sLo\)ensk<\ fOl ENI A ".. .Z mrznjo do nikogar, s širokogrudnostjo do vseh, z odločnostjo v pravico, kakor nam jo je dal videti Bog, si prizadevajmo, da bomo končali delo, ki ga opravljamo: CELITI NARODNE RANE. " Abrahaa Lincoln LETNIK XLII JUNIJ 1992 ŠT.6.NO.6 POSLEDICE KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE IN 45-LETNE KOMUNISTIČNE TIRANIJE Skoraj pol stoletja trajajoča komunistična diktatura je popolnoma preoblikovala miselnost in družbeno strukturo slovenskega naroda. Iz povedanega dalje sledi: 1. slovenskega kmeta, kakršen je bil, oziroma, kakršnega smo poznali, pred drugo svetovno vojno, ni več; 2. vestnega slovenskega delavca, zlasti obrtnika, z zavestno poklicno odgovornostjo, etiko dela, ni več; 3. prav tako naravno razvijajočega se slovenskega meščana, ki se je do druge svetovne vojne vedno krepil s prirastkom iz zdravega podeželja; po končani drugi svetovni vojni pa načrtno mešal in slabil s prisilnim pritokom deželnega prebivalstva, predvsem mladine, s stotisočimi tujci, tudi ni več. Z neprestanim arogantnim naglašanjem, da bodo slovenski komunisti ustvarili "raj na zemlji", so Boga, vero Vanj v ljudeh, zlasti mladini, osmešili; slovenske narodne vrednote, če že ne popolnoma zavrgli, pa po svoje - komunistično - prikrojili, bolje rečeno, zmaličili. S tem načrtnim ravnanjem so komunisti preprečili uresničenje vseh tistih vrlin, ki človeka osrečujejo in krepe. Z zagrizeno zagnanostjo pa so uvajali: prisiljeno enoumnje na vseh področjih slovenskega osebnega in narodnega življenja; z Dolomitsko izjavo 1943. leta zadali smrtni udarec demokraciji, uvedli diktaturo komunistične partije za vso povojno enostrankarsko in enonazorsko politično gledanje; skrajen egoizem; izrazito materialistično miselnost, ki se v vsej polnosti izraža v pretiranem potrošništvu; sovražno agresivnost do sočloveka, ki je prišla do izraza z moritvijo vernih in zavednih Slovencev že med revolucijo, v potencirani obliki pa v množičnih pokolih ob koncu druge svetovne vojne in kasneje v nesmiselnim zapiranju, preganjanju, pobijanju sonarodnjakov; popolno razvrednotenje človekovega dostojanstva; smešenje spoštovanja in ljubezni do bližnjega; škodoželjnost do sočloveka; popolen prezir vseh tistih moralnih principov in narodnih vrednot, ki so vseskozi ohranjali in krepili naš narod; napačno pojmovanje svobode, brez čuta obveznosti do sočloveka in naroda; sovražno selektiven prezir do Slovencev živečih po svetu, to zlasti v polni meri velja za politično emigracijo...... Iz navedenega povzemam, da Republika Slovenija navkljub mednarodnemu priznanju in zdaj že včlanjenju v OZN, ni še pomirjena, dejal bi, normalna dežela , pravna država, in prav zato brez medsebojnega zaupanja, ki je v tej prehodni dobi bistven pogoj nadvse potrebnega soglasja v slovenski državni politiki, gospodarstvu in družbenem življenju nasploh. Opažamo, da gre le za bolestno uveljavljanje posameznih politikov, političnih združenj in strank, dobrobit naroda jim je postranska stvar, ali pa prav nič mar. In če bo šlo po tej nezdravi, nedemokratični poti naprej, bo Republika Slovenija postala onesnaženo evropsko križišče, lastili in gospodarili bodo pa, kot že izgleda, tujci. L. Jamnik OBLAST ZA VSAKO CENO V mesecu aprilu letos sta minuli dve leti, odkar so si Slovenci v domovini prvič po decembru 1938 na pluralističnih volitvah mogli na kolikor toliko demokratični način izvoliti prvo večstrankarsko vlado. Absolutna oblast, ki jo je ZKS oz. KPS 45 let krčevito tiščala v pesti, se je komunistični stranki izmuznila iz rok. "Kolikor-toliko" demokratske lahko imenujemo one spomladanske volitve predvsem zato, ker so vse druge stranke, razen seveda monopolne komunistične, nastale takorekoč neposredno pred razpisanimi volitvami in niso še zdaleč mogle biti vsaj navidezno organizirane, da bi se mogle enakovredno pomeriti z vladajočo komunistično, ki je formalno prenehala obstojati in se prelevila v S-Stranko D-demokratične P-prenove. KPS si je sicer slekla rdečo obleko, ni pa spremenila svojega osnovnega mišljenja - marksistične ideologije. Postala je volk v ovčji obleki. Nobena druga stranka prej celih 45 let ni mogla obstojati. Vsa druga politična mišljenja so sicer mogla živeti in se organizirati v SZDLS - Socialistični zvezi delovnega ljudstva -, medrevolucijski 'O-svobodilni F-ronti', ki naj bi v slovenski republiki predstavljala neke vrste politično opozicijo. Toda ta domnevna opozicija je bila izključena s poglavjem X. Temeljnih načel ustave iz leta 1974. ki Zvezo komunistov monopolizira kot vodilno idejno in politično silo delavskega razreda. Razumljivo, saj je komunistična partija z 'zmago?' revolucije v Sloveniji ustoličila "diktaturo proletariata". Diktatura - kakršnakoli že -pa vedno vlada z nasiljem, navadno fizičnim, pomaga si pa še s psihološkim ali po domače - z ustrahovanjem in grožnjami. Samo v mislih, na miselnem področju pa ni mogoče organizirati opozicije. Opozicija 45 let ni bila dovoljena in zato tudi ne zbiranja denarnih sredstev zanjo. Ob volitvah, pa naj bi bile še tako svobodne in pluralistične, - brez fizično organiziranih strank -nobena opozicija nima izgledov na odločilen uspeh. Vendar je združena opozicija, na hitro organizirana v DEMOS-u, že na prvih volitvah odnesla večino glasov in komunistični partiji je vkljub njeni psihološki in materialni premoči vlada zdrknila iz pesti. Predsedstvo slovenske vlade je prešlo v roke predsednika Krščanske demokratske stranke. Sicer pa niti Demos ni bil ideološko enotna opozicijska skupina in je njegova opozicijska vlada bila že od prvega trenutka obsojena na hiter ali tudi počasen razkroj, odvisno od obstoječih možnih okolnosti. Dosežen je bil torej le prvi in najvažnejši cilj: ZKS oz. slovenska komunistična partija je izgubila monopol nad vlado in je morala predsedstvo in sestavo nove vlade prepustiti zmagoviti opoziciji. Ta volilni spodrsljaj je slovenski komunistični partiji verjetno prišel prav: dala ie vlado iz rok, pridržala pa si ie oblast. Ostala je namreč v polni veljavi vsa pod prejšnjim režimom sprejeta marksistična zakonodaja z zadnjo republiško ustavo na čelu. Nova, po letu 1945 prva nekomunistična vlada je morala pristati na nastali absurden političen položaj, če je hotela ohraniti vsaj videz demokratičnosti. Obenem z vlado se je neizogibno zavezala izvleči iz prepada razruvano slovensko gospodarstvo, ki so ga prejšnji komunistični teoretiki s svojim marksističnim eksperimentiranjem pritirali v slepo ulico. Pri tej težki nalogi ni mogla pričakovati niti sodelovanja niti pomoči niti razumevanja nekdanjih oblasti. Ni mogla sanirati ne državne uprave, ne javnega poročanja, ne vodstva podjetij: ves prejšnji uradniški, podjetniški in slovenska DRŽAVA FOR A FREE SLOVENIA Subscription rates: $15.00 per year $ 1.50 single issue Advertising: $ .45 per agata line 1987 -1988 Member of Multilingual Press Association of Ontario Member of Canadian Multilingual Pre6s Federation Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada Lastnik in izdajatelji Slovenska Narodna Zveza v Kanadi 646 Euclid Ave., Toronto. Ontario M6G 2T5 Edited by Editorial Board Urejuje konzorcij Slovenske Države Zastopnika: Martin Duh Calle 105, « 4311 1653 Villa Ballester Argentina Ludvik Jamnik 79 Watson Avenue Toronto, Ontario M6S 4E2 Canada TELEPHONE & FAX #: (4161-766-4848 Letna naročnina: Za Kanado in ZDA $15.00. za Argentino in Brazilijo po dogovoru. Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge države $12.00 U.S. Po letalski pošti po dogovoru. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. nadaljevanje s str. d. uredniški stalež ie ostal nespremenjen. Povsod so na vodilnih in odločilnih mestih, predvsem na ključnih položajih, ostali isti ljudje kot jih je že pred leti nastavila komunistična vlada. Zaskrbljiva je ta ugotovitev. In ti še nadalje z javnim imetjem ravnajo kot s svojo osebno lastnino. Lastnica družbenih podjetij, javnih občil kot časopisov, dnevnikov, revij, televizije, skratka vseh sredstev, ki se z njimi ustvarja in vzdržuje javno mnenje, je ostala in je še danes KPS ali ,recimo, SDP. Prva slovenska demokratična vlada je izvrševala vladne funkcije, ni imela pa v svojih rokah oblasti. Vkljub dejstvu, da je izšla do neke mere iz svobodnih volitev, je bila še vedno orodje v rokah ene same stranke, namreč SDP ali bolj razumljivo KPS. Ni odpravila oz. popravila nobenih krivic, ki jih je po vojni, oz. točneje - po revoluciiski emigraciji povzročila komunistična revolucija. Lastninjenje nasilno odvzete lastnine je ostalo na mrtvi točki, ker v zadevnih komisijah sedijo ljudje, ki so se sami s tako lastnino okoristili. Pred 45 leti je bilo enostavno nekoga razglasiti za izdajalca ali vojnega zločinca, saj tega ni bilo potrebno niti pored sodiščem dokazovati. Če so med emigranti ljudje, ki se ne smejo vrniti, ker še obstojajo neke zloglasne liste, ki jih sestavila bivša UDB-a iz imen domnevnih 'vojnih' zločincev in jih je demokratična vlada enostavno prevzela in jim s tem priznala veljavnost. Državljanstvo je emigrantom jugoslovanska komunistična oblast odvzela že takoj prve mesce po ustoličenju Titovega režima v Belgradu. Nova slovenska vlada pa za vrnitev potnega lista nekdanjim beguncem - emigrantom predpisuje iste pogoje kot tujcem, ki hočejo postati državljani republike Slovenije. Tako demokratični, slovenska vlada tisočem Slovencem v zdomstvu odreka pravico, ki jo imajo že po rojstvu - biti Slovenci! Poleg tega pa še dnevno nesmiselno prerivanje v skupšč ini. Sodeč po dosedanji slovenski parlamentarni praksi verjetno tudi novi slovenski vladi ne bo uspelo rešiti perečih problemov. Vse to pa povzroča v zunanjem svetu nezaupanje in prav s tem neprecenljivo škodo republiki Sloveniji. In to se dogaja prav v teh dneh, ko se je vse slovensko politično ravnanje zožilo na edini cilji OBLAST ZA VSAKO CENO NE PA DOBROBIT MLADE SLOVENSKE DRŽAVE! Tjne ^ VABIMO NA 33. SLOVENSKI DAN V NEDELJO 28. JUNIJA 1992 NA SLOVENSKEM LETOVIŠČU PRI BOLTONU POSVEČEN PRVI OBLETNICI NAJPOMEMBNEJŠEGA DNEVA V ŽIVLJENJU SLOVENSKEGA NARODA - 25. JUNIJA 1991 - PROGLASITEV SLOVENSKE DRŽAVNE SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE * * * * SLAVNOSTNI GOVORNIK: PREDSEDNIK - SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRATSKE STRANKE - , SIVŠI PREDSEDNIK PRVE VLADE SUVERENE, MEDNARODNO PRIZNANE REPUBLIKE SLOVENIJE : G. PROFESOR LOJZE PETERLE. NA OBISKU V KANADI GA BO SPREMLJALA TUDI NJEGOVA ŽENA GOSPA PROFESOR BRANKA PETERLE. SLOVENSKO-KANADSKI SVET je nekaj gnilega v deželi danski Ta stavek iz Shakespearovega Hamleta dokaj točno prikazuje občutje v današnjem slovenskem prostoru. Neodvisna in demokratična Slovenija je zastrupljena z ostanki petinštiride-setletnega enoumja politično, miselno in moralno. Stari kadri slejkoprej zasedajo vsa odločilna področja: sredstva javnega obveščanja, finance, gospodarstvo, šolstvo, del skupščine, po zadnjem udaru so prevzeli še vlado. Ko je pred dvema letoma postal Peterle predsednik slovenske vlade, bi moral v prvih dveh tednih zamenjati vplivne rdeče strukture. Seveda je vprašanje, aii je bilo to sploh mogoče. Ali je imel na voljo druge kadre, saj je prejšnje enoumje usposabljalo za vodilna mesta samo svoje ljudi. Sedaj so ti ljudje zamenjali njega. Da ni šlo pri vseh treh nezaupnicah Peterletovi vladi predvsem za zamenjavo dozdevno nesposobne gospodarske ekipe s sposobno, je jasno iz muzike, ki je vse tri poskuse glasno spremljala. Šlo je za svetovni nazor. Prvo violino v tem orkestru je igrala Demokratska stranka (oba Hribarjeva, Rupel, Bavčar), ki se ima za slovensko intelektualno smetano, ki si poleg tega čezmerno lasti zasluge za slovensko pomlad in ki je do kristjanov nestrpna. Gre za preživelo obliko liberalizma najslabše sorte, iz ozadja kajpada pri tem vneto pomagajo prenovitelji. Pred kratkim je v pogovoru na TV nekdo zahteval moralni Nürnberg na Slovenskem: treba bi bilo ugotoviti, kdo je kdo na Slovenskem oziroma kaj je kdo tam bil med zadnjo vojno in vsa leta po njej. Sodišče bi moralo odkriti krivdo vseh krivih. Lahko bi jih potem takoj pomilostilo, a slovenski narod ima pravico poznati svoje sinove in hčere. To bi bilo treba storiti zato, ker se narodne rane rie bodo nikdar zacelile, če ne bodo prej očiščene. Pa tudi zato, da ne bo mogoče bivšim krivcem več ribariti v kalnem: danes se namreč bivši najbolj vplivni zatiralci delajo za največje demokrate. Sodišče bi moralo tudi od vseh, ki so bili v preteklem totalitarizmu pri oblasti aktivno udeleženi, zahtevati, da se v demokratični Sloveniji umaknejo v zasebnost. Okna je treba odpreti in slovenski prostor končno prezračiti, da se v njem ne zadušimo. boj za demokracijo je treba nadaljevati Olajšanje, ki je zavelo med dosedanjo opozicijo po izglasovanju novega mandatarja, je čutiti kot ugotovitev: Sedaj je spet vse na svojem mestu! Mogočni socialistično-samou-pravni aparat, ki ga je ZK desetletja potrpežljivo gradila v podjetjih, bankah in drugih ustanovah in je v dveh letih Peterletove vlade ostal nedotaknjen, je z dr. Drnovškom dobil pokritje. To je bil tudi edini razlog za zamenjavo. Nelagodnega počutja obstoječih sistemov — od krajevnih skupnosti do velikih monopolnih SOZD-ov (= sestavljenih organizacij združenega dela) — je konec. Povsod bodo oživeli nekdanji oblastni vzvodi, ki so se že nekdaj radi sklicevali na značilne slovenske razmere. Zaradi teh pri nas nikoli ne more biti čisto tako, kot je v Avstriji ali Belgiji, temveč naj bi vedno ostajalo še nekaj tistega, kar je prineslo revolucionarno vrenje z vzhoda. Ob posnemalnem ozi-ranju v Evropo se nam doma obeta še obilo plesnivosti avantgardnega izročila. Umik Peterleta z oblasti je ob takem stanju povsem dobrodošel. Tako močna oblast- na struktura, kakršna je izšla iz sestopljene ZK, potrebuje močno opozicijo. Glavno področje njenega delovanja mora še naprej ostati boj za demokracijo. Ta je v tem času pomembnejši od boja za oblast. Zakaj tako zelo poudarjamo pomen demokracije? Ker ta še ni dosežena. Ker svetovnonazorske opredelitve še niso enakovredne. Ker se nekate- rim odreka pravica do enakopravnega političnega udejst-vovanja, ker je v procesih lastninjenja velika večina prebivalstva odrinjena, ker ni pripravljenosti za poravnavo medvojnih in povojnih krivic. Ker je ponovno oživela kampanja, ki hoče kristjane in kmete narediti za drugorazredne državljane. Boj za demokracijo se mora nadaljevati. Jože Mlakar — SLOVENEC, Ljubljana, 24. 