čajo. Ptafia in toil it. 14.114. Pomen osebnosti. 0 veliki važnosti zakona o pospeševanju kmetijstva smo govorili že v zadnji številki našega lista. Tam smo naglasili zlasti okol-noist, da zahteva sam zakon, da pridejo v občinske, okrajne in banovinsfce kmetijske odbore v prvi vrsti kmetje oziroma ljudje, ki imajo najožje stike s kmetijstvom. Ta okol-nost je važna zato, ker zakon s to določbo daje samo kmetom pravico razpolagati z denarnimi sredstvi, ki so po istem zakonu določena za pospeševanje kmetijstva. Teh sredstev pa je precej — kajti 10 procentov vseh oboinskih proračunov in 15 procentov bano-vinskega proračuna ni malenkost. Ta vsota znaša lepe milijone na leto. Kjer pa so milijoni, tam se najde vedno tudi dovolj ljudi, ki bi radi ž njimi razpolagali. Tudi pri nas velja ta resnica. Zato opazujemo tudi mi žie danes poskuse raznih ljudi, kako bi se prikopali do gospodarstva s tem denarjem, čeprav zakon določa, da je gospodarstvo s tem denarjem pridržano edinole za kmete. Ker pa je zakon pisan v človeškem jeziku, ki ni nikdar tako popoln, da se ne bi dala kakšna beseda zaviti nekoliko drugače kakor je mišljena, zato nasprotniki kmečkega stanu že danes trgajo pomen besede »Ikmet« in se vprašujejo: Kdo pa je kmet? Kaj je to; krnet? Ali ni morebiti kmet tudi advokat ali trgovec, ki ima posestvo? Ali je kmet res samo tisti, ki živi od obdelovanja zemlje? Tako ugiba prebrisana gospoda semtertja, da bi mogoče le našla kakšno pot, kako bi se prikopala do kmečkih milijonov in jih obrnila več ali manj v svojo korist. Zato obračamo pozornost vseh kmetov, ki jim je sploh kaj ležeče na veljavi kmečkega stanu, naj zelo, zelo pazijo, koga bodo izvolili v občinske kmetijske odbore, kakor jih določa zakon! Te volitve so pred nosom, ker morajo biti izvršene že 2 meseca po uveljavljen ju zakona, to je do srede decembra tega leta. Vsaka občina voli po 3—5 zastopnikov v občinski kmetijski odbor, člani občinskih odborov izvolijo okrajni odbor, okrajni odbori pa banovinski odbor. Če bodo izvoljeni v občinske odbore samo kmetje, je jasno, da tudi v okrajne odbore Ln v banovinski odbor nihče drugi ne bo mogel priti kot kmetje. Če se bodo pa kmečki občinski odborniki dali pregovoriti in bodo volili že v občinske odbore pripadnike drugih stanov, ki morebiti imajo posestva, žive pa v glavnem od drugih poklicev, bo za kmete slaba, ker potem grozi kmetom nevarnost, da bodo dobili gospodarstvo nad kmečkimi milijoni v svoje roke drugi ljudje, ki jim je blagor kmetov deveta briga! Poudarjamo pri tej priliki, da bo z največjimi denarnimi sredstvi razpolagal banovinski kmetijski odbor, kateremu mora dati po zakonu banovina 15 procentov svojega proračuna. Tega banovinskega kmetijskega odlbora pa ne smemo zamenjati z bodočim ba-novinskim sosvetom, kjer bodo člani imenovani od vlad^jj^. Ta banovinski sosvet, v katerem bodo se j. 5i po vsi priliki mogočni zastopniki industrije itd., ne bo imel do kmečkega denarja nobene pravice, ker bo s kmeč- kim denarjem razpolagal samo oblastni kmetijski odbor. Gospodarstvo z milijoni pa ni tako enostavna stvar. Bajtico oskrbovati in še kakšno njivico krompirja obdelati, to zadene kmalu kdo. Milijoni so pa drugačna reč. Zato pa morajo kmetje paziti, koga izmed kmetov bodo izvolili! Da se bodo vedeli kmetje ravnati, bodi povedano, da je po zakonu iz vseh kmetijskih odborov vsaka strankarija popolnoma izključena. Šlo se ne bo za prazno besedičenje, ampak samo za resno in stvarno delo za pro-speh kmetijstva. Zato pa bo treba gledati, da pridejo v kmetijske odbore resni možje, možje stvarnega dela in kolikor mogoče širokega znanja in možje