G-ospodarske stvari. Plevel gorice. (Konec.) 2. Solnčnica. Slovenci radi vsako cvellico imenujejo solnčnico, katerakoli ima žolt cvet in pa široko ploščo, ki se za solneem obrača. Taka solnčnica je v rani spomladi Tragopogon pratense, Boksbart; ki se vedno snče za solncem, zvečer pa glavico nagne k počinku. Taka je nežna rožica Helianthemum vulgare, ki v poletnem easu na solnčnih bregih cvete, da si jo babice nabirajo za neko mazilo za strene ude ali kosti. Sploh pa solnčnico imenujemo tisto cvetlico Helianthus annuus, ki raste na njivi, v vrtu, v vinogradu in povsod, vendar v različni obliki. Gospod Jeglič je na framski razstavi eno priobčil, ki je imela ploščo, skoro pol metra široko; rastla je na kompostu. Kakor plevel zraste ta cvetliea za pedenj ali pol metra visoko. »Slovenski Gospodar« nam jo je lani opisal in priporočil, kar sem takoj storil in jo zasadil z najbolišim uspehdm; zato jo tukaj zopet le kratko omenim. Iz vinograda jo iztrebi, na njivi pa jo goji po naslednjem načinu! Kadar si krompir posadila, vzemi malo motkico, pa locanjico semena solnčničnega; stopaj po razgonu, mahaj na desno in levo, ter v vsako jamico vloži eno ali dve zrni za meter narazno; in tako po vsem krompirišču, ali menda še tudi med koruzo nekoliko. Pri okapanju in ogrebanju pa je treba paziti, da te rastline ne podsekaš; in dobro storiš, ako jo nekoliko osiplješ po načinu koruze, da je veter ne podere. Tako ti bode donašala na dobri njivi preeej koristi. 1. Imela boS celo leto tečno hrano za svinje, katero ti to perje daje; samo ne česaj ga, temuč porezi, da stebla ne raniš; tudi panoge porezi, in le zgornje veje s poglavitno rožo pusti. 2. Steblo ti služi za rajico, po katerem se ovija stezavka, fižola, ki je poleg smeš nasadili. 3. Plošča, ali glavica, kuhana je mastna krma za svinje v jeseni, ki se pa da tudi posušiti za zimo. Pridene se namreč teh nekoliko med drugo »špuro« za zamet. 4. Tičice, tvoje pevčice, bodo imele sladek žir; tudi v hudi zimi jim ga nastavljaj, ko jih je toliko lepo gledati. 5. Zrno se izmelje iz posušenih plošč, se dobro presuši, opše ali izlušči, ter porabi za najboljSe olje, katerega Rusi za pol milijona goldinarjev in še več nažmikajo in prodajo. 6. Steblo je trdo ali leseno, se porabi v slabih krajih za kurila, pri nas pa lahko za kompost. 7. Cvetka daje zdravilo zoper hudo mrzlico. Vsak plevel se mora konec avgusta ali začetkoma septembra iz gorice odpraviti, da grozdju ne dela sence, in da ob branju ložje jagode poberemo. Kjer plevela v vinogradu ni, bo grozdje zdravo ostalo. Plcvel se enkrat ali dvakrat podkaša, ler ga iz gorice iznosimo na vratnik, ker se posuši, ler za kravo shrani. Na koljo ga natikati, ne svetujemo, ker veter še tedaj lahko več kvara naredi. Najboljši plevel je srakonoga, ki daje sladko in toeno krmo. Sejmovi. Dne 3. avgusta v Poličanah (za svinje) in na Spodnji Polskavi. Dne 4. avgusta na Starih Sv. gorah. Dne 5. avgusta v Arnotcah, v Loki, Trbovljah in na Ptuju. Dne 6. avgusta v Kaniži pri Ptuju, pri Novi cerkvi v Halozah, v Radgoni in pri Mariji Snežni. Dne 7. avgusta v Imenem (za svinje). Dne 8. avgusla na Bregu pri Ptuju (za svinje).