4. 92. PABERKI obračun z umorom Brez umora ne gre. Kar v krvi nam je že. Tokrat je bil žrtev Ivan Kramberger, rojen 4. maja 1936 v Slovenskih goricah. Od preprostega delavca, dimnikarja, mu je uspelo, z nekaj leti bivanja na tujem, postati iznajditelj priprav, aparatov, za haemodialytično zdravljenje. V prvih svobodnih volitvah, v aprilu 1990, je kandidiral za predsednika Republike Slovenije in dobil, kljub njemu lastni, volilni kampanji, nad 18% oddanih glasov. Svojstvena, času primerna, oznaka samoraškega politika, pravega ljudskega tribuna. Vzelo bo veliko dobre volje, in iskrenega prizadevanja, da bomo premagali in izkoreninili nečastne v demokraciji nesprejemljive, medsebojne obraCune z umori. OZNAKA NOVE SLOVENSKE VLADE Po mnenju mnogih poznavalcev trenutnega političnega položaja v Sloveniji, bi bile glavne oznake sedanje Drnovškove vlade naslednje: - pragmatizem, - nestrpnost. Se več, naravnost neizprosen boj proti antikomunizmu, ■ borba proti klerikalizmu, • elitna, samozvana, zakupna strokovnost. Vemo iz dolgoletne izkušnje, da biti protikomunist še mnogim Slovencem ni zaželjena propustnica. Naj vse to pojasni zanimiva izjava partijskega nestrpneža: "Nič nimam proti veri, vernikom, kristjanom, vse dotlej, dokler so v cerkvi, zakristiji!" Klasičen primer komunistične nestrpnosti, strahovanja. Priče smo terorju, ki ga kljub porazu na aprilskih volitvah 1990, v eni ali drugi obliki, še vedno izvajajo. Kako dolgo še? Uporaba srbskega jezika Vkljub svobodnim aprilskim volitvam 1990, plebiscitu decembra 1990, proklamaciji slovenske državne neodvisnosti, 25. junija 1991, mednarodnemu priznanju in včlanjenju v Organizaciji združenih narodov - OZN - v slovenskih vladnih in drugih uradih še vedno uporabljajo srbski jezik. Skrajni čas je že, da se ta slovenska administrativna zanikrnost - uporaba srbskega jezika - enkrat za vselej odpravi in se uvede prvina zavestne slovenske bitnosti - slovenski jezik -obvezno v vseh slovenskih uradih. To ni samo naša pravica ampak tudi nepreklicna, sveta, narodna dolžnost! KOGA MALIKUJE JOŽE SMOLE Jože Smole se je ob bližajoči se stoti obletnici rojstva pokojnega maršala Josipa Broza-Tita samoiniciativno postavil v vlogo nekakega „odbora" za obujanje Titovega spomina. Ob poudarjanju Titovih zaslug je kot največjo navedel, da je znal brzdati nacionalizme. Odgovornost za sedanjo vojno na tleh nekdanje Jugoslavije in njen razpad naj bi potemtakem nosili vsi tisti, ki niso hoteli še naprej ostati pokorni vazali Beograda. Gre za tipično stalinistično totalitarno logiko, po kateri je vselej in vsega kriva žrtev, ki se upre svojemu rablju. S to izjavo je Smole pokazal, da je še vedno bolj Jugoslovan kot Slovenec. Ob tem je pozabil povedati, da je bil Tito tudi tisti človek, ki je Koroško zamenjal za kakšnih 15 tisoč domobrancev, ki so bili potem zverinsko pobiti. Smole ima sicer pravico, da malikuje, kogar hoče, toda naj se pri tem vsaj zaveda, da je bil njegov malik krvav diktator. J. V. — SLOVENEC, Ljubljana. 21. 5. 92. Precej očitno se zdi, da ES relativno malo ve o slovenskih znanstvenikih, ali o znanstvenikih slovenskega izvora po širnem svetu. Verjetno je več razlogov za to, eden je gotovo pomanjkanje ustreznih podatkov! S statistiko prebivalstva so imeli težave že kitajski cesarji, pa perzijski kralji in seveda tudi rimski imperatorji. Takole piše evangelist Luka: "Tiste dni je od cesarja Avgusta izšlo povelje, naj se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoje mesto." Zadnji stavek nakaže težave pri statistiki prebivalstva in metode rešitve, relativno preprosta, nepopolna, ni dvoma o tem. ES naj popiše ves slovenski svet, ki zasluži omembo! Metoda? Povsem logično je, da bodo podatki, ki jih je nekaj težje dobiti, bolj skromni ali pa jih sploh ne bo najti v ES. Vsi delamo tako! Samo dvorišče je vmes med mojo pisarno v našem oddelku in med centralno knjižnico tehniške fakultete, samo dvorišče! Pa če je slabo vreme, snežni vihar ali hudo mraz, enostavno ne grem v knjižnico in pač tiste reference, ki bi jo tam našel, ne bo v mojem referatu. Prava reč! "Nobody is perfect!" se reče tu, pa tudi nobeno človeško delo ni popolno. To je realnost! Tako je treba razumeti, vsaj po moje, pomanjkljivosti v ES kar zadeva znastveno ali splošno intelektualno dejavnost Slovencev in tistih slovenskega izvora, ki žive na kontinentih lo nekaj daleč od Evrope. Seveda, 'with the winds of change' - prosto po Haroldu When you buy Canadian, there's a payback. In jobs and a stronger economy Every time you go shopping, you've got choices and decisions to reach. * certainly, you should compare price and quality. Then, take a minute to think about Canada. * Because when you buy a Canadian-made product or service, or shop in a canadian store...there's a payback. # In Canadian jobs and a stronger economy. * Canada. Buy into it. Canada to make ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE KNJIGA 5 MLADINSKA KNJIGA, LJUBLJANA 1991 Dr. Ing. V.J. Bratina Nadaljevanje s st.marec-april S.D. Macmillanu - ki vejejo, kot se zdi od daleč, preko Slovenije, se bodo mogoče oceani skrčili, kot je za Anglosaksonce Atlantik precej ožji kot pa Rokavski preliv med Združenim kraljestvom in kontinentalno Evropo! Tu, v Kanadi se počutijo doma, ne pa tako v bližnji Franciji! TEHNIČNE VEDE V tej, peti knjigi ES najdem vrsto svojih profesorjev na ljubljanski univerzi. Zastopan je Alojz Kral, Čeh po rodu, predaval je tehnično mehaniko. Aleksej Kopvlov z Rudarskega inštituta, Rus po rodu, rojen še v Sankt-Peterburgu, kakor se je Leningrad imenoval takrat in se imenuje tudi sedaj. Miroslav Kasal, tudi Čeh, profesor na gradbenem oddelku (Civil Engineering), predaval je železobetonske gradnje. Pod geslom Kemija najdemo profesorja Maksa Samca, ki bo kasneje omenjen v ES, ko pride črka 'S' na vrsto. Bil je svetovno znan organski kemik in gonilna sila na kemijskem oddelku. Ne morem se otresti vtisa, da je bil vsaj delno judovskega rodu, bil je izredno inteligenten. Pri geslu Kemijski inštitut Boris Kidrič je omenjen ponovno skupno s profesorjem Marius-om Rebekom. prav tako organskim kemikom. Tudi Rebek bo šele prišel na vrsto v ES. Oba, Rebek in Samec sta bila nedosegljiva predavatelja, toda mi študenti nismo bili dovolj zreli za njuno znanstveno raven. Rebek je bil pozneje profesor na univerzi v Grazu. Njegova žena je bila doma iz Avstrije, menda z