bogatih življenjskih izkušenj, ki bodo znali dokazati, da je tudi kmečki stan sposoben za gospodarstvo z javnim denarjem! Ljudje, ki jih ni drugega kakor dolg jezik, torej ne spadajo v kmetijske odbore, ker tam za prazno jezikovanje ne bo mesta. Gledati in skrbeti bo treba, da pridejo v vse kmetijske odbore samo sposobni ljudje in ljudje trdne volje in neomajne energije. Takim ljudem pravimo, da so osebnosti. Če se ozremo med nami samimi naokrog, vidimo ljudi dvoje vrste: Eni so pohlevni knmižljav-čki, drugi pa so odločni in pogumni, da jim življenjska moč sili iz vsake besede. Nočemo reči, da so ponižni pohlevneži slabi ljudje — ne, celo prav pošteni so lahko in prav dobri, ampak to-napako imajo, da se za njihovo po- hlevnost nihče ne briga, a ravno zato taki ljudje niso za javno življenje. Javno življenje pa je trd boj, in v boju odločuje samo znanje in železna volja. Take ljudi imenujemo osebnosti in stvar kmetov je, da poiščejo med seboj kolikor mogoče takih ljudi. Kaj pomeni močna osebnost, vidijo kmetje lahko v vsaki občini. Menda ga ni občinskega zastopa, kjer ne bi sedelo nekaj ponižnih ljudi, ki samo »kimajo«, kakor pravimo, povsod se pa najde tudi človek ali dva, ki kar vse vodita in komandirata. Od takih ljudi izhaja neka ču,<^na moč; že če te tak človek pogleda, čutiš, da je nekaj v njem. Je pač Bog ljudi tako ustvaril, da si niso vsi popolnoma enaki: eni so telesno in tudi duševno močni, drugi pa so slabiči v vsakem oziru. Slabiči pa niso za kmetijske odbore! Dolžnost kmetov, zlasti kmečkih odbornikov, je zlasti sedaj, da si poiščejo med seboj močne osebnosti, ki bodo znale varovati in zastopati kmečke interese navzgoraj in navzdol. Jasno je dalje, da morajo biti ti ljudje tudi moralno neoporečni poštenjaki in v gospodarskem oziru neodvisni ljudje, ki jih noben denar ne more premotiti. Ljudje, ki so si kedaj morebiti umazali svoje roke, zlasti v tisti prvi nesrečni povojni dobi, ne spadajo v kmečki zastop in ravno tako ne ljudje, ki jih silijo nesrečni dolgovi, da se morajo ozirati na voljo drugih. Vse to morajo kmečki občinski odborniki dobro premisliti in šele potem naj se odločijo. Zapomnite si: kar si boste izvolili, to boste imeli! Po volitvah vam ne bo pomagalo noibeno tarnanje in stokanje več! Pospeševanje Icmetlfstv«. (Nadaljevanje.) Razpust kmetijskih odborov. Paragraf 60 določa: »Če kakšen občinski, srezki ali oblastni kmetijski odbor ne bi zadostil svojim nalogam, ki mu jih odreja ta zakon, ali če bi prekoračil področje, zlasti če bi se bavil z vprašanji političnega značaja, ima za občinske in srezke (okrajne) kmetijske odbore veliki župan (ban, inšpektor), za oblastne kmetijske odbore pa minister za poljedelstvo oblast, jih razpustiti in odrediti ali volitev novega odbora ali pa postaviti na mesto odbora komisarja. Komisar mora vršiti vse posle, ki jih nalaga ta pravilnik odborom, na katerih mesto se postavlja, dokler ne nastopijo razmere, ki zopet omogočijo zakonito poslovanje kmetijskih odborov. Dohodki kmetijskih odbornikov. Paragraf 61 določa: »Za prisostvovanje občinskih zastopnikov pri sejah okrajnih (srezkih) kmetijskih odborov in za prisostvovanje okrajnih zastopnikov pri sejah oblastnih kmetijskih odborov gre prvim povračilo potnih stroškov kakor državnim uradnikom v 7. skupini I. kategorije in dnevnica po 50 Din, poslednjim pa enako povračilo potnih stroškov in dnevnica po 80 Din. Ti stroški obremenjajo občinske kmetijske skla- de, na katere jih morajo srezka načelništva enako razdeliti kot skupni izdatek (glej § 47 tega zakona o katerem govorimo spodaj). Sredstva za izvajanje zakona. Kakor potrebuje vsaka