F.a|§tar€lši lefalec liinrl. Tiha ulica v zapadnem delu Berlina. Skozi meglo je videti obrise čudne hiše, ki ima strelne line in spredaj dvi* galni mostič. V tem poslopju je stanoval Gustav Lilienthal, do pred ikratkeni —* najstarejši aktivni letalec na svetu. Ako je kedo opazoval Gustava Lilien-* thala, se je čudil delazmožnosti in žl" vahnosti 831etnega starčka. Marsikedo ni mogel verjeti, da se je trudil ta mo._ s svojim bratom Otonom, kako bi ureaničil prastari človeški sen o letanju p. zraku. Pokojni Gustav je bil malodan. noč in dan v svoji delavnici, Itjer se je trudil z napravo peruti, s 'katerimi j& hotel letati ikakor ptič in seveda brez vsakega motorja. Neprestano je opazoval let ptic in po vzgledu teh bi bil tu-ii on rad rezal s peruti zračne plasti. Gustav Lilienthal je prepotoval dob:'o polovico sveta in je znal povedati marsikak zanimiv doživljaj. Po poklicu je bil stavbeni mojster in je na tem po.ju marsikaj izvirnega ustvaril, a glavna življenska naloga mu je le bilo letanje. S svojim bratom Otonom se je zagrizel v zamisel ptičjega letanja. Ko so imell v njunem rojstnem kraju v Anklanu takorekoč učenci uspehe z Utalom, ikaterega so sami zgradili, od tedaj ni več izpustila želja poleta omenjenih bratov Lilienthal. Brat Oton je smrtno ponesrečil s peruti, ko se je spustil s hriba pri Lichterfelde. Niti bratova smrt ni oplašila Gustava, da bi opustil načrt peruti. Silno je pekel Gustava razvoj letalstva s pomočjo motorja, kojega sta sovračila oba Lilienthala. In tako se je ubijal Gustav celo dolgo svoje življenje z načrt-om, ikako bi se naj dvigal človek iz lastne moči v zračne višine. V svoji delavnici na berlinskem letališču Tempelhof je Gustav Lilienthal svoje peruti skoraj dogradil, ko ga je pred kratkem doletela smrt. S pokojnim Gustavom je legel v grob zamisel letanja po ptičjem vzgledu.