Dunaja in skoro se mi zdi, da je imela nekaj judovske krvi v sebi. Vsekakor ljudska oblast je oba izgnala iz Slovenije v rojstno deželo njegove žene, v Avstrijo. Večkrat smo se srečali v Grazu na obiskih Evrope in moram reči, bil je velik znanstvenik in aristokratski gentleman. Ne smem prezreti še Janka Kavčiča, ki ga ES tudi omenja, profesor anorganske kemije. Profesorja Kavčič in Matija Žumer, ki tudi še pride na vrsto v ES, sta bila 'supervisors' za n oje diplomsko delo v metalurgiji. Ko smo že stopili v metalurgijo, najdem v ES svojega dobrega znanca Gregorja Klančnika. Iz-edno sposoben človek, še v ZDA je malo takih, v Kanadi zelo malo. Bil je direktor Železarne Ravne na slovenskem Koroškem. Ravne so še posebej omenjene v knjigi ES v geslu Koroška. Deset let je pa bil generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn. Toda Železarna Ravne je bila njegova prava ljubezen in skrb. Klančnik je bil tudi odličen športnik, tekmovalec v smučarskih tekih in planinec. Tako ni niti čudno, da sem se srečal z direktorjem Klančnikom prvič čisto slučajno na zelo visoki ravni, nekako 2515 metrov visoko, pri Kredarici, kjer je smučal. Bilo je še zgodaj v letu in vse naokoli je ležal visok sneg, dolini Kot in Krma sta izgledali kot eno samo velikansko smučišče. Midva s kolegom sva prišla na Kredarico nadaljevanje s str. 3 . preko severne triglavske stene, kjer je bilo manj snega. Klančnik je še sedaj zelo delaven v SPD (Slovensko planinsko društvo) in povečava doma na Kredarici in pri Triglavskih jezerih je veliko njegova zasluga. V železarstvu, slovenskem in svetovnem, je tudi dobro poznan Herman Klinar (1896-1987), toda nisem ga poznal osebno. Podatki o njem v ES so nekam skopi. Kot vem iz ameriških virov je bil eden pionirjev v študiju procesa, ki ga v angleščini imenujemo 'secondary hardening'. Pred vojno je imel v ZDA tudi referat o tej temi, če so le moji ameriški viri točni. Vse to je seveda predolga povest in tudi preveč strokovno. Če koga bolj zanima ta stvar, bo pač moral vzeti v roke kako zajetno knjigo o orodnih jeklih (Tool steels). Vsekakor dr. Klinar je bil velik znanstvenik in odličen organizator, kar je redkost. Bil je tehnični direktor Železarne Jesenice in to najbolj v usodnem času 1938-45, torej tudi za časa nemške okupacije. Kot berem v knjigi: Ivan Mohorič, Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem, Mladinska knjiga, Ljubljana 1970; sta dve knjigi, podatke črpam iz druge, torej tam piše na str. 415 takole: "Nemci so prišli glede usode in nadaljnjega dela v železarni z mračnimi nameni in določenim programom. Železarno so hoteli ustaviti.... Nameravali so Slovence razseliti, razposlati na delo v nemško industrijo, Gorenjsko pa kolonizirati z Nemci. - Ko je tehnični ravnatelj dr. Klinar zvedel za nemške načrte glede jeseniške železarne, je naglo sestavil pregledni ekspoze o njenem pomenu ter se odpeljal z njim nravnost v Berlin v Himlerjev štab.... Končno so (Nemci) po prizadevanjih dr. Klinarja pristali na to, da bi lahko delali naprej.... V tem primeru bi preusmeril proizvodnjo na vojno produkcijo." To je seveda obenem zgodovina Kranjske industrijske družbe (KIP), ki je tudi omenjena v tej knjigi ES, v predvojni Sloveniji, je zgodovina oblasti Nemcev in velike moči nemškega kapitala ne samo na Jesenicah, ampak v vsej slovenski metalurški industriji, še več, v slovenski industriji sploh. Ime Avgust Westen je dobro znano, po vojni je bil v odsotnosti obsojen na smrt in zaplembo vse imovine. Več pa res ne vem, tudi ne, če so se njegovi eventualni sorodniki že kaj oglasili zaradi premoženja. Tudi tehnični direktor Klinar se je znašel v neprijetnem položaju. Sodelovanje z okupatorjem - vojna produkcija - čeprav je imel interese Slovencev, jeseniških železarjev, pred očmi. Mislim, da ga je ljudsko sodišče sodilo in obsodilo, vem pa res ne. Vsekakor nanj se je spomnil indijski predsednik, verjetno je bil to Nehru, Indija je rabila strokovnjake Klinarjevega slovesa. Nehru se je obrnil na svojega prijatelja maršala Tita in Klinar je odšel v Indijo 1.1957, kot svetnik indijske vlade za gradnjo železarn. Dr. Klinarju Indija ni bila povsem neznana, bil je tam že v letih 1932-38 kot strokovnjak za železarne. Bil je kasneje še mnogo po svetu, igral je važno vlogo v železarski industriji vrste držav, bil svetovalec pri ZN (Združeni narodi), itd. Zadnjih dvajset let pa je preživel v Avstriji, kjer je sodeloval pri prenovitvi avstrijskega železarstva. Ko smo že pri metalurgiji še Kovaštvo. Članek v ES je v glavnem pregled zgodovine kovaštva, nekako folklorističnega kovaštva, ne pa modernih metod kovaštva v smislu angleškega 'forging' kot dela 'manufacturing engineering'. Najbolj zanimivi del, umetno kovaštvo pa bo obdelano šele pri črki 'U'. Najbolj ugleden predstavnik umetnega kovaštva v Sloveniji je bil brez dvoma Joža Bertoncelj, ki je umetno kovaštvo popeljal v umetniško kovaštvo. Mnoga njegova dela so prave umetnine. Kipar France Gorše - pri nas imamo lepo zbirko bolj reprezentativnih Bertoncljevih del - mi je večkrat razlagal, kje se kažejo umetniški prijemi in kje je Bertonclja zaneslo bolj v konvencionalno, rekli bi obrtniško, malo folkloristično smer. V ES najdemo tudi Venčeslava Koželja, profesorja elektrotehnike na ljubljanski univerzi. Kadar je bil naš profesor, svetovno znani učenjak dr. Milan Vidmar zadržan - znanstveni kongresi, mednarodni šahovski turnirji - ga je nadomešča! profesor Koželj. Avtor članka o Koželju, M. Željeznov, tudi profesor na univerzi, se nekam nerodno izrazi, ko piše: "... (Koželj) je uvedel v študij elektrotehnike v Ljubljani Maxwellovo teorijo elektromagnetnega polja; ...." To prebiraje bo neuki dobil povsem izkrivljen vtis, da je bila Maxwellova teorija, ki je v resnici 'bread and butter' za študij elektromagnetizma, nekaka noviteta za Ljubljano. T.i. Maxwellove enačbe, imenovane po velikem škotskem fiziku J.C. Maxwellu (1831-79) so čudovita sinteza elektromagnetske teorije, vključno z elektrostatiko, elektrodinamiko in še nekaj optike je zraven. Eleganca brez primere, posebno če so te diferencialne enačbe zapisane v vektorski obliki. Nemški fizik Boltzman je ves prevzet vzkliknil: "War es ein Gott, der dieseZeilen schrieb...", vsaj tako berem v tretji knjigi Teoretske fizike nemškega fizika Arnolda Sommerfelda, ki je bil seveda judovskega rodu. Kogar to bolj zanima, bo s pridom prebiral, kako dovršeno obravnava te enačbe ameriški fizik, Jud po rodu, Nobelov nagrajenec, Richard Feynman v drugi knjigi svojega dela: Lectures on Physics. MEDICINSKE ZNANOSTI Črka 'K', torej nujno Kardiologija in Kirurgija. Toda Kardiologija je bila že obravnavana, čeprav nekam kratko, na prav predzadnji in zadnji strani četrte knjige ES. Pač pa je v peti knjigi omenjena Kirurgija, na dveh straneh, je nekako kratek povzetek zgodovine kirurgije na slovenskem do sedaj. Posebno geslo obsega Kirurgija srca in ožilja, ki mnogim postaja že močno domača. Samo pol strani ji posveča ES! Izvemo o zamenjavi srčnih zaklopk (heart valve) z umetnimi, o vstavitvi srčnega spodbujevalnika (pace -maker), o venskem obvodu ( coronary by-pass), itd. Navajam to zaradi slovenske terminologije. Najbolj znan kardiokirurg v Sloveniji bo verjetno dr. Miro Košak, ki ima svoj članek v ES. Omenjen je med drugimi tudi dr. Aleš Brecelj, ki bo verjetno sin znanega ortopeda, dr. Bogdana Breclja. Spomnim se, ko sem enkrat na Ortopedski kliniki predaval o novi vrsti implantatov, t.i. 