladini kolikor je v njihovi moči. Opaziti je, kjer so dobri učitelji — dobri prosvetni delavci — tam je tudi razvita kulturno prosvetna dejavnost. Ostro pa so obsodili podcenjevanje mladine. Tak primer je bil v občini Tržišče, kjer je tajnik občinskega ljudskega odbora enostavno zaklenil mladinsko sobo in napisal na vrata »Mladini vstop prepovedan!« Knjižnico pa je ukazal izprazniti. Med letom je bilo opaziti, da se nekatera mladina, predvsem iz vinorodnih predelov, izživlja (Nadaljevanie na 2 strani' nižje gimnazije m učencev osnovne šole niso pričakovali. Igrica »Princeska in pastirček« pa ni bil prvi nastop teh dijakov, Nastopili so že z nekaj točkami 29. novembra, za dan JLA pa so celo organizirali samostojno proslavo. S tem pa kulturno delo v Dobovi še ni izčrpano. Konec januarja je imel orkester SKUD Dobova samostojni koncert, ki je zelo zadovoljil obiskovalce. Pa tudi za naprej se nam obeta še bolj razgibano kulturno življenje, saj sedaj pripravljalo kar dve igri »Čriček za pečjo« in »Stari grehi* y vas; Srt a pa opereto »Začarani ženin«. 2. Lj. KULTURNI PREGLED Priprave za ustanovitev DPD Svoboda za območje mestne občine Ptdem-hr-sko dobro napredujejo Poročali smo že, da se ustanavlja pri nas na območju mestne občine Videm-Krško DPD Svoboda. Pobudo za to so dali delavci in uslužbenci tovarne Celuloza na Vidmu. Ustanovili so iniciativni odbor, ki je imel več se-. Stankov. Teh sestankov so se udeležili predstavniki Prosvete na Vidmu, SKUD Viktor Parma v Krškem, predstavniki šol in.1 . . , .. . gimnazij, zastopnik oblasti, taj- kajšnji de.avci in uslužbenci nik Okrajne ljudske prosvete in navdušeno pozdravi h, ker bomo predstavniki ostalih množičnih : napravili s tem konec dosedanji organizacij. Na zadnjem sestanku so izvo- meseca marca. Do tedaj naj bi se izvršile izredne skupščine videmske Prosvete in krškega SKUD, ha katerih bo članstvo sklepalo, kako naj se uporabi premoženje in inventar teh društev. Točen datum bo pravočasno objavljen. ; Ustanovitev Svobode so tu- lili pripravljalni odbor, ki naj izvrši vse potrebne priprave za sklicanje ustanovne skupščine in zbere pristopne izjave vseh, ki j razcepljenosti v kuiturnoprosvet-1 j ni dejavnosti v naši občini, saj bo spravila pod streho in enotno vodstvo vsa dosedanja kulturno-, umetniška društva. Zadnje čase vsa znamenja ka- danske sezone se nam obetajo še kar tri premiere, V najkrajšem času bomo videli premiero Šurekove komedije s petjem jn godbo »Pasem s ceste«, ki so jo naštudirali člani kultur-noumetnižke skupine TVD Partizan Krško, člani videmske Prosvete pa prav pridno vadijo Bučarjevo opereto »Na Trški gori«, igralska skupina SKUD Krško pa pripravlja Jurčič-Govekarjeve »Rokovnjače«, Za naše razmere in za naše do- Prebi alsfvo la a In okoliških vasi si pd vodstvom vaškega odbora SZ mečno prizadeva za gospodarski napredek, opravičeno pa pričakuje tudi pomoči dražbe V tukajšnjih, od večjih središč oddaljenih krajih čutimo z vsakim dnem večjo potrebo, da se povežemo s svetom, da lahko I dvigamo našo kulturo, politično I in gospodarsko zavest in to rav-i no z gradnjo ceste in elektrike, j Vse naše hribovsko prebivalstvo I se za vse to živo zanima, kar je garancija 95% glasovanja na zad- vršila predvidoma že zadnje dni to zanimanje na področju drama-meseca februarja ali pa prve dni tike. Do konca letošnje pom,a- OB PRAZNIKU SLOVENSKE KNJ GE Članek /e bil napisan za praznik slovenske knjige, kj pa iz tehničnih razlogov žal ni bil objavljen. Uredništvo sedanje mrtvilo na tem področju j njih volitvah. Vsi želimo, da je to vsekakor bogat in pester ' repertoar. Želimo, da se bo % ustanovitvijo Svobode v naši občini kulturno življenje še bolj poživilo. Opozarjamo vse one, ki se že- , iijo vključiti v Svobodo, da lah- I kako bi čimprej prišli do elektriko dvignejo pristopne izjave pri- ke, ki nam bo vir gospodarskega tovarišu Mižlgoju na Vidmu ali napredka v tako gospodarsko za-pa pri tovariših Gustinčiču, Ko- ostalih hribovskih krajih in bi šoroku in Muleju v Krškem. nas povezala s svetom tudi na Kasta prosvelno-političnem področju. se v doglednem, času izpolnile naše želje. Mi smo storili že vse, kar nam je bilo moči. Postavili smo elektrifikacijski odbor iz 24 članov. Sestajamo se od časa do časa in sklepamo, Tukajšnji elektrifikacijski odbor je prostovoljno nabral približno 400.000 din, 600 drogov in vso delovno silo razen strokovne. Dobili smo dovoljenje za sečnjo dvogov, vložili smo prošnje na upravo DBS Krško za basiranje daljnovoda. Pripravljeni smo žrtvovati vse sile, samo da bi nam še naša oblast priskočila na pomoč. Tako bi se lahko čimprej izenačili z gospodarsko naprednejšimi kraji. Za elektriko smo napravili predračun: 4,5 km daljnovoda 3,600.000 din oprema transf. postaje 956.000 din transformator 922,000 din Skupaj 5,478.000 din V letu 1953 smo s pomočjo oblasti obnovili porušeno šolo Kakor vsak organizem tako tudi človekova duševnost po- Bral sem dalje: »Te trebuje hrane. Ta hrana je knji- so našli v vojaški knjižici .sloga Bolj si duševno razgledan j venskega pesnika Josipa Cvetin bogat bolj čutiš v sebi po- j barja, ko so ga našli mrtvega na trebo co’ lepem čtivu, ki ti ve-: italijanski fronti...« dri duha in osrečuje tvojo no- j Pesniku se torej niti posl-d-tranjost. Žeja no knjigah je-In ja želja ni izpolnila, moral je torej merilo,' s katerim merimo i ostati v tuji prsti; domačo je človekovo globino in pristnost našla Samo njegova knjigo, ki človekovih duševnih moči. Se- 1 jo berem in trepetam ob njih — veda mora gledati tudi tisti, ki j toliko ljubezni, mladega zanosa ocenjuje široko in globoko. Sojin iskrenosti je v njej. ljudje, ki hlastajo za knjigami, I Leta s0 jjn Cvelbarjeva opn-a so vendar plitvi, »zakaj njih roi-a pa ;e ž$v; kot živa prič* srce je prazno«. Taki ljudje njegWe ;«kreač domovinske 1 jut— iščejo v knjigah dogodkov, ki bežni. Vse je dal domovini: svojih slepe in mamijo njihovo ze ; ^ jjubezen in fcntnztio, mlado tako ohromljeno fantazijo,; g^ras^ oonos in srd ves jo skratka iščejo tistega, česar bi il: — “ ku Igorjevem, je zablisnii pred menoj genij Puškin. Shakespea- a?vo S mladosti, ^Dantejev fn Pekel. Ivermontovega Demona? v»nj9tih hte m gospodarskih Vse in Še več sem začutil. ( Polepil se v našem okraju vrst besede Vprašanfe podeželja jkeba dokončno rešiti gradbenega materiala ter s teni postavi komisije po občinah, ki oškodovali tiste, katerim je bi- : naj te podatke zberejo. V teh Io res požgano in porušeno. j komisijah so predstavniki ZB, Ker vprašanje obnove torej j SZ, ljudskega odbora in grad- ... _ . . vzplapolal in zgorel v ljubezni, v knjigah ne smelo biti. Dusev- j 0 kateri nam priča njegovo dene močni ljudje iščejo lepo; ja knjigo, knjigo, ki bo v njih pu- j .. . . stila tratoo sled, večen pečat.! Knjiga jc torej zgovorna pn-In koliko je takih knjig! Treba ča človekove dejavnosti: bojev, jih, je samo odpreti, in bogastvo sovraštva_ ljubezni, nre?:ra. po-bo kar vrelo pred nas. | nosa. pnea pletneii n in z.-.o- Sam ne vem, kdaj ie bilo. Od- : nih dejanj. V knjigi ostane ne-prl sem knjigo in bral. Vedel izbrisno vse. kar je bilo kdaj sem, da berem Slovenca, ki sem , napisanega, zakaj to te za k n d. era slučajno dobil v roke. bog j ki potuje iz ro..a v roti. pa boa si da govon . I Zato bomo spoštovali kot dre »oceno ve kdaja)in° od° kodj Spwa sem | da^govori^o ali ^sramoti. bil nezaupljiv, kakor vselej v takih primerih: toda glej čudo, pred mano je blisniia misel mladega poeta, ki jo je napisal nekaj dni pred smrtjo. Takale je bila: »Nobena želja sc mi na svetu ni izpolnila, ne najijub-ša ne najsvetejša. Ta je moja poslednja: Slovenec sem: nič ni zame bolj strašnega kakor v mrtvi tuji prsti spati večno spanje. V sveti domači zemlji, tam je sladko sanjati večni sen, tam kjer zemlja tudi za mrtve živi in rože tudi zanje cveto, v moji dragi, preljubi dolenjski deželici ...