stvar denarja za izvedbo, tako ga potrebuje tudi zakon za pospeševanje kmetijstva. Zakon sam določa ustanovitev posebnih »kmetijskih skladov«. Ti skladi so občinski, oblastni in državni kmetijski sklad. A.) OBČINSKI KMETIJSKI SKLAD. Za občinski kmetijski sklad določa zakon v § 47. sledeče dohodke: 1.) Polovica dohodkov od živinskih potnih listov iz občinskega območja, in sicer občinskih tako za izdajanje živinskih potnih listov in za prenos opredelitvene pravice. Višino teh taks predpisuje minister za poljedelstvo v soglasnosti z ministrom za finance. Odredbe čl. 14 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih in kužnih bolezni z dne 14. julija 1928 se razveljavljajo, kolikor nasprotujejo predpisom te točke. 2. Čisti dohodek od pašnine (Pašnina se s tem zakonom na novo uvaja v § 29, ki ga bomo omenili kasneje, op. ur.). 3.) Čisti dohodek občinskih razsadnikov (drevesnic). 4.) Dohodek od merice občinskih postaj za čiščenje semenja. V 5.) Vsaj 10% vseh rednih proračunskih izdatkov. Izključujejo se izredne investicije občine (mesta). To se nanaša na mesto, v katerih je kmetovalcev manj kot 30% vsega prebivalstva, pri čemur se smatra za kmetovalca vsak davčni zavezanec, ki mu izvira obdavčeni dohodek pretežno iz kmetovalstva. V mestih, kjer je 30—50% kmetovalcev, odredi veliki župan (ban, inšpektor) na predlog mestnega zastopa, kolik odstotek je treba trajno uvrstiti v letni proračun mesta za mestni kmetijski sklad. Mesta z več kot 50% kmetovalcev morajo uvrstiti v svoj vsakoletni proračun isti odstotek kakor kmečke občine. Siromašnim občinam in mestom sme veliki župan (ban) na predlog občinskega zastopa znižati prispevek njih proračunov za kmetijski sklad pod 10%. Zoper odločbo velikega župana (bana) je dovoljena pritožba na ministra za poljedelstvo, ki odloči o njej sporazumno z ministrom za notranja dela in z ministrom za finance. 6.) Drugi dohodki. Z občinskim kmetijskim skladom razpolaga občinski zastop na predlog občinskega kmetijskega odbora in okrajnega kmetijskega odbora, ki ju odobruje srezki načelnik. Če je treba izdatka v korist vsega okraja (sreza), n. pr. za okrajno drevesnico, za postajo za čiščenje semenja itd., sklene o tem namesto občinskih zastopov okrajni kmetijski odbor. Taki sklepi okrajnega kmetijskega odbora imajo prednost pred sklepi občinskega zastopa toliko, da se morajo pokriti ti izdatki v prvi vrsti in sorazmerno iz vseh občinskih kmetijskih skladov v razmerju njih obveznega prispevka po točki 5 tega paragrafa. Šele ko se pokrijejo ti skupni izdatki, se smejo uporabiti preostala sredstva poedinih občin za izvajanje sklepov občinskih kmetijskih odborov. B.) OBLASTNI (BAN0VINSKI) KMETIJSKI SKLAD. Paragraf 46 določa, da se stekajo v oblastni kmetijski sklad sledeči dohodki: 1.) Polovica dohodka od živinskih potnih listov vseh občin (mest) v območju oblasti (druga polovica ostane za občinski kmetijski sklad, glej § 47 zgoraj; op. ur.). 2.) Čisti dohodek oblastnih kmetijskih posestev, razsadnikov in podobnih naprav; 3.) Vsaj 15% vseh rednih izdatkov, določenih s proračunom oblasti. Z oblastnim kmetijskim skladom razpolaga pristojni organ oblastne samouprave (banovine) po sklepih oblastnega kmetijskega odbora v okviru vsakoletnega samoupravnega oblastnega (banovinskega) proračuna po predpisih zakona o državnem računovodstvu. Državni kmetijski sklad. — Poslovnina. Za pospeševanje kmetijstva pa bo zbirala sredstva tudi država. Glede državnega kmetijskega sklada pravi postava: § 44: V državni kmetijski sklad se stekajo: 1.) Taksa za živinozdravniško pregledovanje živali na obmejnih postajah, po odbitku takse za živinozdravnika po pravilniku ministrstva za poljedelstvo. 