'cementless' implantati, je dr. Brecelj omenmil, da je njegov sin v ZDA, menda v Houstonu, kjer proučuje ameriške operacijske metode. ZGODOVINA IN ARHEOLOGIJA Tu najdemo slovenskega zgodovinarja Franca Kosa in njegovega sina Milka Kosa. Prvi je bolj znan po 'Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku' (1902-28) v petih knjigah. Nikoli še nisem videl tega 'Gradiva' in čas bi bil, da bi bil dostopen v faksimile, ko je danes to tako silno enostavno! Drugi, profesor Milko Kos, pa je mogoče najbolj znan po prvi znanstveni sintezi slovenske srednjeveške zgodovine: Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, ki je izšla v dveh izdajah, prva pred vojno v I. 1933 in druga po vojni I. 1955, Slovenska Matica. Omenjeni so Kelti s svojo latensko kulturo (La Tene v Švici, mlajša železna doba). V svojih osvajalnih pohodih so stopili tudi na slovenska tla. Nedavno je bila šesturna oddaja: The Celts, ki pa je malo razočarala, bolj skopa z arheologijo, Keltov na naših tleh sploh ni omenila. Spomnili se boste, da so Kelti v latinščini pravzaprav Galci in da je veliki Cezar spisal :De bello Gallico. Škoti in Irci predvsem so ostanki nekdanjih Keltov in jezik je znani Gaelic, kot so ga zgodovinski Kelti govorili. Sedaj ga skušajo popularizirati, ker ga zna le še bolj malo ljudi. Keltski svečeniki so bili druidi in kot že omenjeno, svečenik pri Krstu pri Savici je druid, torej Kelt, ki je najprej Bogomilo pregovoril, da je sprejela krščansko vero in ostala neporočena, potem pa še poganskega vodjo Črtomira krstil in prepričal, da je zanj najboljše, da postane mašnik: Razlagajo, ko pridejo v Akvilejo, mu sveta pisma, prosta zmote vsake; postane mašnik,.... Kogar bi Kelti bolj zanimali naj poseže po razpravi: Keltska kultura v Jugoslaviji, ki se nahaja v peti knjigi mogočne zbirke knjig, Praistorija jugoslavenskih zemalja, Sarajevo 1987, avtorja B.Jovanovic in D.Božič. Med arheologi je omenjen npr. Tone Knez, ki je izdal krasno knjigo: Novo mesto, Halštatski grobovi. Mislim, da so njegovo delo tudi čudovite reprodukcije artifaktov, pravih umetnin keltskega in ilirskega izvora. Ogromen format, prav za okvir in na steno, 12 reprodukcij! Dalje najdemo med arheologi ime Kastelic Jože, ki je začetnik znanih 'Arheološki katalogi Slovenije' in pa 'Situle'. Ne smemo prezreti orientalista-arheologa, Viktor Korošec (1 899-1 985), ki je bil obenem pravnik in strokovnjak za pravo starega Vzhoda. Enkrat je predaval in jaz sem imel projektor v rokah. Pri tistih klinopisih sem mu en odlomek Hamurabijevega zakonika postavil na glavo, diapozitiv sem enostavno zavrtel, saj tisti klinopisi izgledajo enako nerazumljivi, naj stoje na glavi ali na nogah. Kako je ubogi Korošec stokal, češ, zdaj pa še Hamurabi na glavi stoji! Paola Korošec in drugi Korošec, to je Josip Korošec, ki ju ES tudi navaja, sta pa avtorja tiste orjaške in težke knjige: Najdbe s koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju, Ljubljana, 1969 (Arheološki katalogi Slovenije). Impozantna knjiga z 145 Tabelami različnih izkopanih artifaktov! Predno zapustimo zgodovino in arheologijo še slovanski knez v devetem stoletju, Moravan Kocelj. Pri njem sta se ustavila na poti v Rim Ciril in Metod, Kocelj se je zelo razveselil slovanskih bogoslužnih knjig. Kocelj je vladal v razdobju 869-874 kot samostojen slovanski knez. Franki so ga končno odstranili. Kocelj je omenjen npr. v zelo lepi knjigi, Moravia Magna, ki je angleški prevod dela Vel'ka Morava, avtor Jan Decan, Bratislava 1976, čeprav je knjiga sama v glavnem zbirka različnih artifaktov iz tiste dobe. UPODABLJAJOČA UMETNOST Snovi je vedno več, treba se bo omejiti! Prvo cerkve v ES! Ogromno cerkva, ogromno umetnin neprecenljive vrednosti! In koliko je bilo uničenega med vojno, še celo povojni! Niso samo kapniki v Postojnski jami nekam žalostno pogledali, ko so zagrmele eksplozije bencina, goreli so tudi gradovi in cerkve v vihri divje vojne. Kocbek v knjigi 'Slovensko poslanstvo', Mohorjeva, Celje 1964, opisuje požig gradu Soteska. Knjigo je bogato ilustriral umetnik Božidar Jakac, ki mi jo je tudi avtografiral in podaril. Takole Kocbek:....potem pa naravnost (to je politični komisar NOV in POS, Boris Kidrič) v Jakca: "Čez pet minut bo tvoje umetniško srce zakrvavelo!" Jakac se je vznemiril: "Nemara pa res kaj naklepate?" Postali smo pozorni, Kidrič je zdaj z ironičnim glasom nadaljeval: "Kajpak! Natančno opolnoči bo zagorela Soteska!"_____lakac je najbolj poskočil in začel silovito ugovarjati: "Zdaj vidim, da ste znoreli! Vso Dolenjsko boste uničili! Kaj pa se sploh greste? "Začel je preklinjati....Kidrič....je sklep Glavnega poveljstva o strateško nujnem požigu graščine utemeljil....Tako Kocbek! Nisem poznal te graščine, toda morala je biti nekaj posebnega, ker Kocbek omenja takole: ".... občutka, ki sem se z njim sprehajal po bogato opremljenih grajskih dvoranah.....Edino ene stvari mi je postalo resnično žal, tega, da iz grajske otroške sobe nisem vzel tiste prelepe lutke, ki sem jo občudoval in ki bi jo bila mogla moja žena sinoči odnesti najini hčerki v Ljubljano." Tudi po vojni se je uničevalo. Spomnim se Stranj, to je tam proti oz. je že v dolini Kamniške Bistrice, vsak pošten planinec pozna ta kraj, ko smo na poti iz Bistrice v Kamnik požirali tisti strašni prah. Veliki arhitekt Plečnik je povezan s tem krajem. Tam so zbirali razne razbite križe in podobe in kipe svetnikov. Res vse močno poškodovano, saj so bile te skulpture razmetane vse naokoli, na križpotjih, po smetiščih, po gmajnah, pač vsak ima svojski odnos do umetnosti, ki mu leži. Vendar tudi poškodovana skulptura je še vedno umetnina, čeprav manjka roka, noga; glava je res nekam bolj nerodno. Samo pomislite na slavno Venus v Louvru, pravzaprav je Afrodita in sicer z otoka Miloš, menda kopija iz 2. stoletja, originala iz 4. stoletja, kot berem v 'L'art grec' avtorja Kostas Papaioannou-ja. Ker sem pač že toliko let na severnoameriškem kontinentu, gledam vse skozi 'business' prizmo; tako sem tam v Stranjah kar hitro sešteval tisočake in tisočake dolarjev (dolarjev, ne tolarjev, ki jih takrat še niti ni bilo!), ki bi jih dobili za te poškodovane Kristuse in svetnike in svetnice. Res, brez restavriranja ne bi šlo, še bolj bi bilo potrebno konserviranje, les je izgledal nekam preperel. Danes mi je seveda malo žal, da se nisem začel pogajati! Torej na kratko, ES našteva kljub uničevanju množico cerkva, starih in novih, in