« Vztrepetal sem. Ali berem Jeroslavin jok iz Slova o poi- ščind človeškega duha dedi-ih lju- bezni. Lado Smrekar že od leta 1945 dalje. Nasa ljudska oblast je priskočila na pomoč tistim, k; so bili v tem pogledu prizadeti. Bile so osnovane obnovitvene zadruge, ki so obnavljale domove s krediti, ki so bili od države dodeljeni po* samcKtiilr.om, Pa še po prenehanju obstoja obnovitvenih zadrug so prihajali razni krediti, s katerimi so Si Ljudje pomagali iz težavnega položaja. Bivše po-1 vcrjeniStvo za komunalo v OLO lirsko je prejelo in izdalo ogromne količino gradbenega materiala za Obnovo, a kljub temu vsi ti ogromni krediti niso zsdpstnvali. da bi si vsi prizadet; postavili svoje hiše, odnosno gospodarska poslopja v normalno stanje. Marsikatera hiša ' je sicer dozidana, a na znotraj Rot cd ?mir.' potrebna šc dokončne dodelave. Morda vprašanje obnove v našem okraju ne bi bilo danes več pr: birm, čs bi sc dodelili krediti, ki so bili zato namenjeni res samo tistim, ki so bili do njih upravičeni. Na žalost je bilo deležno teh kreditov večje šte-viio ljudi, k! do tega niso bili uprav-čeni in tako prišli na račun obnove po nizkih cenah do še vedno sili v ospredje, sta GOZB in GLSZDL Slovenije : postavila to vprašanje pred Iz-| vršni svet LRS, ki meni, da bi i se naj to vprašanje v določeni dobi res enkrat dokončno rešilo. V ta namen je GOZB dal ; izdelati potrebne obrazce, s katerimi bi se statistično ugotovilo stvarno stanje na terenu in to predložilo Izvršnemu svetu LRS, ki bo skušal na jti sredstva in jih v obliki kreditov dodeliti prizadetim, ter tako vprašanj:» obnove dokončno likvidirati. Da bi se ti podatki čimprej realneje zbrali, je imenovana okrajna komisija z nalogo, da beni tehnik, ki ga določi okrajna komisija. Te diii bodo komisije obiskovale vasi in zaselke ter popisale vse, ki pridejo v poštev, t. j. tiste, 'ki svoje hiše ali gospodarskega poslopja, uničenega v času NOV niso še dokončno obnovili. Podatke, podpisane od prizadetega in od komisije ter overjene od OBLO, bodo komisije dostavile do 20. t. m. okrajni komisiji, ki jih bo po temeljitem pregledu dostavila GOZB v Ljubljani, ta pa Izvršnemu svetu LRS. Torej v dveh ali treh letih (če ne že prej), upajmo, bo vprašanje v našem okraju izbrisano z dnevnega reda. R. A. Mm BlEiiS prazni na Imm Izpod Grilce 633 m Pod tem hribom so raztresene hišice, ki predstavljajo vas Pečice. Tu je zanimivo življenje, čeprav se o tem kraju malo piše in bere. Ljudje, ki so ss vse leto borili z vinsko trto, so ostali skoro brez vsake žlahtno kapljice. Nastopila te zima. Vse je belo, Na predlog občinske organizacije Zveze borcev Senovo, je občinski ljudski odbor sprejel dan osvobojenja Senovega s strani enot 14. prol. divizije — kot svoj občinski praznik. Letošnji občinski praznik je bil svečaneje praznovan kot do sedaj, saj se je v organizaciji proslave zaaktiviziralo vse množične organizacije, predvsem pa Socialistično zvezo delovnega ljudstva in »Svobodo«. Na predvečer praznika, to je 9. februarja, je bila ob 17. uri svečana proslava s pestrim spo- V nadaljnjem sporedu svečanosti je s strani okraja Krško pozdravil navzoče in v krajšem nagovoru čestital Senovčanom k občinskemu prazniku predsednik OLO Krško tov. Tone Zupančič, nakar je pevski odsek »Svobode« in godba na pihala dopolnila svečani spored s slovenskimi narodnimi ter borbenimi partizanskimi pesmimi. tako, da se v eni učilnici že vrši pouk. Druga naša velika ovira je cesta, ki je tako obupna, da nam brez boljše ni mogoče misliti na napredno gospodarstvo. Treba nam je le 7 km dobre ceste, da bi nas vezala s cesto Redeče— Ljubljana. Okraj Trbovlje že gradi cesti proti nam iz Svibna—Jalna— Kladje. Seveda bo cesta poleg našega dela veliko stala. Ce pa pomislimo, kolikšne koristi bo j imela od tega skupnost, ne bomo I odlašali z gradnjo te ceste. Zaradi tako napornega prevoza m pa uničevanja raznih dobrin, ki se zaradi slabe ceste ne morejo spraviti v promet, je letna škoda približno 800.000 dinarjev. Kako radi bi se tudi kulturno in politično povezali z ostalimi našimi kraji, nam dokazuje dejstvo, da je SZDL ustanovila turistično društvo Kal, ki bo v najkrajšem času adaptiralo od občine Krmelj dodeljeno ji stavbo. Da nočemo zaostajati za drugimi, nam dokazuje tudi to, kako se naši hribovski fantje in dekleta redno zbirajo ob večerih k skupnim vajam za prireditev proslav in dramskih iger. Tudi naše mlado gasilsko društvo skuša s svojo požrtvovalnostjo dohiteti starejša gasilska društva, da bo stalo ob nesrečah bližnjim v pomoč. Tako hočemo skupno z vsemi tudi na Kalu zgraditi socializem za srečnejšo prihodnost našega naroda. T. L. Videm-Krška Delavski nastavni center pred-vojaške vzgoje Videm-Krško je že trikrat osvojil prehodno zastavico Vojnega odseka Krško. Da je v tem delavskem centru dosežen takšen uspeh, nam zgovorno priča trikratna osvojitev prehodne zastave, pa tudi sedaj se vsi trudijo, da jo bodo obdržali še v bodoče v trajni lasti. Vsestransko zanimanje in trud mladincev ter doseženi uspehi so rezultat neumornega dela in naporov tako mladincev kakor tudi p o edinih nastavnikov-komandir-jev v tem centru, kot je komandir Slavko Kunej, kateri vse svo-' je proste ure posveti predvojaški vzgoji. > 1 Ze nekaj dni se sliši od mla-I dincev, da se temeljito priprav-j Ijajo na tekmovanje, katerega I nameravajo napovedati vsem ' „»telim mi parozansKim, P65™*™:. ! ostalim delavskim centrom okra- Tako je senovško prebivalstvo Kičko_ Kohkor sem lahko zvedel od nekaterih mladincev, bi ponovno dokazalo, da ne bo nikoli pozabilo na zgodovinske dogodke v letih narodnoosvobodilnega boja, saj je s svojo pol- il a*fin«l*a konferenca v Ure f k oh (Nadaljevanje s 1. strani) v pijančevanju in si išče razvedrila po gostilnah. Prav tej mladini je treba nuditi čimveč pomoči, ji dokazati, da je na napačni poti, jo vključiti v mladinske organizacije in ji nuditi primerno razvedrilo. Obsodili so tudi primer mladinske organizacije na brežiški gimnaziji, ki ima na razpolago vsakovrstnega razvedrila, pa je kljub temu nedelavna. Mladinska organizacija Brežice se je znašla pred problemom, ker ni vedela kaj početi in so bili mnenja, da se razpusti. Mladinci naj bi sc pa vključili v vaške osnovne organizacije, kjer je pač njihovo stalno bivališče. Toda konferenca je njihov predlog zavrnila, ker je bila mnenja, da je na šoli nujno potrebna politična organizacija, ki bi reševala vprašanja vzgoje mladine skupno s profesorskim zborom. Poleg tega pa bodo morali bodoče delo organizacije bolj poživeti. Zastopniki JLA garnizije Krško so med drugim nakazal: potrebo po sodelovanju med. civilno mladino v Krškem in njimi. Konferenci je prisostvoval tudi predstavnik študentske mladine iz Ljubljane, ki je obljubil, da bodo študentje krškega okraja nudili mladini vso pomoč. Pred nedavnim so ustanovili Posavski akademski klub, ki bo na razpolago za prosvet-ljevanje mladine, predvsesti pa bo ta klub skrbel za uspešno delo Ljudske univerze. Kot že omenjeno je konferen- ca poslala vsem družbenim faktorjem resolucijo, v kateri ugotavlja razne nedostntke ,v ml a- j dinskih organizacijah ter nalaga mladinskim vodstvom gotove naloge, obenem pa opozarja vse, da so dolžni nuditi, mladinskim organizacijam moralno oporo, da pomagajo vzgajati mlade ljudi v zavestne graditelje socializma. Po končani konferenci so dobili diplome in bile pohvaljene osnovne organizacije Videm, Cerklje, Boštanj, Gabrijele ter občinski komite Šentjanž. Od posameznikov eo bili po- , hvaljeni in dobili diplome: Jože Hartman, Stane Bergant. Vlado Žnidarič, Marija Golma-jer in Marjanca Ostrelič. Jože Hartman in Bojan Grobovšek pa, sta bila v povojnih letih več kot petkrat na udarniških akcijah — sta dobila odlikovanje in diplomi. Po obširni diskusiji so prešli • na volitve Članov okrajnega ko- le tu in tara vidiš dim, ki izginja v oblake. Ob večernih urah posedajo ljudje ob pečeh in se razgovarjajo o starih časih, a tudi za sedanje življenje se zali majo. Zel, dg je tu vse premalo časopisov in drugih izobraževalnih virov. Kakor že omenjeno, je vinska tria tu glavni vir dohodkov. Posledica pozebe je občutna. Primanjkuje jim vsakodnevnih potrebščin in še te si težko nabavijo. ker ni v bližini trgovine, niti drugih javnih ustanov, ' Na hribčku stoji osamljena šola. Tu se odvija ves promet, živžav in ostalo. V srce pa zbode človeka, ko vidi otroka, ki tišči pod pazduho nekaj oguljenih j zvezkov, morda tudi kos zmrz-! redom — posvečenim v ta na- ; nošteviino udeležbo tudi poka-men. Pred nabito polno dvorano zalo svojo visoko zavednost, sindikalnega kina na Senovem je