2.) Vse denarne kazni za prekršitve zakonov kmetijskega značaja, omenjenih v tem zakonu, kakor je v teh zakonih posebej izvedeno. V veljavi ostanejo odredbe zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1. 1928, čl. 110 o državnem fondu za zatiranje živalskih kužnih bolezni (»Uradni list« z dne 22. avgusta 1928, štev. 207/80). B.) Čisti dohodek od državnih posestev in naprav, ki jih upravlja ministrstvo za poljedelstvo. 4.) Čisti dohodek državne razredne lote- rije po odbitku dela, ki pripada po zakonu ministrstvu za trgovino in invalidskemu fondtu. 5.) Poslovnina, ki se pobira ob izvozu blaga. Sitopnje poslovnine na poecUne izvozne predmete odreja minister za finance na predlog ministra za poljedelstvo sporazumno z ministrom za trgovino. Stopnje poslovnine se odrejajo v zlati valuti. Odrejene stopnje poslovnine sme minister sporazumno z ostalimi ministri zvišati ali znižati, sme pa tudi odrediti, na katere predmete se poslovnina ne pobira. Stopnje poslovnine se odrede tako, da je mogoče na leto pričakovati dohodek najmanj 4 milijonov zlatih dinarjev (okoli 40 milijonov v papirju, op. ur.). Tukaj omenjena poslovnina se plačuje po predpisih, ki veljajo za plačevanje carine in carinskih davščin. Povračilo pogrešno in neosnovano plačane poslovnine kakor tudi vplačane ali manj plačane poslovnine se vrši po predpisih, ki veljajo za povračilo in doplačilo carine in carinskih davščin. Dohodek od poslovnine pošiljajo carinarnice po odbitku izvršenih povračil mesečno Privilegirani agrarni banki v Beogradu, ki ga vknjižuje v korist državnega kmetijskega sklada. § 45 pa pravi: »Z državnim kmetijskim skladom razpolaga minister za poljedelstvo sporazumno s predsednikom ministrskega sveta v okvirju vsakoletnega proračuna, ki se dodaja državnemu proračunu. Prodaja kmetijskih pridelkov. Glavna stvar za kmete dandanes ni več toliko pridelovanje, ampak prodaja pridelkov. Glede pospeševanja prodaje kmetijskih pridelkov obsega zakon važne določbe, zlasti glede tipiziranja in zadružne prodaje. § 39 pravi: »Predpisi v standardizaciji in tipiziranju kmetijskih pridelkov (to je o vpeljavi kolikor mogoče malo vrst žita itd.) za izvoz se določajo z zakonom o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz. Prav tako se urejajo s posebnimi zakoni ukrepi zoper ponarejanje Vina in zoper ponarejanj^ kmetijskih živil. § 40: »Za čiščenje izvoznega in setvenegs žita se morajo napravljati v žitorodnih kraji' nah postopno srezke (okrajne) in občinski i postaje za čiščenje žita. Kolikor se to ne b moglo storiti z zadružništvom, mora to izvest srezko načelnistvo (okrajno glavarstvo) p< sklepu srezkega kmetijskega odbora in s sredstvi občinskih kmetijskih skladov ob pri merni podpori iz državnih sredstev ali ob poroštvu države pri Privilegirani agrarni bank: za odplačilo vseh ali delnih nabavnih stroškov. § 41: V žitorodnih krajinah, ki pridelu jejo žita nad lastno potrebo, si je treba priza devati, da se ustanove zadruge žitnih pridal ^ lovalcev, ki napravljajo, če je mogoče, jfl^f postajah za čiščenje žita — svoja skupna žiti-na skladišča. Za taka skladišča je treba od stopiti zadrugam, kjer to prostor dopušči brezplačna gradilišča na železniških postajal poleg tračnic; potrebno gradivo in stroje pa ji dovažati z železnico po režijski tarifi. Razei tega se jima mora dajati iz sredstev srezki: oblastnih in državnih kmetijskih skladov podpora za prvo ureditev. Zadružna skladišča imajo pravico izda jati na vskladiščeno žito skladovne liste, ki jih prevzema Privilegirana agrarna banka po pravilniku, ki ga izda