množico umetnin v njih. Morate pogledati sami! Drugo so poedini kraji, ki se začenjajo s črko 'K'. Pri teh so naštete vse važnejše umetnine in spomeniki, ki se tam nahajajo. Tako nam preostanejo v glavnem individualni umetniki in razne umetniške smeri. Začnimo, kar površno! Med starejšimi slikarji je velik umetnik Franc Kavčič, tudi Caucig imenovan (1755-1828). Klasicist, biblični, klasični, mitološki motivi in prizori kot: Fokion z ženama; kdo bi bil Fokion pa res ne vem. Je grški general in državnik, v starih Atenah, po angleško Phocion? Na reprodukciji v obliki razglednice, ki sem jo dobil v Ljubljani, piše v angleščini: Phokion with two Wives! ES piše: Fokion z ženo in bogato Jonko, verjetno bo to pravilno! Dalje so Kavčičeve slike: Salomonova sodba, Villa Negroni in Albansko jezero. Vse te umetnine se nahajajo v Narodni galeriji (NG) v Ljubljani. Kadar vas zopet zanese pot v Ljubljano, ne pozabite na NG! Mogočna stavba, velikanske dvorane, izredno dobra razvrstitev umetnin. Ves teden bi komaj zadostoval za bolj podroben ogled vseh razstavljenih slikarij in kipov. Obsega slovensko umetnost do, oz. delno vključno impresioniste, ki jim je posvečeno veliko prostora, čeprav je en del v Moderni galeriji, komaj par korakov od NG v smeri proti Tivoli. V NG pri vhodu dobite za male denarje odlične, številne reprodukcije razstavljenih del v obliki razglednic, pa tudi kataloge zadnjih razstav poedinih umetnikov. V ES je logično omenjena Ivana Kobil ica (1861-1926), najpomembnejša slovenska slikarka, v NG je npr. njena Parižanka s pismom, ta motiv je pri slikarjih priljubljen, dalje Kofetarica (1888), Deklica v rdečem brezrokavniku in prijetno olje: Poletje (1889/90). ES navaja tudi velikega slovenskega slikarja Gojmira Kosa, leta 1962 je izšla njegova monografija, mislim, da je to druga. Bil je delaven v Akademiji upodabljajočih umetnosti, celo njen rektor, pa tudi v Moderni galeriji, nekaj časa njen ravnatelj. Seveda oba brata Kralja, France in Tone, znana po svojem tipičnem slogu daleč naokoli. Oba sta bila slikarja, grafika in kiparja. Stalna zbirka izbranih del Franceta in Toneta Kralja se nahaja v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici. Tudi obisk te galerije je 'a must' za vsakogar, ki ve, kaj je umetnost in ki se mudi v Sloveniji. France Kralj je med drugim poslikal dvorano Akademskega doma, relativno še zelo mlad. Akademski dom v Ljubljani je bila nekaka centrala katoliških univerzitetnih društev kot Danica, Savica, Kladivo, Zarja, itd. Po vojni so zgradbo porušili, treba je priznati, da je bila pritlična stavba res nekam na nerodnem mestu. Nisem se mogel prav orientirati, toda nekje na tistem mestu je sedaj ameriški Holiday Inn. Z zgradbo je seveda bila uničena tudi Kraljeva slikarija. Pač pa sem enkrat v antikvariatu v Ljubljani našel drobno knjižico in neverjetno ali resnično, tam je reprodukcija te Kraljeve umetnine. Majhna, res! Tone Kralj je vsem Slovencem poznan kot cerkveni slikar, poslikal je celo vrsto cerkva na Primorskem, tudi Višarje, celo mojo krstno cerkev v Šturjah. Nisem gotov, toda etimološko se mi zdi, Sv. Jurij (cerkev posvečena sv.Juriju), Šentjurij, Šturje, vsekakor slavisti bodo vedeli. Tone Kralj mi je bil vedno zelo simpatičen! Odločen nasprotnik fašizma in njegovega vodje je rad vključeval v svoje slike protifašistične motive, celo samega mogočnega dučeja je karikiral, seveda zelo prikrito!, kako kot hudič seje ljulko v setev na božji njivi. Favoriziral je slovanske svetnike, njegove slike so umetnine, in še več, so umetnine z določenim poslanstvom. Niti ne poznam kake obširnejše monografije, nekdo bi se moral potruditi in preslikati vso Kraljevo umetnost, vsaj v cerkvah! Potem sta tu Stane Kregar. duhovnik in slikar, in pa Boris Kobe, arhitekt in slikar. Ne vem, kako sem ju postavil skupaj! Torej Stane Kregar, gotovo ne za moj okus, preveč abstraktno, včasih skoro Salvadore Dali. Vendar bo vsak poznal njegovo 'Fantazija na terasi' (1 931), ki je vzbudila mnogo razpravljanja ob nastanku in pa 'Romar', v Moderni galeriji. Če se ne motim, so njegova dela tudi v zavodu Slovenicum v Rimu, zde se mi malo bolj sprejemljiva za povprečnega človeka. Boris Kobe je znan bolj kot arhitekt, zelo duhovit, toda njegovih kritičnih pripomb k modernim urbanistom se pa v resnici ne upam napisati. Kot ilustrator je npr. opremil Levstikovega Martina Krpana. Pa še Jože Kregar, arhitekt, ki je med drugim preurejeval tudi slovensko cerkev pri Mariji Pomagaj v Toronto. Pogrešam drugega Kregarja, Simon Kregar iz New Yorka. Če se slovenski arhitekt uveljavi v Sloveniji in tam okoli, je to lep uspeh, toda, če se uveljavi v kozmopolitanskem New Yorku, kot se je Simon Kregar, je to izreden uspeh. Koliko Slovencev arhitektov pa >e izstopalo ali izstopa sedaj na takem pozorišču kot je New York, s kompeticijo, ki ji ne poznamo primere? Še dve umetniški smeri o kateri govori ES. Klasicizem. Razprava obsega pet strani in veliko ilustracij, tudi dve Kavčičevi (Franc Kavčič) sta reproducirán!. Razdeljen je klasicizem v likovno umetnost, to je arhitekturo, kjparstvo, slikarstvo in umetno obrt, sledi književnost in končno glasba klasicizma. Druga smer obdelana v ES je Krajina, tudi pejsaž (paysage), na treh straneh in z lepimi reprodukcijami. Še Krajinska arhitektura na dveh straneh, to bo nekako Landscaping and Landscaping Architecture. Še en kraj tesno povezan z umetnostjo: Kostanjevica na Krki! Za moj okus na nekam nerodnem položaju, kaj če se Krka spomni in močno naraste? V Kostanjevici je znana Galerija Jakac v povsem obnovljenem bivšem samostanu, ki ga je že znani avstrijski cesar Jožef, veliki reformator, razpustil. ES. piše: "...1942 so samostan požgali partizani, 1956 se je sesul zvonik, celotna obnova teče od 1958 dalje...." Galerija Božidar Jakac obsega stalno zbirko Franceta in Toneta Kralja, Božidarja Jakca, Jožeta Gorjupa in Zorana Didka, lapidarij in Pletersko zbirko starih mojstrov. O tej zadnji ste verjetno brali v tedniku 'Družina'; je že nekaj časa od tega, ko je Pleterje posodilo zbirko Galeriji Jakac, kjer so pač pogoji, posebno klimatski, ugodnejši kot v Pleterjah. - Gorjup je bil slik umetnik, tragična oseba, komaj 25 let star je umrl. Preslikaval je cerkev sv. Miklavža, prav v Kostanjevici. Spomnili se boste, da so bile cerkve v Sloveniji vedno hladne in tudi vlage ni manjkalo, kdaj je sploh kdo zračil? Ubogi Gorjup se je prehladil, medicina je bila še primitivna, in pljučnica resna bolezen, ki jo je nekako premagala le odpornost bolnika. Umetnik kot Gorjup, skoro na začetku svoje kariere gotovo ni bil odporen. Pravili so mi, ne vem, če je to res, da je prišla enkrat njegova hči iz Francije pogledat očetovo razstavo, to bi kazalo, da je bil poročen s Francozinja, toda kdaj pa je bil v Franciji? Vsekakor hči je po pripovedovanju prišla, si ogledala razstavo in zopet odšla neznano kam v Francijo. Vsaj tako sem slišal v Kostanjevici. Potem je še šola, ki