predsednik občine in ljudski poslance v Zvezni skupščini tovariš Karel Sterban otvoril slavnostno sejo občinskega od-j bora Senovo ter v krajšem refe-I ratn podal sliko zgodovinskih dogodkov revolucionarne borbe j delavstva senovškega revirja iz : časa predvojne dobe, pa vse ! preko prvih partizanov do končne osvoboditve domovine. Nje-: gov referat je občinstvo sprejelo z velikim aplavzom. IfoSedeiiii m le ha| Ro vaseh v okolici Rake je še njenega kruha in hiti v šolo. Če , vedno dokaj močno zakoreninjen bi površno pogledal, ne bi vedel običaj koledovanja, ki se ga vsa-ali je učenec ali učenka, ker na ko leto udeležijo vaški fantje njem visi suknjič, ki ga je ver- dobri pevci, tako da gredo od jetno dobil od svojega pradeda. ■ vasi do vasi, p n vsak. hiši za- Zelo siromašna je tudi njegova \ pojejo koledrnško pesem ter iz- spodnja obleka in perilo, da o tekajo domačim voščila k Nove- čevljih sploh ne govorimo. Spominjam se nekaterih šol, kjer smo otroke celo prosili, da so pili mleko, ki smo ga dobivali od MDF, Tukaj pa ga je vedno premalo, ker bi ga otroci popili tudi štirikratne pripadajoče količine, Zakaj vse to? Na to vprašanje ni težak odgovor. Ni nobenih prometnih zvez, zaslužka prav malo, lanskoletna pozeba itd. itd. naj še dalje t.ako ostane? Ali mu letu. Žal se ta lepa navada prepogosto spremeni v navadno beračenje, pijančevanje in pretepanje. Prav tako koledovanje smo to tekmovanje bilo napovedano v čast 1. maja — praznika delavskega razreda. Ni me presenetilo, ko sem zvedel, da hočejo mladinci tukajšnjega centra na-Na dan samega praznika, _ 16. p0vecjati tekmovanje vsem osta-timarin en = o v nočastitp.v delavskim centrom, ker so osnovne naloge dela z mladinci predvojaške vzgoje vzeli zelo resno, tako mestna občina kakor tajnik tov. Hribar in ostali komandirji, ki obstoječo Uredbo o izvenarmadni vzgoji mladine intenzivno uresničujejo. To tekmovanje, napovedano ostalim centrom, je mnogo večjega značaja, ker bo verjetno zajelo vse discipline, ki so potrebne, da se obvlada celotni program pouka predvojaške vzgoje, ki je predpisan s posebnim učnim programom: poleg tega bo zajeta v tem tekmovanju tudi moralno-politična in kulturna vzgoja naše mladine. Pričakujemo, da bodo tudi mladinci ostalih centrov z veseljem sprejeli napovedano tekmovanje kot dokaz splošne želje naše mladine, da se z resno voljo čimbolj in čimprej usposobi, da brani svojo domovino in svobodo. To pa je tudi osnovni namen tega tekmo- februarja, so se v počastitev dneva občine Senovo vršila mladinska in pionirska smučarska tekmovanja v raznih disciplinah. Občina Senovo je v ta namen izdala posebna priznanja v obliki diplom, a podjetja In trgovski obrati so prispevali s praktičnimi darili. Tako je tudi senovška mladina, skupaj z ostalim prebivalstvom dostojno praznovala svoj občinski praznik. Ko. Raka zaposlen honorarno kot kurir pa je nekajkrat spremljal na terenu uslužbenca Uprave za dohodke pri OLO Krško, ki je izvrševal rubeže na neplačane davke. Za ilustracijo še tole: J. J, je leta 1941 pričakal nemškega okupatorja kot rešitelja, čeprav je j LU'U1.' bil potem tudi sam izseljen v ! vanl Nemčijo. Po osvoboditvi je bil v zaporu zaradi razbijanja sestankov, v času obveznih oddaj Aii rnitejki1 kjer*jc'bilo^od‘izpred- nai. »« * stopnjuje? Mislim, da i.- 1'i, -.„G:.--, socialistična družba tega ne bo lagamh, izvoljenih 23 kand-da- Ua N. dovoli sgm0 pisati tov v okrajni kom.te m trije v f potrebna 50'Wi dejanja. revizijsko komisijo^ ' v mestih skrbe za otroke .poleg Po končanj konferenci so se - ..... noVoizvoljeni člani okrajnega imeli letos v Brezju pri Raki. ; in odkupov se je tem vedno od-Dne 5. januarja, blizu polnoči, ; tegoval, na zadnjih volitvah v sta ee v tej vasi srečali dve sku- , Ljudsko skupščino LRS pa je pini kolednikov. Kaj je bilo kri- zelo aktivno delal za kandidatovo, inorda vinjenost fantov, ali ro, ki ni bila priznana od socia-se je tako hitro razvnela fantov- | listične zveze, ska zavist, lahko pa je bil tudi ! Po vsem tem se njegovi izjavi kakšen drug vzrok, da so se res ni treba več čuditi. Tudi pre- fantje kar takoj zgrabili. Nekaj krepkih kletvic in že so opravili svoje tudi koli iz bližnjega vinograda. Skupina kolednikov, v kateri so bili mlajši fantje, je mo-DruštVa prijateljev j raja bežati. Pustila pa je na »bo komiteja sestali in iz svoje srede izvolili za predsednika tov. , "nL 0 VSem tem bo Staneta Krajnca, požrtvovalne-1 TazmiSjitj ga mladinca, za sekretarja pa tov. Franca Šetinca, ki je ie prej delal na tej funkciji. Kot je pokazala konferenca imajo mladinci in mladinke železno voljo do dela; z združenimi močmi in vztrajnim delom bodo premagati vse težave ter nudili dober zgled ostalim množičnim organizacijam. mladine, socialistične organizaci-; jjjču« svojega tovariša L. A., ki je, podjetja itd. Tu pa vsega tega : je bil že prej invalid. Nekaj do- • /—v ..... i ' G- tu.L . ___ M. J — i „ 'r 2 r1 r\ - treba dobro in najti neki izhod. Mislim, da bi bilo dobro, če bi se organizirale v okviru RK nabiralne akcije, namenjene revnim otrokom, ali pa uvesti »Teden siromašnih otrok«. Ves trud, ki bi bil storjen v ta namen in vsa pomoč, ki bč bila dana prizadetim otrokom, vse bi bilo z.a vedno zapisano v srcih naših malčkov. Slavko Smrdelj bro pomerjenih udarcev je zadoščalo, da je s krvavečimi ranami obležal nezavesten na tleh. Na ta dogodek se niti ne bi več spomnil, če ne bi v nedeljo, dne 7. februarja na Raki v gostilni kmet J. J. iz sosednje vasi, nekoliko razvnet od alkohola,, misleč na L. A. izjavil: »Kaj pa hodi robit davke in vlači živino iz hlevov, ne bo šlo tako, ne!« Tov. L. A. je namreč na občini tep verjetno ni bil samu »fantovski pretep«. Ne vemo jm, ali si J. J. in tisti, ki sp pretepli L. A. tako predstavijajd široko demokracijo, da smejo ljudje z opisanimi moralnimi kvalitetami ustrahovati ter odvračati od vestnega opravljanja svoje službe s fizičnim obračunavanjem, izvrševalce zakonov in predpisov. Naj vendar že spoznajo še zadnji črnogledi, da jim ljudska oblast, ki je izšla iz žrtev polne NOV, ne bo dopuščala, da bi na tak, niti na drug način, uveljavljali svoje špekulantske tendence ter se pri tem posluževali celo kriminala in groženj, da bi se izognili svojim obveznostim do skupnosti. Da bi pa to tekmovanje stvarno pokazalo najboljši center, smatram, da bi bilo potrebno, da se osnuje posebna komisija, ki bo nadzorovala samo tekmovanje in beležila dosežene rezultate objektivno in nepristransko. To deio pa? kolikor poznam osiaie centre, ne bo lahko in cesto se bodo znašli v precepu, kdo je resnično boljši. Mladincem krškega centra želim v tem delu mnogo uspehov in intenzivnega dela z željo, da bi to tekmovanje zares obrodilo bogate sadove socialistične vzgoje naše mladine. Kapetan I. klase Opačič Dušan POSVETOVANJE INŠPEKTORJEV DELA Na posvetovanju republiških inšpektorjev dela, ki je bilo v tajništvu za socialno zaščito Zveznega izvršnega sveta, so poudarili nujnost novega zakona o inšpekciji dela. Nekateri predpisi s tega področja so ze zastareti, druga vprašanja delavske zakonodaje pa so še vedno nerešena. *ev.