ministrstvo za poljedelstvo sporazumno z upravnim odborom Priv. agrarne banke. § 42: Podobno, kakor je rečeno v prednjem paragrafu za zadruge žitnih pridelovalcev, se podpira ustanavljanje in delovanje zadružnih kleti (pivnic), oljarjev, mlekarjev, kuharjev žganja in špirita, založišč tobaka, opija, hmelja, bolhače in vseh drugih kmetijskih pridelkov — razen tega pa tudi zadruge ribičev in izdelovalcev ribjih konserv. Za take zadruge daje poleg podpore, določene prednjem paragrafu, ministrstvo za poljedelstvo po možnosti brezplačno strokovnjake, ki podpirajo zadrugo ter uvajajo njene paslo] vodje v umno poslovanje. (Nadaljevanje prihodnjič.) Intrige proti Kmetijski družbi ? »Jutro« piše dne 31. oktobra: »Javnosti je gotovo še v dobrem spominu, kako se je letos izvršil na Kmetijsko družbo od izvestne strani politično strankarski napad, ki naj bi bil s trikom en masse priglašenih članov, ki po ogromni večini niso imeli toliko interesa na družbi, da bi sami plačali ne baš znatno članarino, družbo potegnil v vrtinec strankarskih borb in to v času, ko je vsako strankarstvo smatrati za kaznivo. Glavni odbor Kmetijske družbe je ta organizirani napad odbil s tem, da se je poslužil svoje statutarične pravice, sprejemati in odklanjati nove člane, ter je odobril prijavo samo onih, ki niso bili pripeljani čredoma in torej v očividno drugem namenu. Občni zbor Kmetijske družbe, ki se je vršil 5. septembra ob navzočnosti zastopnika, velikega župana in policijskega oblastva je povsem odobril postopanje glavnega odbora in pristaši bivše klerikalne stranke so ostali tudi pri nadomestnih volitvah v manjšini. Poskus, da se občni zbor razbije, se ni posrečil. Politično-strankarske intrige pa niso mirovale. Zasnovane so bile na trditvah, da je Kmetijska družba nekaka javnopravna kor-poracija (kakor n. pr. Trgovska zbornica) in da ima torej državna oblast polno možnost intervencije in nasilne spremembe stanja, kakršno je bilo stvorjeno po volji družbine večine. Te trditve so pa napačne. Kmetijska družba, odkar je spremenila 1. 1920. svoja pravila, je glasom potrdila takratne dež. vlade za Slovenijo (št. 5899-Pr. od 15. junija 1920^ povsem, privatno društvo v smislu veljavnega društvenega zakona. Družba tudi ni od tedaj dalje prejemala iz javnih davčnih sredstev nobenih stalnih subvencij in v nobenem državnem budžetu ni niti omenjena. Društvo »Kmetijska družba« se vzdržuje sama s članarino svojih članov in z dohodki svojega bla-/, govnega oddelka, ki je zasebnim trgovskim.£ družbam iz konkurenčnih razlogov umevno j trn v peti. Državni savet je v svoji razsodbi i z dne 25. oktobra 1924, br. 4918 pribil, da je i »Kmetijska družba« zasebnopravno društvo, ! za katerega veljajo določbe društvenega zakona. Principijelno ima torej družba v mejah svojih pravil pravico sprejeti ali pa odkloniti kot člana kogar hoče, kakor to sme storiti n. pr. Katoliško tiskovno društvo ali Prosvetna zveza, ali katerakoli privatnopravna organizacija. Izgleda, da nekaterim prevnetim intri-gantom, ki se nikakor ne morejo otresti stra-rih strasti, mirno in uspehov polno delovanje družbe, ne da miru. Trudijo se na vso moč izzvati v svoj prilog oblastveno intervencijo ter dokazujejo, kako bi bilo mogoče družbo, odnosno, kar pomeni isto, njen glavni odbor ' razpustiti in družbo izročiti — komisarju/^ Mi pa smatramo za izključeno, da bi mogel kdo nasesti tem intrigam. Pravni referent in namestnik velikega župana ljubljanskega, v katerega kompetenco spada nadzorstvo nad Kmetijsko družbo«, dr. R. Andrejka, razpravlja v svojem, lani izdelanem obširnem komentarju društvenega prava o možnosti oblastnega razpusta privatnopravnih organizacij (kakršna je glasom svojih pravil in razsodbe Drž. sveta »Kmetijska družba«) in pravilno pravi: Razpust pravno obstoječega društva po § 24 v zvezi s § 20 društvenega zakona je dopusten le v sledečih primerih: 1. Če je društvo storilo sklepe ali izdalo izjave, ki nasprotujejo kazenskemu zakonu ali s katerimi si lasti po vsebini in obliki kako avtoriteto v katerikoli panogi zakonodaje ali izvršilne oblasti. 