je velika umetniška , When Canadians work together we can take on the world and win. To succeed in today's world, Canadians must be able to compete because our jobs directly depend on it. Preparing ourselves through training will help us to. compete and secure the prosperity we want for ourselves and our children. We have to invest in ourselves and be a country that says... yes we can. This Ontario company has captured 50% of the world market ivith CorelDraw, a software graphics program for IBM and compatibles. It exports 90% of its products to Europe and the U.S. and attributes Free Trade to the fact that it can operate so successfully from Canada, using Canadian talent and initiative. Yes we can. We've got the proof. Canadians are succeeding every day. Many individual and business successes exist... with real benefits for individuals, the communities they live in and for Canadian industry. Hundreds of Canadian companies are achieving remarkable international success. They're creating jobs, developing new skills and opportunities for thousands of Canadians and creating markets around the world for Canadian products. The Prosperity Initiative's Steering Group is developing a consensus-based plan of action to be presented to Canadians in September. Canadians told us that they zoanted to participate in developing this plan of action. We listened... Through a series of "Community Talks", thousands of people in 186 communities across Canada have contributed their ideas. Thei/ talked about how to address the challenges and opportunities facing us all in the areas of competitiveness and ¡earning. They talked about how to maintain our standard of living and secure our economic future. They concluded that all of us have to play a part...and the gmwn-ment is listening. Yes we can. We've got the ability to buila on our successes._ We have a history of working in co-operation with others for world-class achievements in peacekeeping, medicine and space exploration. Now, with business, labour, governments, academic and social groups working together, we can achieve prosperity through international competitiveness. But there is one more critical factor: Canada's ultimate potential depends on the commitment of individual Canadians to being the best. FREEWILL SAUNDERS, BRITISH COLUMBIA "I had to make a decision to change careers. 1 chose to go into computer programming and part of my course was on-the-job training at BC Tel where I now work as a programmer analyst. Training really opened up a promising future for me in a fascinating industry!" Yes we can. We've got the people. It's time to focus our energies on our most important economic challenge yet... and prepare ourselves for a more prosperous future: galerija, vsebuje nekako tisoč del. Končno je še Lamutov likovni salon. Spomnili se boste, da je prav v tem Lamutovem salonu bilo vse pripravljeno za veliko, nekako retrospektivno razstavo kiparja f ranceta Goršeta, poleti 197 2. Izdan je bil zelo lep katalog razstavljenih del, predgovor je napisal profesor France Štele in začne takole: "Po tridesetih letih se domovini predstavlja že skoraj pozabljeni kipar France Gorše...." Podčrtal sem jaz, ker je ta izraz tako odlična slika obzorja, ki je veliko manjše kot pa je obzorje nekoga, ki je stopil v široki svet! Pri nas ni noben umetnik pozabljen, če je res velik umetnik, pa naj živi kjerkoli. Umetnost, ali boljše govorica umetnosti je univerzalna, ni vezana na čas, prostor, najmanj na narodnost. Za nas, ki živimo v velikem svetu, je nepojmljivo, da bi postal res velik umetnik pozabljen, ker slučajno ni v stalnem stiku s starimi, nekdanjimi znanci. Sveta nebesa , kje pa smo? Na luni ali že za njo? GLASBENA UMETNOST Samo tri imena, Kimovec, Kogoj in Kramolc. Franc Kimovec, duhovnik, kanonik, glasbenik in skladatelj. Strokovnjak gregorijanskega korala. Mnogo je komponiral, pomembne so njegove latinske maše. Znana je njegova 'Staroslovenska maša', posvečena ljubljanskemu škofu dr. Antonu Jegliču, sv. Cirilu in Metodu na čast, Ljubljana 1919 in ponatis 1963. ES je ne omenja, pri nas imamo II. natis, ki ga je avtor podpisal in podaril. Škof Pogačnik je stanoval nekaj časa pri njem, bil je skrbno zaklenjen za železno ograjo, to so bili seveda divji časi. Ker kopalnice ni bilo, je stal v kotu lavor z vrčem z vodo. Dovolj skromno za najvišjega.cerkvenega dostojanstvenika v Sloveniji, vendar še precej boljše kot v zaporu, kjer je škof Pogačnik preživel dolga leta. Dalje je Marij Kogoj, genialen skladatelj, dve strani mu je ES posvetila. Njegovih kompozicij je izredno veliko, najbolj znana je mogoče opera 'Črne maske'. Malo se spoznam na glasbo, preseneča me le, da praktično skoro ni njegovih kompozicij ne na ploščah, ne na magnetofonskih trakovih, no na CD. Mogoče sem prezrl. Le fragment Črnih mask na plošči poznam. Pomembnost Kogoja je očividna, v ES četrt strani drobnega tiska popisuje njegova orkestralna dela in njegovo bibliografijo! Končno še Luka Kramolc! Poznan mnogim študentom, ker je bil gimnazijski profesor petja in glasbe. Uredil in izdal je preko 30 zbirk zborovskih pesmi, kot: Koroške slovenske narodne pesmi, Koroške viže. Slovenske pesmarice, itd.. Bil je logično glasbeni pedagog. Ko smo že pri imenu Kramolc, bo kdo pogrešil omembo njegovega sina Božidarja Kramolca, ki živi v Kanadi, v Toronto. Je akademski slikar in v Kanadi dovolj priznan umetnik. Tudi v Sloveniji ni neznan, je študiral tam in lani je v zvezi s SSK (Slovenski svetovni kongres) tudi imel samostojno umetniško razstavo v ljubljani! In letos v Velenju. MONUMENTALNO ODKRITJE V Sloveniji bodo prvič pokazali - po Peterletovi zaslugi -originalne Brižinske spomenike. Po najdbi jih dolgo časa niso mogli razvozljati, ker Germani niso priznavali, da slovenski jezik ima svojo zgodovino. Brižinski spomeniki so bili napisani med I. 975 in 1026. Profesor, ki je nam razlagal Brižinske spomenike, je skoraj v solzah dejal: "... in nam ne priznavajo, da smo narod s svojim jezikom in kulturo...." Ko bi bil še živ! Prav bi bilo, da bi bile knjige staroslovanščine razstavljene poleg Brižinskih spomenikov, saj je bil to tudi naš jezik. Naši predniki so ga razumeli in govorili. Staroslovanska slovnica, iz katere smo se učili sklone kot petošolci ni nič manj vredna kot latinska slovnica. Staroslovanski, danes že - bolje: staroslovenski jezik, ima bogato pisano tradicijo, ki se začenja s sv. Cirilom (I. 827 - 1.869) in Metodom, vsaj tako so nas učili. Sedaj pa vemo, da je za nas Slovence danes to že kar moderna zgodovina. Ledenik v Tirolah je izvrgel zmrznjenega 5300 let starega možaka. Bil je neverjetno ohranjen. Avstrijci so dejali, da je nekam sumljivo podoben Slovencem. Ameriške revije so dodale malo barve na lica najstarejšega Evropejca,....postal je kar preveč sličen Francetu izpod Hriba. V ameriških zgodovinskih knjigah "Zapadna civilizacija" in podobnimi naslovi s tisoči stranmi, smo Slovani