« »POSAVSKI TEDNIK« Stran 3 K.METIJSK.I RAZGLEDI le gospodarskega življenja v občini Tržišče nhK^in ljudski odbor v Tr-, bilo obnovljenih nekaj pri vat- upravo gospodarskim organizacije,, je svoje delo v lanskem 1 nih hiš, druge pa še obnavljajo, cijam in poedincem. Bšta zasnoval po sprejetem go- da bi na ta način dobilo Trži-spodarskem načrtu občine, ki šče kot center občine lepše lice. Sa je sprejela za daljše razdobje : Na Malkovcu so _ nad bivšo na eni od svojih sej spomladi kletjo — last splošnega ljud-preteklega leta. Skupno z od- skega premoženja — zgradili bori kmetijskih zadrug, Novice in dopisi iz našik krajev IZ ŠENTJANŽA Preteklo nedeljo dopoldne se je vršil pri nas zbor volivcev, ki se ga je udeležilo večje število ljudi, prišel pa je tudi naš republiški poslanec. Po izvolitvi Zveza borcev na Malkovcu je! delovnega predsedstva, zapisni-s pomočjo drugih organizacij v karja, overovatelja, je delovni preteklem letu postavila tudi predsednik tov. Flajs povedal spomenik padlim borcem in ; namen zbora in pozval h sode- _ ______ žrtvam fašizma, ki je med naj- ! lovanju vse prisotne, nato pa je "elek- I primeren gostilniški IokaL Ob- lepšimi v krškem okraju. ' j predsednik občinskega ljudske- se zagotovijo potrebni načrti in sredstva vsaj za začetna dela, janža in okoliških vasi, zlasti da bi se potem v prihodnjem pa posamezne organizacije prid- letu s polnim elanom lotili dene pomagale. Predvsem je po- la. Upravičeno pričakujemo, da hvalil gasilce, ki so dali 360 , bo družba podprla naše potrebe, prostovoljnih delovnih ur, žene, j vsi pa bomo nudili pomoč pri ki so vložile 150 delovnih ur, mladino, ki je dala 164 delov- tzSEikacijskimi odbori in odbori i novljena oziroma preurejena je množičnih organizacij in držav-! bila tudi stavba splošnega Ijud-fianov je bil načrt za leto 1953 skega premoženja na Telčah, razen nekaterih stvari tudi iz- kjer so začasno šolski prostori, wšen_ I stanovanje šolskega upravite- Med glavne uspehe, ki jih je lja. prebivalstvo doseglo, vsekakor. Občinski ljudski odbor in sodi povlek električnega dalj- j družbene organizacije so dale zgraditev transforma- > pobudo za dokončno obnovo že- lezniške postaje Tržišče, ki so jo so pomočjo državnih železnic tudi lepo uredili. V vaseh Telče—Telčice so v celoti popravili pot delno pa tudi na Druščah, Otavniku, Škovcu, Vrhku. Vodale itd. Na Malkovcu so na posestvu splošnega ljudskega premoženja, ki ga upravlja Kmetijska zadruga Tržišče, na novo izrigo-lali 1 in pol ha zemljišča za Poleg tega so občinski Ijud- j ga odbora tov. Blas podal po-ski odbor in kmetijske zadruge ročilo o delu občinskega ljud-opravile še vrsto manjših akcij ! skega odbora v preteklem letu. gospodarskega značaja, ki ozna- i Dotaknil se je v prvi čujejo zelo pestro gospodarsko dejavnost v občini z relativno majhno pomočjo skupnosti. Težko je reči, komu gre glavna nih ur in ostale. Tudi občina je prispevala nekaj manj kot 200 tisoč dinarjev iz svojega proračuna. Osnovni problem, ki ga čuti prebivalstvo, zlasti pa otroci in učiteljstvo, je vprašanje šole. Temu je bila posvečena posebna novoda, torja in napeljava elektrike na Telče, zboljšanje omrežja m povlek žice za industrijski tok v Kapljo vas in Polje, na novo elektrificirane vasi Vrhek—Dol, kjer so že v decembru prebivalci teh* vasi dobili električno luč. Izboljšano je tudi omrežje v Spodnjih Mladetičah ter trasi-ran daljnovod in izvršena pripravljalna dela za elektrifikacijo Malkovca in okoliških vasi. Obnovljena je bila občinska I matičnjak, ki bo v letu 1960 ze stavba in osnovna šola oziroma lahko izvajal do 200.000 trtnih mmnaziia razen manjših delj cepljenk. Kmetijske zadruge so „ ter napravljena ograja okoli i v preteklem letu nabavile tudi: ljajo tudi vse večje naloge, šolskega dvorišča. V Tržišču je j več sadnih škropilnic in drugih je občinski ljudski odbor za leto kmetijskih strojev za potrebe 1954 postavil obsežen gospo-, svojega članstva. darski načrt, katerega izvedba! V teku preteklega leta je bilo bi prav gotovo pomenila rešitev j popisano vse premoženje snloš- " ne ljudske imovine (premičnine in nepremičnine), nabavljeni posestni listi ter izročeno v zasluga za vso to dejavnost. Prav gotovo je, da so vsi ti odbori v celoti, pa tudi vse ljudstvo v tej občini razen manjših izjem zelo prizadevni in si želijo vsakega še tako majhnega napredka. Ob vsem tem prizadevanju pa so se krepili in usposabljali ! tudi družbeni organi razni sveti j občinskega ljudskega odbora in j komisije, ki so domalega vsi ; opravili svojo vlogo. Enako ve- ‘ vrsti gospodarsko 1 vprašanja popravila cest. Orne- točka dnevnega reda. Tako ve-1 nil je, da je bila cesta Šentjanž lik šolski okoliš, kot je Sent-—Cernik in Hinje—Podboršt janž, je še danes brez šole, pouk dobro posuta, medtem ko so ce- se vrši v neprimernih prostorih sto od Šentjanža proti Češnji- 1 po privatnih hišah, kjer se tudi cam dokaj slabo popravili, saj lastniki sami stiskajo. Lansko niso niti gramoza, ki ga je pri- j leto je bil že izdelan načrt, ki pravila občina, razgrnili po ja- ! pa ni bil primeren in zato tudi mah. Pri popravilu m urejanju pokopališča so prebivalci Šent- Ija tud: za odbore KZ. elektrifi-kacijske in druge. Ker vedno večje potrebe ljudstva postav-"" 1-1 sl KAPELE PRI DOBOVI delu, da bi po devetih letih od osvoboditve tudi v Šentjanžu prišli do šole. Govorili so tudi o drugih vprašanjih, kot je popravilo oziroma gradnja ceste Šentjanž —Kal, elektrifikacija vasi »krog Kala, obnova, davki, itd. BREŽICE V četrtek, 4. t. m., je pod okriljem Ljudske univerze v Brežicah bilo v gimnaziji predavanje tov. Damjana Vahna »Prešeren — glasnik današnjih dni«, pred predavanjem pa so dijaki recitirali Prešernove pesmi. To je bilo že četrto predavanje v tej sezoni pod okriljem Ljudske univerze. Kalrevo cm s»ll© Tečaj EK, ki je bil obvezen za žensko mladino letnikov 1934 in 1935 in ki je uspel, je bil konec januarja končan. Dekleta, ki so tečaj z uspehom za-vršila, bodo imela februarja zaključni izpit, ki se ga bodo udeležili tudi funkcionarji OO RK Krško. Po zaključku pa bodo imele tudi družabno prireditev, pri kateri bodo prejele tud: diplome. Tovarišem predavateljem pa se za njihov trud najlepše zahvaljujemo. D. V. j JAVNA RAZPRAVA O PREDLOGU DRUŽBENEGA PLANA Kot je znano, je. Zvezni izvršni svet poslal Ljudski skupščini FLRJ predlog družbenega plana za 1954 v proučitev in odobritev. Hkrati, ko so začeli pretresati plan v odboru za gospodarstvo, je bil predlog družbenega plana izročen v javno razpravo. SNEG DOBRO VPLIVA NA OZIMNE POSEVKE Novi Sad, 9. februarja (Tanjug). Kmetijski strokovnjaki v Vojvodini smatrajo, da je veliki sneg dobrodošel ozimnim posevkom. Kot odlično zaščitno pokrivalo bo očuval posevke od . _ zmrzali z njegovim topljenjem nam dokazujejo poizkusi in ana-pa bo dobila zemlja obilo po- li*e. Mnogo kalija potrebuje,o trebne vlage. Sadovnjakom in ' predv-em okopavme kakoikrom. bo sneg prav tako P*1. Pesa' korenje m =>i.!n:scna 1 repa. Povrtnina je ka, hvaležna za kalij. Pri žitu je kalij s fosforjem odlično gnojilo, ki povzroča trdo slamo in kleno zrno. Posameznim rastlinam gnojimo na 1 ha s 40-odstotno kalijevo soljo: krompirju (če je tudi hlevski gnoj) 250 do 300 kg, pesi (če je tudi hlevski gnoj) 250 do 300 kg, pšenici (brez hlevskega gnoja) 100 do 200 kg, detelji (brez hlev-sega gnoja) 100 do 150 kg novih važnih problemov. k: jih ie tudi v tej občini dovolj, o čemer naj bi pozneje še kaj.. napisali. $11 Mile seiea i Biezleil Epilog avtomobilske nesreče pri leskovski žagi Svoječasni šofer Kmetijske zadruge Veliki trn Jože Kodrič je vozil lansko zimo s tovornim avtomobilom in zadel pri les-kovški žagi ob srečanju s konjsko vprego Račiča Martina. Ker ni zmanjšal brzine na zasneženi cesti in se ni umaknil na desno, je zadel v levega ko-V trgovini se občuti pomanj- ! Ce bi torej hoteli opravičiti nja in ga ubil. Zaradi močnega kanje nekaterih umetnih gnojil; izdatek za kalijevo rol. posipa- j sunka je tudi Račič padel z vo-temu je vzrok pomanjkanje elek- no na 1 ha. bi morali povečati za na cesto ter si izbil štiri zobe trične energije v industrij: umetnih gnojil. Stara zaloga apnenega dušika, superfosfata in nitro-foskala je kaj hitro pošla. Kljub zmanjšanemu regresu pa je povpraševanje po umetnih gnojilih ogromno. Trenutno je v trgovini dobiti kalijevo sol, medtem ko bomo nekatera dušičnata gnojila še pred spomladjo dobili iz inozemstva. Kmetje kaj cesto sprašujejo, ali je tudi kalijeva sol dobro gnojilo za druge kulture in ne samo za okopavine. No. oglejmo sj pobliže to gnojilo. Najprej cena! Pred voino je bila cena kalijevi soli 1,50 din za kilogram, t. j. vrednost 2 kilogramov krompirja. Danes dobimo za 2 kg krompirja 3 kg kalijeve soli. Cena kalijevi soli je torej izredno nizka in je prav da je uporabljamo čimveč Kalija je premalo predvsem v lahkih in peščenih zemljah, prav pogosto Pa tudi v težkih, kar ne odobren. V svoji živi diskusiji o tem problemu so volivci prinesli na dan zahtevo, da se . „ občina, pa tudi okrajni ljudski ki jo z uspehom vodijo profesor-odbor zavzameta za to da se ji gimnazije, prav posebno tov. vsaj letos prične gradnja, da Iskra in Simčič. £pi na 1 ha, bi morali povečati pridelek pri krompirju za 200 kg, pri pes:. za 600 kg, pri pšenici za 50 kg in pri detelji za 100 kg. Ta mali račun nam pokaže, da je torej gnojenje s kalijem