obravnavani za spoznanje bolj prijazno kot v nemških, italijanskih, francoskih in britanskih knjigah. Vsi pa ponavljajo neka močvirja, za katera niti sami ne vedo, kje so in kaj so tam našli, da bi potrdili, da smo od tam prišli Slovani oziroma Slovenci. Ugotovljena je, po zaslugi primorskih raziskovalcev, avtohtonost Slovencev na teritoriju današnje Evrope, vse tja do Male Azije. Praslovenci naj bi celo pomagali pri obrambi Troje. Slovenski slavisti in jezikoslovci, doma in v tujini, so slovenščino na približno 3000 let starih lončenih tablicah omaloževali, kritizirali in se raziskav lenobno izogibali z ministri za kulturo in znanost na čelu. Obrobni Slovenci, Primorci z Matejem Borom, so hodili po italijanskih muzejih, gledali in preučevali lončene tablice in jih skušali razumeti. Matej Bor jih je začel citati, skorajda kot svoje drame in pesmi. Jožko Šavli razlaga imena slovenskega izvora po vsej Evropi, Ivan Tomažič je sestavil drobno knjižico, primerno za vsakega lenuha, da jo bo prečital in morda se bi celo lotil venetske abecede. V svet so pa tudi spravili mogočne in zajetne knjige o svojih odkritjih, ki so že prevedene v več tujih jezikov. V njih spretno in dokazljivo dokazujejo prastaro slovensko (slovansko) kulturo. Ko se priučiš venetske abecede, odkriješ lepote slovenskega jezika na 3000 let starih "spomenikih". O.., o kakšno presenečenje! V trenutku verjameš v mogočnost slovenske besede - kot sv. Tomaž, ko je položil prst na Kristusove rane. Njihovi dokazi so tako nespodbitni o avtohtonosti Slovencev, za tiste, ki razumejo slovenščino, da se sploh ne splača razpravljati o pravilnosti dognanj, ki se jih lahko samo še izpopolnjuje. Tujci, ki ne znajo slovenščine, so pač premalo izobraženi, da bi se resno udinjali na tem področju. Domače "EKSPERTE", ki nočejo razumeti novih odkritij, lahko samo pomilujemo. Ne slavisti ali jezikoslovci, (to v opomin za eksperti tarnajočim "velmožem" današnje slovenske družbe), ampak Matej Bor, pisatelj in pesnik; Jožko Šavli, ekonomist in Ivan Tomažič, duhovnik, so nas postavili pred popolnoma novo zgodovino. Ti ljudje so napisali knjige o najpomembnejših najdbah tega stoletja, če ne tisočletja. Razvozlanje pisave in razumevanje venetskega jezika je enakovredno odkritju atomske bombe in poletu na Luno. Vsa "znanstvena" zgodovina o preseljevanju narodov ni niti pravljica ali bajka ampak navadna propaganda. Vsi učbeniki zgodovine morajo biti popravljeni. Mišljenje avtorjev Zapadnih civilizacij mora biti preusmerjeno. Mi Slovenci z vsemi Slovani se pa uvrščamo med narode z najstarejšo kulturo na svetu. Ko gledaš pisavo na tablicah, takoj ugotoviš, da so prastari Slovenci pisali fonetično, s črkami, ki so OSNOVA naši pisavi. Današnja pisava je malenkostno izpopolnjena, za 4000 let kaj skromen napredek. Ko so Egipčani pisali s "slikicami", smo Slovenci uporabljali abecedo, poznali slovnico in imeli šole za vzgojo in pisanje. Morda pomeni ime Slovenci (slovo, tudi črka); oni, ki so pismeni? Nemudoma se naj bi zbrala komisija strokovnjakov slovanskih narodov vseh ved, ki so potrebni za obdelavo in razlago monumentalnega odkritja. Napišejo naj slovnico in slovar praslovenskega jezika, pač kolikor je mogoče. Z modernimi metodami se naj ugotovi točna starost tablic in ostalih izkopanin. Filmski strokovnjaki naj pripravijo dokumentarne filme, ki bi na poljuden način prikazali jezik in način življenja Praslovencev. Yes, we can! Canada Iz drobne knjižice "Veneti naši davni predniki", se da sklepati marsikaj. Naši prapredniki so očitno zbolevali za resno boleznijo. Na eni tablici svetujejo, ko "resun" okosteniš, daruj Trimožju..... kar lahko razlagamo, da so zboleli za boleznijo, ki je povzročila okostenelost in smrt. Lahko je več bolezni, od griže, tuberkoloze, revme pa tja do rakastih obolenj, ki povzročajo okostenelost. Danes se da na najdenih kosteh precej točno ugotoviti vrste bolezni, saj jih ugotavljajo celo na dinozavrih. Sklepati se da, da so avtohtoni Slovenci zbolevali za neko boleznijo, ki je bila njim tuja in so jo prinesli prišleki; - slično kot ameriški Indijanci še danes umirajo v džunglah Amazonke za boleznimi, ki jih prinašajo civilizirani Braziljanci. A so morda zato Slovenci najmanjši narod med potomci slovenskih prednikov, ki so prvi prišli v stik z bolnimi, a bolj odpornimi tujci? Vsi obrobni slovanski narodi so nenavadno številčno majhni: Lužiški Srbi, Čehi, Slovenci, Hrvatje, Makedonci - kako številni so Rusi in Ukrajinci, Poljaki, ki so bili bolj oddaljeni in so imeli čas, da so postopoma postali odporni proti novi bolezni... Je morda prišla bolezen preko Gibraltarja in Španije v stik z našimi predniki na zapadu in so oni zginili? Slovenski ukaželjni, takrat živeči, intelektualci, so gotovo prišli prvi v stik s tujci. Tako hitro so izumrli, da niso niti zapustili za seboj - svojim potomcem - pismene kulture in v celoti visoko razvite metalne obrti. Bolezni so se le počasi prilagodili ljudje, ki so živeli v oddaljenih, zakotnih naselbinah. Kaj visok davek vsake avtohtonosti, ko pride v stik s tujino, dalje na Str f Darovalci za SKLAD Številka 7. Od 1. februarja 1992 do 23. aprila 1992. OBRAČUN 18.junija 1992 KRLOWNA Abersek Raj ko 111.00 EDMONTON Litroplvan 50.00 KELOWNA Adanic Alojz 100.00 120S Ljubcc Anna 100.00 1184 Alic Frančiška 150.00 EDMONTON Ljubša Danilo & Majda 200.00 KELOWNA Andcrlic Alojz 200.00 KELOWNA Loncaric Kari 100.00 KELOWNA Antonie Mr A Mrs 50.00 KELOWNA Maincr Lado 1.000.00 KELOWNA Bajt Ludvik 200.00 KELOWNA Makse Frank 50.00 1192 Balkovec Joscf 500.00 KELOWNA Makse Josephinc 50.00 1197 Balkovcc Louic 100.00 EDMONTON Markoja Mr. A Mrs. 50.00 1202 Bcdnjicek Franc 50.00 KELOWNA Martincic Joe A Kati 500.00 KELOWNA Belmorc Mr. & Mrs 100.00 1196 Matjasec Metod 40.00 EDMONTON Bonaca K. 100.00 EDMONTON Mavko E. 100.00 EDMONTON Bracek Frank 100.00 KELOWNA Maznik Alojz A Irena 200.00 1199 Brecko Franccs 100.00 1216 Mcdica Mr A Mrs Mario* 100.00 1783 Breznik Konrad 150.00 1240 Mihclic Ivan 150.00 1200 Briški Rudi 400.00 EDMONTON Mikctic Cilka 50.00 KELOWNA Brundula Herman A Avrclio 400.00 KELOWNA Mikulclic Tone & I Icrmcline 300.00 EDMONTON Brus Cveto 100.00 1206 Mirt Martin 200.00 EDMONTON Brus Metod 50.00 KELOWNA Mlakar Alojz 50.00 KELOWNA Car Kare 1 A Ursula 100.00 EDMONTON Mlinarich Louis 500.00 4210 Ceh Ludwig 150.00 EDMONTON Mlinarkh Zoria 100.00 EDMONTON Ccj A. 100.00 EDMONTON Music Anton 60.00 1203 Celan Frank 500.00 EDMONTON Music Robert 20.00 1171 Cimermancic Ivan 500.00 EDMONTON Nemec Dezidcr 50.00 I KELOWNA Cipot Alojz A Pavla 50.00 1189 Ogrinc Anton 300.00 KELOWNA Clemens Agnes 100.00 1185 Papa Ivan 200.00 ! KELOWNA Connaly Jahny & Millv 100.00 1214 Papa Marija A .Vlichael 300.00 KELOWNA Dcklcva Mr. L. 200.00 EDMONTON Pavlic Ivan 150.00 1195 Dolinar Anton 125.00 EDMONTON Pavlin Joe 100.00 EDMONTON Dolina r Zvone 150.00 1182 Pcrko Albin 300.00 KELOWNA Organe Ana 20.00 EDMONTON Petovar Anton 1.000.00 Drvaric Ernest