donosno’ in da je povečanje pridelkov mnogo večje, in to tem bolj, čim več ie v zemlji tudi ostalih dveh gnojil: dušilca in fosforja ftsiliki Uoiičc Brestanica in zlomil rebro. Šofer obsojen na zap-ora. Sedaj je bil štiri mesece Dva Romtina sta hotela preko meje i Našo državno mejo na Gorenj- j ... .1 skem sta hotela prekoračiti brez | Uspeh gnojenja na tezk: zemlji dovoljenja Romuna Ponovič Vabo tem večji, če kalijevo sol po- sr;j |n Sefbak Edvard ki sta sipamo že v je oni ali pa pozirali se naveličala domačega režima, ker 'e ta tvori .na zemlji skorjo, r-obegmia k nam ter bila zapeki i° z oranjem ali drugim: agro- skna nazadnje v Kragujevcu, tehničnimi ukrepi .lahko .preprjs. Budno .oko. miličnika,.pa ju je cimo Na lahkih tleh pa prestreglo že pri Sajevcah blizu mo običajao rano spomiadi, vče- Kostanjevice, ker sta hotela še eih taci pod list, predvsem ce gez mejo, čeprav sta bila imamo možnost, ca rkorjPs k se $ 'enkrat. v naši državi kazno-kultiviramem, odstra- ( ^ MrRdi pobe- ga. Sodišče ju je kaznovalo vsa- Dne 16. januarja t. L je podalo obračun svojega dela v preteklem letu prost, gasilsko društvo elektrarne Brestanica na svojem rednem občnem zboru. Z veseljem smo poslušali izčrpna poročila vseh funkcionarjev, še z večjim veseljem pa sprejeli plan njihovih bodočih nalog. Društvo se je v preteklem letu izkazalo v okrajnem in republiškem tekmovanju ter je zasedlo prvo mesto od 22 okrajnih gasilskih zvez ter si priborilo krasen prapor v trajno last. Občni zbor je sprejel tudi sklep, da se bodo tudi v bodoče borili za taka mesta, zato so sklenili, da organizi- rajo še žensko desetino. Društvo je lahko ponosno na upravo podjetja, ki mu nudi vse možnosti za napredek. Tudi sam direktor elektrarne tov. Javorič se aktivno udejstvuje v društvu ter je istočasno društveni predsednik. To naj bo za vzgled drugim industrijskim podjetjem. Le s takimi organizacijami bomo dosegli lep napredek našega prostovoljnega gasilstva. V nadi in pričakovanju, da bo gasilsko društvo elektrarne Brestanica tudi v bodočem letu dalo tak obračun svojega dela, jim želimo gasilci vsega okraja obilo uspehov ter jim kličemo »Na pomoč!« pojavlja s nimo. Kalijeve soli dajemo posevkom le toliko, kolikor ie porabijo v enoletni vegetaciji. Preobilno gnojenje se ne priporoča, ker se gnojilo lahko izr ra, kar ustvarja na težkih tleh slabe fizikalne lastnosti zemlje in ker preobilice kalijeve soli rastline ne morein izkoristiti in so torej nerentabit- vinogradom koristil, ker bo hitro cvetenje. preprečil pre- REKOKD VELENJSKEGA RUDNIKA V velenjskem rudniku so v januarju nakopali rekordno količino lignita v zgodovini tega rudnika — 65.000 ton. Lanskega januarja je proizvodnja znašala 37.000 ton lignita. RAZPIS Gradbeno podjetje »SA V A« Videm Krško (prej Ograd Krško), razpisuje natečaj za sprejem v službo samostojnega računovodje. z večletno prakso. Nastop služb" takoj. Plača po tarifnem pravilniku Ponudbe poslati ali se osebno zglasiti na upravi podjetja. koga na pet mesecev in deset dni zapora, čeprav .le od Brežic do. meje še precej daleč. . Tudi B'itfiaru se is mudilo ■ proti meji Mitja Kehčev doma iz Bol-garije, nazadnje delavec na dr-1 žavnerh. posestvu Pasturska Staniča v Vbjvodinu, je hotel čez i Slovenijo skrivaj v Italijo. Do Sope! irlfe novi gasilski domovi pod streho i Zagreba se je pripeljal z vlakom nanrei pa je pešačil. Da bi bij čimprej na meji je na 'Šote Iškem ukradel izpred pi" •name rudnika kolo Pavlič Vere. bil pa je zasačen že pri samem dejanju in Pavličeva ni bila oškodovana. Obsojen je bil na dva meseča .in petnajst dni zapora. PERIC VESELIN PRVI SRBSKI OPOSt (Nadaljevanje) CardaMija je takoj šel v Srbi- ga cer 16. februarja odločiti za , z janičarji, a pozneje tudi s Por-upor. Sestali so se v Orašcu le- i to, so potrebovali več sredstev ta 1804. Na tem sestanku vseh j za boj. Teh sami niso imeli. Za-»vidnejših« ljudi so zbrali vodi- : -* —!T; — —~'"x telja upora. Prvi kandidat je bil j To Pl- ie prišlo d,hijen; , i J-*} O uspehih prostovoljnega gasilstva zadnje čase precej govo-! rimo. Posebno nam kažejo to občni zbori poedinih društev, j Vse premalo pa smo posvečali ! pozornost elanu dela nekaterih društev, ki So s svojo iniciativo ustvarila skupnost: milijonska premoženja. V tem bi sj lahko pogledali delo prost. gas. društev: Senovo, Bizeljsko in Obrežje na Dolenjskem. Brez vsakršnih sredstev so pričeli z gradnjo svojih domov, danes pa vidimo, da njihov trud ni bil zaman. S prijetnim občutkom človek opazuje. kako marljivo naši gasilci mešajo malto, nosijo kamenje, ooeko. še z večjim veseljem pa občudujejo trud svotega dela j danes, ko ie na njihovih dotoo-j vih že streha I Vseh uspehov, ki bi jih tu človek mogel navesti, ni mogoče ur, tudi ostalim članom m manjkalo veliko do 100 ur. S ponosom in nasmejanih obrazov tl bodo senovški gasilci povedali, kako težak je bil boj za njihov dom; zato jim moramo iskreno čestitati. Podobna slika se nam nudi na Bizeljskem. Minuli mesec, ko so na občnem zboru dajali obračun svojega dela v minulem letu, človek skoraj ne bi mogel verjeti, da so sami in s svojo inicia-j tivo v nekaj mesecih spravili ■ gasilski dom pod streho. Tamkajšnje gasilsko društvo je bilo ustanovljeno v letu 1893. Leta 1932-1933 so si zgradili gasilski dom, ki je bil takrat eden najlepših v našsm Posavju. Ko je prišel okupator na Bizeljsko, se i je ta lepi dom spremenil v skladišče municije. Nekaj dni pred osvoboditvijo je bežeča ustaška roke. Iz pisma so ugotovili, kaj pripravljajo Srbi in takoj od.o-čili, da to gibanje v kali zatro. Takoj so organizirali protiudarec uporu v obliki »seče knezov«. Pobili so mnoge voditelje in kneze. Večje število Srbov je zbežalo v Avstrijo in tam nada- jo »da diže narod« in da »postavi u stanje slobode«. Težnja po osvoboditvi oz. po upom se je vedno bolj širila in zajela široke plasti srbskega prebivalstva v Srbiji. Na čelo tega gibanja se postavljajo cer- : ljevalo akcijo upora. To pobija-kveno in posvetne osebnosti. j nje kne20v je ucor pospešilo. Najaktivnejši je bil Peter Icko, ^ . b;l predviden ^ po- ki je bil najvplivnejša osebnost mlad 18Q4 leta_ a zaradi tega pri beograjskem vezirju. j dogodka se je začel že v febru- Tudi v Zemunu so začeU pu- i arju leta. To dobo opisuje previjati upor zoper dahijsko pesmj srbsko ljudstvo takole: upravo v Srbiji. Te priprave za ^ upor so dosegle višek leta 1803. Vodilne osebnosti tega gibanja je bila mlada srbska buržoazaja, ki je nastajala po srbskih vaseh, rekrutirana iz vrst vaških trgovcev s poljedelskimi pridelki in živino. V to plast spada tudi Karadjordje Petrovič. Voditelji gibanja so začeli kupovati orožje in droge potrebščine izven pešaluka predvsem v Avstriji, zlasti v Zemunu. L. 1803 v jeseni je Karadjordje bil v Trstu in tam dobil od srbskih in slovenskih trgovcev 150.000 forintov kot podporo za upor. Zelo aktiven je bil tudi Aleksa Nenadovič, ki je v začetku leta 1804 pisal Avstrijcem v Zemun pismo in jih prosil, naj pripravijo »Džebanu i oficire, a vojske dosta imamo, da nam po-mo-gnu, da dahi j e odavde ote-ramo«. »Tu knezovi nisu radi kavzL Nit su radi Turci izjelice, Al’ je rada sirotinja raja, Koja globa da vati ne može, Ni trpeti turskega zuluma.« val kot hajduk v borbah proti Turkom Glavaša niso hoteli knezi, ker je bil hajduk »a hajduk nema ni kure ni kučišta«. Drugi kandidat je bil Teodesije. Ta ni sprejel vodstva. Na koncu so predlagali človeka »koli nije ni knez ni hajduk« — torej trgovec, predstavnik mlade srbske buržoazije. a to je bil Djor-dje Petrovič, katerega so Turki zaradi črne polti imenovali Ka-radjordie (črni Jurij). Karadjordje je sprejel vodstvo upora pod pogojem, da dobi absolutno oblast. Težnja po osvoboditvi ga je vrgla na površje kot voditelja prvega srbskega upora Po tem zboru v Orašcu se je začel takoj upor po vsem beograjskem pašaluku. Srbski oddelki so napadali in sežigali to so se obrnili za pomoč na Avstrijo, kateri bo ta upor koristil. Pisali so takole: »Dajte nama pomoči, jali nam otka- j zdai primer zgoraj omenjenih društev: Prostovoljno gasilsko društvo Senovo je bilo ustanovljeno leta 1930 ter si nabavilo že v prejšnjih letih motorno brizgalno, voz in vse potrebno orodje. Niso pa imeli svojega zaželenega doma leta in sklenili, da se bodo bo- i ter so morali vse do zadnjega rili proti dahijem in da še časa hraniti svoje orodje v vedno priznajo oblast sultana.; skromnem prostoru rudniškega Na ta način so Turkom v Čari- I hleva. Društvo si je že dalj časa gradu sporočili, da se ne borijo , prizadevalo izboljšati svoje proti sultanu. S tem so hoteli i lovne pogoje ter svoj položaj zboljšati, ker so naštevati, kajti truda in marlji- vojska spustna v zrak gasilski vosti dobremu in zavednemu ga-1 dom, ki je bil poln municije, lasi len ne manjka. Navedli bi za-; ko da n. bilo o njem vec sledu. žite, zaštd mi več ne možemo u ovoj zemlji biti, ako vi ne ura-dite kako ste nam govorili.« ■ Nato so se Srbi uporniki zbrali. Ostružnici 24. aprila istega bane (janičarska prenočišča). V Mnogi Srbi so takoj zbežali v ! štirih dneh se je uprla vsa Su-gozdove. Srbski knezi bi fajši madija, po kateri, so doneli klici zbrali pot kompromisa s Turki. Toda srbska »roja« ni bila za to. mislili, da jih bo zato podprla Avstrija. Avstrija se ni upala zameriti Turkom, a poleg tega je imela skrbi s Francijo. Torej od Avstrije niso dobili podpore, Zato so prosili Rusijo za pomoč. Prosili so tudi sultana za pomoč proti dahijem. Tudi Rusi so gledali z nezaupanjem na irpor zato, ker je bil to upor proti legitiron:m pravicam Turčije na Balkanu. Uporniki so v Z-ato srbsko ljudstvo prisili svo- ! vse podeželje je bilo v kratkem 1 Mat 13 ,1e je voditelje k uporu. To je prva ! času očiščeno janičarjev, ki so za katero je značil- 1 se umaknili v utrjene pošto- faza upora, no to, da je to v začetku upor proti dahliem in da so upor podpirali tudi nekateri Turki-spahije, ki so želeli obnoviti svojo spahijsko oblast. ZAČETEK UPORA Preživeli knezi in voditelji so sc morali že v februarju, in si- janke-palanke ter v mesta. Toda tudi Od tod so marali bežati. Srbi so začeli osvajati Sa-bae. Smederevo in druga mesta. Janičarji so Beograd močno branili, ker so tam bivali da-hiji. Ker so uporniki imeli pred seboj dolgo vojevanje v Začetku pisal celo zakon za svojo vas. Ta zakon je pisal na podlagi svetega pisma, ker je bil duhovnik. Uporniki so organizirali ostro sedišče za izdajalce in odločili. da se davek sultanu ne plačuje več. Iskati so jamstvo neke druge sile, in sicer Avstrije ali Rusije (Nadaljevanje bo sledilo) de- tako sklenilo postaviti si nov gasilski dom. Naloga ni bila lahka. Finančnih sredstev ni bilo, toda volja je zmagala. Najprej so začeli v Bohorju, seveda tam je doma les. Ko so bile te težave prebredene, so začeli z izkopi in to po svojem že tako napornem delu v rudniku. Ko so videli to delo tu-; di nečlani in druge organizacije, i so )im priskočili na pomoč. K tej izgradnji gasilskega doma je 5 mnogo pripomogel rudnik Seno-i vo v materialu. Člani se dobro I zavedajo, da brez te pomoči ne : hi mogli spraviti doma pod streho. Nad vse lep vzgled so dali senovški rudarji, saj so v ta namen prispeval; vsak po pol svo-I je dnevne plače, kar je zneslo | 242.000 dinarjev. | Ne smemo pozabiti samih čla-i nov prost. gas. društva Senovo, ! $aj so s svojim prostovoljnim delom delali preko 3000 ur. Posebno so se Izkazali sledeči člani: Ivan Kmetec s preko 200 urami. Jože Cijan, Martin Grilc. Alojz Omerzu z več kot po 100 Na lanskem občnem zboru je to agilno društva prevzelo nalogo: — dom mora biti pod streho do jeseni. Takoj so začeli zbirati les, 2. julija minulega leta pa so zapele prve lopate in krampi prav na istem mestu. Na ruševinah prejšnjega doma je zrasel za njihovo 60-letnico nov: dom. Iz poročila občnega zbora je bilo razvidno, da so člani, članice in naraščajniki naredili prostovoljnega dela nič manj kot 406 dni ali 4060 ur. Razen tega so s pomočjo tamkaišniega ljudstva naredili tudi 527 ur voženj. Največ nrostovoljnih ur so imeli člani: Tov Zajc 42 dni, Kovačič 30, Kostevc 26. Vršeč 28 in predsednik društva Smrekej 34 dni k!>”b , temu da je rahlega zdravja. Tako je pet omenienih članov napravilo v tem kratkem času za dom 1600 ur prostovoljnega dela. OG7 Krško ie lahko oonosna na takšna gasilska društva in njihove člane, zato naj jim veha vsa zahvala in posebna pohvale tov. Slnrekeju. ki ie kot nredsednik ; društva vodil vca dela i Novi gasilski dom ima pod streho tudi gas. društvo Obrežje na Dolenjskem. Tudi njim velja vsa pohvala; njihovo požrtvovalnost i bomo opisali prihodnjič. ! Trije gas. domovi so pod stre-; ho. manjka pa še precej do popolne izgraditve. Prepričani smo, da bo naša ljudska oblast priskočila takšnim agilnim društvom na pomoč, da bodo ti gas. domovi že v tem letu služili svojemu namenu. M. Z. V nedeljo, 14. t. m. ob 14. uri bodo v Rorah nad Krškim na 35-metr-ski skakalnici skakalne tekme, katerih se bodo udeležili skakalci Železničarja iz Ljubljane, Rudarja iz Trbovelj, Usnjarja iz Šoštanja, iz Gomil-skega, ter naši skakalci iz Krškega. Vsi ljubitelji snežnih poljan vljudno vabljeni! Okrajno smučarsko prvenstvo v Krškem Posnemanja vredno Dr. Deržič je vzgled socialističnega delavca na področju živinozdravniške prakse. Povsod se kmetje izražajo pohvalno o njegovem delu in požrtvovalnosti. Neki kmet je kupil na sejmu kravo za izredno nizko, skoraj polovično ceno. Ko jo je pripeljal domov, je bil raz ^očaran, ker je opazil, da s kravo nekaj ni v redu. Klical je dr. Deržiča, ki se je resno pozanimal, ozdravil kravo v ne- V neds.jo so se v Zviki nad TVD Partizan Senovo tekmoval Krškim vršile okrajne smučar- ! tudi tov. Gvido Rozman in za-ske tekme, kjer so sc pomeriti sedel tako rekoč prvo mesto pri med seboj najboljši smučarji vseh telovadnih društev v okraju. Tekme je organizirala Okrajna zveza Partizan Krško. Rezultati so bili naslednji: slalomu in veleslalomu. Vendar smo že takoj v ponedeljek ugotovili, da je dne 31. januarja 1.1. tekmoval za Rudarja na Mrzlici in da je tudi član Rudarja v Slalom (člani): 1. in 2. mesto ! Trbovljah. Ce je torej član Ru- Vefue pripoveduje... Mraz še neprestano traja, izgloda, da se je svet čisto obr- lastnik enkrat več zanjo. Ko je temperaturo nad ničlo, pri nas si delita Miloš Medved, Krško, in Slavko Urbančič, Senovo, ki sta prevozila progo v 34,2 sek. Slalom (mladinci): 1. mesto Franc Agrež, Krško, 33,4 sek. Smuk (članice): 1. mesto Marija Veble, Brežice, 1.05,3 min. Smuk (mladinke): 1. mesto dar ja, lahko tekmuje samo za v našem okraju. Športni dogodek v Tržišču biva na Smovem. Zato ga je tu- kjj klican k istemu daljnemu di sodniški zbor brisal s sezna- gospodarju, je imel čez dan delo Pa vlada vedno strupen ma tekmovalcev. I nekje na sejmu; zato je prišel mra’r- Boj”1 86 samo, da bo to Omeniti je vredno tudi to, da nb io. uri zvečer, in to v zelo vreme trajalo do avgusta me-se je tekmovanja udeležilo 105 slabem vremenu, da nudi po- j seča. Vendar tudi mraz ne ovira tekmovalcev in je bila to ena mo$ bolnemu junčteu. Po vsem | »srečnih« mož, da ne bi stalno največjih smučarskih prireditev tem sm0 lahko srečni, da imamo j obiskovali gostilne ter prega-” v okraju požrtvovalnega in res njali iz svojih udov mraz z1 z današnjo stvarnostjo poveza-| alkoholom Alkohol je sploh čil- j jTjra'v« je nega ČJoveka. si ga potrebuje | dodemo zrlravito. Ce človelia ze-j odgovorim: »Lepo ženo kmečki človek vsak Čas in .ga be, pije, ce mu je vroče, pije,! . . kot . , t ka1 zl. je vredno dati za vzgled osta- ' če je žalosten, pije, če je vesel, j SZ*? R” tim intelektualcem, od katerih pije, ce Skrita med grički, nedaleč od Štefka Resnik. Sevnica, 49.4 sek. železniške proge Sevnica—Treb-Velcslalom (člani): 1. mesto nje. iežj na hribčku prijazna vas Lojze Škrabi, Brežice. 32.4 sek. Tržišče. S posebno darežljivo ro-Velesialem (mladinci): 1. me- ko se je naenkrat žena zbudila in zarohnela: »Kaj pa vraga de- .... . , 1 bam ubogega otroka, ker se je ima v htsi rojstvo, se teko nazarensko jokal, da sem turnem področju. zvezdice po nebu, toda tekmovalcev to ni motilo. Marsikate- ________________ remn je srce hitreje utripalo. saj ni čudno, pionirji so prvič Branko Hribar iz Pijave, ki Je je odvisen razvoj to napredek j seveda tudi pije. Pri porokah se , ^“E-frfai^knsni ELroa bodisi na gospodarskem ali kul- pije in na pogrehščinah se pije. 8a potola&l d^i^ko spi ti pa pije in na pogrebščinab se pije. Tako da spremlja alkohol človeka od zibelke do groba. Potem ni čudno, da se ljudje in ko je letošnja zima potrosila tod sto Franc Agrež, Krško, 31.3 stil. svoje belo cvetje in s tem pri-Tek (člani): 1. mesto Franc pravila mnogo veselja mladini. Dolinšek, Krško 0.38 min. Pionirji tržiške nižje gimnazije . d ioajrji nekaj talen. ofcrepčal1 s čsjem. prVi trije zrna- i ^Jla prinaj?.jo, vec£™ v j stelji.« Kaj j T«, «—* L U. * „d, I ST2 1 *gi seveda ne čuješ in smrčiš kakor ...« Tedaj se žena vsede na posteljo in z divjim glasom zakriči: »Ti dedec nemarni, ti po- tekmovali in to ni kar tako. Z rezultati smo zelo zadovoljili. zaradi svoje drznosti žel splošno občudovanje Vsi tekmovalci so se na cilju posamezni zakonski možje teh j kv^j kaj se pa lafeš, kakš-tradicij nikakor ne morejo od- j na ti zibaš- saj Žener, Krško 46.1 minut. Slalom proga je imela 11 n- državljani morejo braniti do- j prekrižati načrte. Tud: okolica vratc, dolga je bila 250 metrov movino. No, in utrjevati se je j sama je taka, da človeka kar iz- reči. Vneti pripadniki in častilci ' ne®a sv. Bakha prihajajo večkrat v{^2*.je b?la naprej, ne Lahko si pa mi- ... . . , sliš.« Sočutno sem ga pogledal nekdo pripovedoval o neljubem b Tako se je zaključilo prvo H °. "TT. , in mu pritrdil, da imajo ženske in imela 60 meflkrv višinske raz- j treba že zgodaj. Zato so se v le- j • da $aal ab slopi na -‘mučarsko tekmo: anje v Tržišču. ko se je vnt5al v zgodnjih urah j roiđnS^d^svctito^mož" like. ! pem' številu prijavil,- k smučar- | sede na sam 311 s,opi 08 ; 2eKmo, da bi se la lepa športna domov- Dogodilo se je sledeče, i *>ravlIne cdn<5fKi do SJ°jlh moz' i panoga prenesla še na ostale kakor mi je pripovedal: »Veš, j gostilni pri j veš, da v gostilniškem ozračju ure straho- i vito hitro minejo. Ko smo sej razhajali, je kazala ura tri. Z j Veleslalom proga pa je bila skim tekmam, ki so bile v nede-1 sma5i- ,___,________________________________ .......... dolga 400 metrov in je imela Ijo, 7. februarja ob 14. uri. Mia- NafboljSi v smuku je bil To- mlade z(]rave ljudi, ki ie niso Pepce, bil sem v g, 80 metrov višinske razlike. i di smučarj; so razgiba.i mimo maz Mams, prvak v slalomu je , , h,;v. in ‘ svoji stalni družbi in ^£S„?sAnc„r sr1 sp&mauusrs 5?»^ 'srzšrzzz ss." ——* • troki skakalnici teku. Lahno so plesale bele Posebno je presenetil šestletni po napornem delu. E. 1. in 2. mesto si delita Franc Kos in Maks Mlakar, oba Krško, ki sta dosegla 42 točk. Od mladincev pa je dosegel prvo mesto Marjan Flisek. Sevnica. ki je dosegel 41,5 točk. _________ __ Krška ekipa je dosegla pri J ve, "ki so imeli do sedaj" slaba segla najvfšje višine 333 m nad za te gradnje ne da postaviti nedeljskem tekmovanju 214,5 ! pota. Obenem bo pa po naj- morjem. Trasa vodi preko naj- ker bo cesta speljana takoj od točk in s tem osvojila tudi pre- \ krajši razdalji vezala vas Za- nižjega prelaza grebenov gri- svojega začetka po gozdu in že hodni pokal Okrajne zveze Par- j vratec in okoliške vasi s cesto čevja, ki se vleče od Krškega kot taka ima utemeljeno gra-tizan. Drogo mesto je zasedla Sevnica-Krško. Sedanja cesta polja do doline Mirne in bo z ditev, ker se bodo stroški poševnica, ki je debila 141 točk, na Studenec-Rovišče in Rako nadaljnjo izgradnjo do Radelj pravila ceste zmanjšati. Lahko tretje mesto Brežice, s 135 toč- ima mnogo strmih klancev, ki pod Bučko zvezala po najkrajši se računa, da se bo višek opra-kami Četrto mesto Senovo z 92 občutno ovirajo prevoz lesa ter poti obširne doline ob Krki vila povprečno te kupne mase Vas pozdravlja Pepce Kino Brežice Cesta Zavraiec-Impolea Nova cesta bo odprla gozdo- ko bo na predloženi trasi do- nega rentabilitetnega računa se nekako bojaznijo sem stopal1 predvaja dne 14. in 15. febru ar j a slovenski zabavni film proti domu m ker nisem hotel žene buditi iz sladkega spanja, sem si že v kuhinji sezul čevlje in slekel, potihoma odprl vrata v spalnico ter takoj pristopil k zibelki in isto pričel zibati Nisem pet minut zibal, Vprašanja in odgovori Vprašanje: točkami in peto mesto Zdole s ostalih proizvodov kmetijstva, okoli Skočijana s Sevnico, tako z zgraditvijo nove ceste zmanj- v onemi Krme,j je bila v ok- šeidhn: točkami. i Ta stara cesta tudi doseže nad- bo n. pr. Bučka z izgradnjo ce- šal povprečno po kublku naj- tobru leta 1953 pravilno ocenje- Pripomniti moramo, da je za 1 morsko višino 405 m. medtem ste imela^slcrajšano relacijo^ do manj na škoda, Id so jo prizadejali gespo- ševnice od 22 km na 12 km samo tisoč kubikov letnega pri- .* ’ Ker bo vodila bodoča avtostra- rastka, znaša to 300.000 din let- d!V3> Prašiči posameznim MMMnA?|i| 1 da 3 km od Bučke, bo obenem nega čistega donosa, neraču- darjem. Kaj je z odškodnino? | SOll’ le O W I ZO^irOleZ tudi najkrajša zveza Sevnice z najoč pri tem na koristi, ki jih * w v ” j avtostrado (151tm). Ker ,e vse bodo imele od nove ceste oko- Odgovor: ss&s sjss.--js1 'i 3J£ss.1 tspg:« tekme, na tedaj največji ska- j temu Planica svojega slovesa ni površine, bo imela predvsem bim0 vrednost objekta 10 miti- P»vrn,jMa pa se m Bila njKjer. kainici na svetu. 1934. leta je i izgubila. Se vedno se vršijo leto pomen za zboljšanje donosnosti jenov dinarjev. Stroški gradnje «»•»» .n ** obema dosegel Norvežan Birger Ruud takrat fantastično dolžino 92 m. Takoj naslednje leto pa je dosegel njegov tekmec Andersen že 99 m. Tri leta kasneje pa je nam vsem znani skakalec Bradi skočil 107 m. 1941, leta pa se je posrečilo Dancu Gehringu skočiti že 118 metrov S skoki 1941. leta so bile zaključene večje skakalne tekme v Planici, ker jo je nemški okupator hotel »popraviti« — jo je pa pokvaril. Zato jo je bilo treba po osvoboditvi najprej izboljšati. To so storili pod vodstvom inž. Bloudka, 1948. leta so zgradili poleg 120-metrske še 80-metrsko skakalnico in spet so sc kakor pred vojno" vršile leto za letom velike skakalne tekme. 1948. leta je Švicar Tschannen dosegel rekord skakalnice — tedaj tudi svetovni rekord metrov! za letom velike mednarodne gozdov, iz katerih se je do se- pa bodo znašali okoli 4,000.000 s.®dt$6c Br,8zic? nam ic .ods,tr°" tekme. Posebno pomembnost pa daj les izvažal z velikimi stro- dinarjev. vse tozadevne zapisnike, imajo letošnje skakalne tekme, gki zaradi slabih poti. Sevnica Ta znesek bodo mnogo zmanj- d©c-.m na sodišču v Sevnici o ker obhaja Planica svojo 20-let*; ima tri velike obrate, to je to- šali vaščani vasi Za vratec in atvan se razpravljajo ter nam niča, obenem pa bodo tekme na i varna tanina, žaga in kopitar- drugih bližnjih vasi. ki bodo boeto vse_ spise in zapisnike o veliki skakalnici, lejer lansko j na, katerim je to področje veliko predvidenih del obariti j ocenitvi škode po divjih praši- važno surovinsko zaledje. Go- s prostovoljnim delom. Dell čib poslali do sobote, 13. febru-zdovi so sicer v teh krajih mla- stroškov se bo pa lahko kril iz \ a rja, nakar bo ljudski odbor o di — potrebni pa so strokovne sklada za obnovo. gozdov ’ tem razpravljal, nege ter bo pri zboljšanju teh ' slabokvalitetnih sestojev od- lete niso bile. Letos je ta nanovo zgrajena in mnogi težko pričakujemo, kakšne daljine bo sedaj dopuščala. Z imenom Planica pa je ne- , dvomno najbolj povezan Janez padlo mnogo lesne mase, ki bi j Polda, za katerega smo bili že se sicer ne mogla zaradi slabih v strahu, kakor lansko leto. da Poti z dobičkom iriroristiti. Na-j ne bo nastopil. Res je prvotno ; sprotno ta manjvreden rnate- 5-9^ 3kž ČU kt^nžll Spet 1 zboi j Sevalnih sečnjah, Pbi ostai . - Kaj praviš, ali bo mislil in.rekel, da bo dal spet neizkori^(,ni ker ge ne b} iz_ deževati ali ne? »dilce« na noge. Čeprav je ma- p:af.a]0 Mradi slabih potov pre- > — Mislim, da bo. ker ie doslej o treniral, kaze, da nas bo ie- ^ažatj ga potrošnikom. Na še vedno nehalo, tos spet dobro zastopal, kar ka gpiogno je cei0 področje občin Tržišče, Boštanj in Studenec jako slabo prepreženo s cestami, čeprav je na tem področju Za smeh in kratek čas MENDA BO NEHALO nehalo žejo že sedaj doseženi rezultati. Pa ne samo Polda, tudi nekateri mlajši tekmovalci kažejo, da se 120 j bodo dobro izkazali in delati preglavice marsikateremu stare- Kmalu po tem dogodku pa je . mu mojstru smuških poletov, skakalnica v Obersdorfu odvze- Z. Lj, NA RAZSTAVI SLIK — Kaj, samo tri tisoč dinarjev StirakSm&MISSičK *•>'• — ki bodo dali svoje šele z zgra- n0 stal° tohko! ditvijo novih kamionskih cest. — To že. a takrat še ni bilo Nekega izrazito matematič- pomazano. NA SODISCU — Obtoženec, v: ste rekli zasebnemu tožilcu, da je čisto navadna opica- Ali je to res? — Seveda je to res, samo tega nisem rekel jaz! POMOTA — Zakaj so vas zaprli? — Zaradi tiskovne pomote. — Nemogoče! — Da, tiskal sem ponarejene bankovce. »VESNA«. — V ponedeljek izjemoma predstava ob 18. in 20. uri; od 16. do 18. februarja nemški zabavni film »VABLJIVE ZVEZDE«; od 19. do 21. februarja francoski film »PRIJATELJICE MOCl«. FN 52. — Mladini izpod 16 let vstop prepovedan. Kino Krško predvaja dne 13. in 14. februarja ameriški film »NA OTOKU S TEBOJ«. — 13, februarja predstavi ob 16. in 18. uri; — 14. februarja pa ob 15., 17. in 19. uri. Sejmi v okraju Krško: 14. februarja v Brežicah, 15. februarja v Sevnici, 19. februarja v Pišecah. Opozorilo Občinski ljudski odbor Bučka opozarja tov. Franca Leskovarja, uslužbenca KZ Blanca, da si ne dovoljuje imenovanja občinskega ljudskega odbora na Bučki, ker ta nima nobene zveze s širjenjem neresničnih govoric na terenu Bučita, ter bo ob nadaljnjih njegovih izjavah primoran proti njemu uvesti sodni postopek. PRODAJAMO Kosilnice, grablje, vile In drugo poljsko orodje proda Rcali-tetna agencija, zastopstvo Škocjan na Dolenjskem. NOV ZAPRAVLJIVČEK ugodno prodam. — Gorenc Anton, Drnovo. Dobriča Čosič' DALEČ JE SONCE • • • »Molči! Samo javkati znaš. nega. Ljudje so se spogledovali Vojna je. Kaj češ?« jo je pograjal Mališa. Partizani so vstopali v hišo. Mališeva Nana — vsi stari partizani so Mališevo mater imenovali Nana — je stala pri vratih, vsem stiskala roke, jih prepoznavala in z vsakim sprego- in spraševali z očmi: ,Ali je to v resnici hiša, mleko .Mališa je kakor hišni gospodar opozarjal babico, naj nalaga na ogenj. Partizani so se razpenjali, se sami pri sebi nasmihali zaradi 1 nenadnega veselja in sreče, ve-! selja, ki ga po spanju v snegu varila kakšno besedo. Uča je I in lakoti povzročata topla soba postavil stražo, na okna so pri- I in mleko. Ko so se dobro razpeli koce in zanetiti ogenj v I greli in privaditi sobi, so se za-šredilniku. Partizani so odložili čeli šaliti in igrati z otroki. svoja bremena, slekli plašče in posedli po glinastih tleh. Nana je s postelje jemala blazine in pogrinjala, jih ponujala parti- Najbolj utrujenih se je naglo prijel spanec. Nekaj jih je sede zaspalo. Uča je sedel v drugi sobi, v zanom in se jezila, ker niso po- kuhinji ob ognjišču, kjer je sedli po postelji. ; Nana zakuhala kotlič močnika. »Daj nam takoj vse. kar imaš pripravljenih jedil!« je po gospodarjevo ukazal Mališa. »Precej, precej! Vem. da ste sestradani, reveži. Imam dovolj mleka in sira, samo kruha je malo.« »Pa nam skuhaj močnik!« je reke! Mališa. Nana je prinesla dve kozici mleka in jim dala skodelice, da si sami postrežejo. Mleko so in se z njo pogovarjal »Ali so Nemci mnogo ljudi pobiti?« jo je vprašal. »Mnogo, Uča, mnogo! V naši vasi ni ostalo dvajset moških. Drugod prav tako. Ko ste biti takrat pdbili tiste Nemce na Lisinah, koliko nesrečnih ljudi je takrat padlo! Vsi so spati, nihče se ni nadejal. Ravno zjutraj so, prekleti, obkolili vas in začeti loviti moške. Mnogi so kmalu popiti. V zadregi so mol- I padli na begu, mnoge so zajeli čali. Hišo. toplo sobo, mleko —j in pobili. V vasi ni podboja in so doživljali kot sanje, kot ne- strehe brez črne zastave. Tudi kaj neresničnega m neverjet- žene in otroke So pobijali. Mi smo slišali streljanje, pa smo se nekako zavlekli v gozd Popolnoma so nas oropati, Uča. Bolgarski divjaki so vse odnesli!« »Ljudje so gotovo prestrašeni!« »Kako ne bi biti! Zdaj pa imaš, pravijo, partizansko svobodo ... Hranimo jih, pazimo nanje, pa so nas zaradi njih pomendrali. Nikar se ne jezite na ljudi. To je groza božja! Mlajši, ki so biti ostati živi. so odšli k Nedičevim žandarjem, da si rešijo glavo. To ni dobro, vas se bo razdelila. Nocoj so mi povedali, da je h kmetu, tistemu, ki ste ga biti hoteli ustreliti. zaradi zbiranja rekvizicije, prišel neki Dražev oficir, da bi ustanovili četniški odred; pravijo — zato, da bodo obvarovali našo vas pred Nemci.« »In se je kdo vpisgl med četnike?« »Ne vem, toda prav gotovo se bodo. Ljudje si hočejo rešiti glave, pa čeprav bi se spremenili v črne hudiče. Ljudstvo ni zavedno, ne pozna, kakor se pravi, ideje.« Mališeva mati je dolgo pripovedovala. Uča je molčal in razmišljal. V primeri s splošno nesrečo so se mu njihove žrtve in trpljenje zdele majhne in nepomembne. Ko se je sedaj spomnil svojih misli, ga le bilo pred samim seboj sram .Gotovo sem tudi jaz izgubil moralo, sicer ne bi mogel tako . Kaj ml je bilo? Strah me ni bilo, življenja mi ni bilo žal. Vse sem storil, da bi pripravil četo do tega, da se bo bojevala, pa vendar. Lakota me je prisilila. da sem se spustil v vas. Mar naj šele tu zvem da se , Nemci umikajo? Od tam pa sem | odšel, kakor da grem v samo-; mor. Vse to. kar se ‘p zgodilo, I je bila moja huda kriza.' »Ljudstvo misli, da ste uni-i čeni. Prinašati so mrtve parii-j rane in kazali po vaseh . S!i-I šala sem, da se je onstran Mo-I rave pojavil neki veliki odred. Nekateri pravijo da so prišli j tja iz Bosne. Včeraj so, tako j trdijo, prinesti v Kruševac *»»<■-' najest mrtvih žandarjev in Ijoti-čevcev.* ! »To mora biti Pavle s svojo I četo!« je presenečeno vzkliknil I Uča. Presenečenje je bilo tolikšno, da ga je vest o Pavletu j v prvem hipu bolj potrla, ka-: kor razveselila, ter se je celo miril s tem, da je podvomil, alt je res, kar pripoveduje Nana. Nana se je razveselila, da je . Pavletov tisti veliki odred onstran Morave, in je začela pripovedovati podrobnosti r> novicah, ki jih je bila slišala jih razpihovala in si še sproti kaj izmišljala. Nenavadno Učovo razpoloženje ni ušlo Naninim očem. »Zaboga, Uča. ne dvomi o tem, kar sem ti povedala. Pripovedoval mi je človek, ki je bil videl pogreb v Kraševcu. Pravi, da je Sam naštel petnajst krst, Za njimi je šla tudi vojska v čeladah Tudi vojaška godba je bila to polna utica ljudi,« se je razgovorila o podrobnostih, ki jih je bila slišala o pogrebu. »Če praviš, da je Pavle odšel tja, potem je gotovo on. Kako neki naj bi prav zdaj prišli proletarci?« je j dodala. S »Od koga si pa to slišala?« je vprašal Uča. ki je čedalje bolj dvomil. ! »Od nekega našega človeka. \ V odboru je. Saj ga poznaš, nje-! gova hiša je. na tej strani vasi.« »Ali je on sam slišal za partizane onstran Morave?« »Da, dragi, verjamem mu. čemu bi mi lagal?« j Uča je umolknil. Občutek, da je poražen, je bil v njem naj-večji in najmočnejši. Kako in ; zakaj, tega niti sam ni vedel. Čudno in nepojasnljivo. Bil je prepričan in še sedaj je verjel, da lahko matematično dokaže, . da je z vojaškega stališča pra-, vitoo ravnal, medtem, ko Pavle | ni. Pa vendar vse kaže, da se je j zgodilo obratno: Pavle je doso ' gel uspeh, on pa doživel skoraj popoln poraz. Petindvajset ljudi je izvubil. .Moja četa je uničena. Ne obstoji več..se je zgrozil, kakor da bi se tega prvič zavedel. »Pred nekaj dnevi sem v planini srečala Jevta. Vrečo je nosil. Takoj sem se spomnila, pla za ranjence. Vprašala sem ga z,a vas, pa ni hotel povedati niti besede. Tudi drugi so ga večkrat videti, je pripovedovala Nana, a Uča je ni poslušal. »Ka; pa je s tem močnikom? Saj ne kuhaš žolce! Tovariši so utrujeni in lačni, ne morejo več vzdržati,« je vstopil Mališa in se iezno obrnil k materi. »Takoj bo! Skuhano je, sinko. Nisem ti še povedala: očetovo pismo je prišlo. In veš, kaj piše, Uča?« se je obrnila k Uču ki je gledal v tla. »Pravi, dobro čuvajte koze v planini in jih hranite. Vas misli s tem!« se je pohvalila Nana. vzela nismo s notice in ga podala Mališu. Mališa ga je pogleda’, prebral nekaj vrstic in ga vrnil. Partizani so naglo ki požrešno jedli sir in močnik. Uča se je izgovoril, da mu je. ob ognjišču toplo, in ni večerjal z njimi. Nana mu je prinesla večerjo na krožniku, na je le malo pokusil in odrinil. »Bolan sem.. Ni mi dobro ...« je dejal Nani, ko ga >e silila in se jezila, ker ni jedel. Preden so partizani legli spat, je Uča vstopil v njihovo sobo in strogo naročil: »Za kakšno uro bomo zaspati. Raz vodnik naj prebudi ob štirih za odhod (Dalje prihodnjič)