2. Če je prekoračilo svoje statutarno področje. 3. Če sploh ne ustreza več pogojem svojega pravnega obstoja. 0 sporih med društvenimi večinami in manjšinami pa ugotavlja dr. Andrejka v svojem komentarju na str. 86 naslednje: Upravno oblastvo za rešitev (teh) prepirov ni pristojno v nobenem primera. — Sme se in mora pa se s takimi spori le posredno baviti, ako kdo v pritožbi trdi in dokaže, da je organ društvenega vodstva s svojim nepravilnim aktom obenem tudi prestopil v pravilih določeno društveno področje. Taka pritožba ima svoj značaj nadzorstvene pritožbe na pristojno državno upravno oblastvo, ki pa ima v tem pogledu le eno in to najskrajnejše sredstvo: ustaviti društveno delovanje in društvo razpustiti. »Kmetijska družba« gotovo ni zagrešila nobenega od zgoraj navedenih deliktov, niti ni organ družbinega vodstva (v konkretnem primeru glavni odbor) kdajkoli prekoračil društveni delokrog. Oblast torej nima povoda, niti zakonite možnosti za katerokoli razen posredovalno intervencijo. Če bi jo imela, bi megla storiti le eno: da razpusti celo »Kmetijsko družbo« in ustavi njeno delovanje. Zahteva po postavitvi komisarja je pa nonsens, ker društveni zakon take institucije sploh ne pozna. V revolucionarnih dobah, kakršna je bila n. pr. po prevratu, je narodni ali državni interes dovoljeval izjeme, toda mi živimo danes v dobi polne zakonitosti in osigura-nega pravnega reda, in ljudje, ki imputirajo državni oblasti, da bo zaradi njihovih bogve-kakih interesov kršila zakon, so že radi tega kaznjivi. Nad 160 let že obstoji »Kmetijska družba«. Tudi sedaj, ko posluje na povsem za-sebnopravni podlagi, je ona prava dobrota za gospodarski napredek naše banovine. Nihče ne more očitati glavnemu odboru, da v svojem delovanju gleda na kaj drugega, kakor na obče interese kmetijskega stanu. Mi smo bili vedno za to, da se ustvarijo čim jačje garancije za strogo nepolitično delovanje družbe in da se omogoči kar najsložnejše delo večine in manjšine za skupno stvar. Kolikor vemo, pripravlja glavni odbor tudi konkretne predloge, da se garancije za nepolitično delo »Kmetijske družbe« še pojačijo in menimo, da bi se dal edino na tej bazi spraviti s sveta spor, ki je bil umetno in iz nestvarnih razlogov zanešen v družbo. Prepričani smo, da bo v tem oziru tudi državna oblast rada posredovala, kakor smo uverjeni, da bo odločno odbila insinuacijo, naj komurkoli na ljubo krši pozitivni zakon.« «KMETIJSKA MATICA.» Kmetijski koledar 1930 v žepni obliki je izšel v založbi Kmetijske ^tiskovne zadruge v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Cena v platno vezanemu koledarju Din 12-—, po pošti Din 13-—. Razprodajalci imajo popust. Naročite si ga takoj, ker bo kmalu razprodan. Knjige Kmetijske Matice »bodo v kratkem gotove, na kar se začne z razpošiljanjem. Kdor si jih še sni naročil, naj stori to takoj, rednostmi ena Nič več se ne jezite, da je milo izsušeno in zaprašeno, obenem pa imate jamstvo, da za svoj dober denar dobite res *SKmetski list« in žepni koledarčki, katere je založila »Gruda«. (To je delo tiskovnega odseka pododbora »zveze« društva). Posnemajte! NOVICE. Zveza slovenskih agrarnih inetresentov. Sestanki agrarnih interesentov so se vršili: v Tomišlju, Čatežu ob Savi in Veliki dolini. Predaval je geometer Milan Mravlje. V Ribnici je predaval dr. Janže Novak. V Sv. Marjeti na Dr. polju se je vršila zadnji ponedeljek razprava o fakultativnem odkupu agrarnega zemljišča. V imenu agrarnih interesentov se je udeležil razprave dr. Janže Novak. Stanovanjski zakon podaljšan. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon, s katerim se podaljša stanovanjska zaščita do 1. maja 1930. Zaščiteni ostanejo aktivni državni uradniki, državni upokojenci, njih rodbine in vdove in invalidi, vojne vdove ter vsi telesni delavci vseh strok in podjetij njih rodbine in vdove. Okrožni kmetijski urad v Celju se je preselil v svoje nove uradne prostore v palači Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2. Uradne ure so vsako sredo od 8. do 12. in 15. do 18., pa tudi ostale dni so gg. nadzorniki ob istih urah na razpolago strankam, ako niso zaposleni izven urada. Kmetovalci se vabijo, da se v polni meri poslužujejo Kmetijskega urada za brezplačne nasvete v vseh zadevah kmetijskega gospodarstva. Pismene vloge je kolkovati s 5 Din. Strahovita železniška nesreča pri Raj-henburgu. V nedeljo na vse zgodaj zjutraj se je dogodila na postaji Rajhenburg železniška nesreča, kakršne še ni zabeležila zgodovina železniškega prometa v Sloveniji. Orient-Eks-pres, ki odhaja iz Zagreba okrog ene ure zjutraj in se ustavi šele v Zidanem mostu, je privozil na postajo Rajhenburg okrog tretje ure ob predpisanem času. Istočasno je privozil na postajo z nasprotne strani tovorni vlak s štiridesetimi vagoni. Predno so pa prevozili vsi vagoni kretnico, je pridrvel z vso silo ekspres in se zaletel v zadnje vagone tovornega vlaka, ki so stali še na progi, po kateri je vozil ekspres. Učinek je bil strahovit. Lokomotiva tender in službeni voz ekspresa so zleteli čez breg v Savo, a vagon restaurant je iztiril. K sreči so ostali potniški vagoni ekspresa nepoškodovani ter vsi potniki pri življenju. Od tovornega vlaka so bili razbiti trije vagoni. Tem hujše pa je zadela nesreča vlakospremno osobje. Smrtno so se ponesrečili vlakovodja Mirko Vod lak, strojevodja Anton Arzenšek ter kurjač Jože Jeromen od ekspresa. Ranjena sta bila ekspresov strojevodja Medle in sprevodnik tovornega vlaka Tavčar. Strojevodja Arzenšek se je ravno peljal z dopusta domov v Maribor in ker je zamudil v Zagrebu redni vlak, je pristopil k tovarišu na ekspresovo lokomotivo in se vozil v — smrt. Službujoči prometni uradnik na rajhenburški postaji IJantaša si je iz obupa prerezal na rokah žile in so nezavestnega prepljali v bolnico v Krško, kjer je prišel Šele kasno popoldne k sebi in izjavil: »Jaz sem sam kriv nesreče, ne iščite krivcev drugod.« Kakor hitro se je zvedelo za nesrečo, so prispeli iz Ljubljane, Maribora in Zidanega mosta reševalni vlaki. Proga je bila kmalu popravljena in redni promet vzpostavljen. Na lice mesta je prispela tudi preiskovalna komisija, ki je ugotovila, da je nesrečo zakrivil prometni uradnik, ki je pustil Orijent-Eks-pres pasirati postajo, predno je bil tovorni vlak popolnoma v postaji. Škoda je cenjena na nad milijon dinarjev. Dr. Vilko Baltič, član državnega sveta. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 31. oktobra in na predlog predsednika ministrskega sveta je bil postavljen za člana državnega sveta dr. Vilko Baltič, veliki župan niške oblasti. Ročni zemljevid Dravske banovine je izšel te dni v znani založbi Učiteljski dom v Mariboru. Ta zemljevid je pravzaprav ponatis Dimnikovega ročnega zemljevida bivše ljubljanske in mariborske oblasti, ki ga je izidala ista založba že pred tremi leti. Obsega pa že novo mejo banovine z izločitvijo Medji-murja in črnomeljiskega sreza ter s priključitvijo čabarskega. Novi zemljevid se prav prijetno razlikuje od prejšnjega po pestrosti in jasnosti barv, kar kaže lep napredek Mariborske tiskarne v tej panogi. Našim šolam oode s tem zemljevidom zelo ustreženo. Saj so gotovo prve v celi državi, ki imajo že sedaj ročni zemljevid srvoje banovine. Smrtna kosa. Umrla je dne 27. oktobra v visoki starosti prevžitkarica in bivša gostil-ničarka Neža Kline v Razdelu pri Novi cerkvi. Rodbini naše sožalje. Angleško letalo v Novi vasi. V bližini Nove vasi pri Rakeku se je moral spustiti na zemljo angleški aeroplan, last Angleža Chichesterja iz Nove Zelandije. Priletel je iz Londona, a se je moral vsled mraka sipustiti na našem ozemilju. Pri pristanku je zlomil propeler. Zaključitev razprave o gozdnih aferah. Pred državnim svetom, kot disciplinskem sodišču v Beogradu so se vršile ves pretekli mesec razprave proti bivšemu generalnemu direktorju ministrstva za šume in rude inž. Stamenkoviču ter bivšemu pomočniku ministrstva dr. Novaku in še nekaterim drugim uradnikom, ki so bili obdolženi, da so oškodovali državo za težke milijone. Kot zadnji so bili zaslišani kot priče trije bivši ministri in sicer dr. Nikič, dr. Saša Jovanovič in dr. Mi-jovic. Izjave ministrov so bile razbremenilne za obtožence. S tem je zasliševanje prič zaključeno in državni svet bo koncem tedna proglasil sodbo v tej zadevi. Obsojeni komunisti. Pred državnim sodiščem za zaščito države so bili obsojeni komunisti Milorad Petrovič, Avdija čardžič in Samuel Majer, vsak na 10 let ječe, ker so bili člani komunistične organizacije z namenom, propagande komunizma in anarhizma in ker so se kot taki udeleževali komunističnih kongresov v inozemstvu, kjer se je rovarilo proti naši državi. Množestvene aretacije v Primorju. Pretekli teden so pričele italijanske policijske oblasti v Primorju in Istri z obsežnimi aretacijami naših ljudi. Brez vzroka je bilo pripeljanih v tržaške zapore nad 300 Slovencev in Hrvatov. Svojcem je najstrožje prepovedano aretirance obiskati in policijska direkcija odklanja vsako izjavo o vzroku aretacij. Nekatere aretirance dolže, da so bili v zvezi z ustreljenim Vladimirjem Gortanom, čigar smrtna obsodba ni izzvala proteste samo po vsem kulturnem svetu, ampak je naletela na velik odpor tudi v Italiji sami, zlasti pri vseh Slovencih in Hrvatih. Italijanski časopisi pa poročajo, da so aretacije v zvezi z lepaki, ki so se pojavili po vseh istrskih krajih, na katerih je bilo z velikimi črkami zapisano »Slava Vladimirju Gortanu — smrt fašizmu.« Diptihon vrnjen zagrebški stolnici. Nedavno smo pisali o ogromni tatvini, ki je bila izvršena v zakladnici zagrebške stolne cerkve in kateri ukradeni predmeti so znašali več milijonov dinarjev. Najdragocenejša med njimi je bila slonokoščena knjiga, imenovana diptihon, katero je vlomilec in tat prodal s posredovanjem, ameriškemu muzeju v Cle-velandu. Te dni je muzej izročil diptihon predstavnikom našega poslaništva v Ameriki, ki ga bo poslalo in vrnilo okradeni cerkvi v Zagrebu nazaj. Amerikanci so s tem činom dokazali, da so možje poštenjaki povsod. Liudska samopomoč __ MintL ■ m. sprejme za slučaj smrti • in doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača do največ Din SS.OOO na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. Združevanje naših izseljencev. Naši ameriški listi poročajo, da so se združili tamkaj-šni »Srbski savez Srbobran-Sloga« in »Srbski savez svoboda« v »Srbski narodni savez«. Nova zveza bo štela skupno okrog 20.000 članov, katerih kapital znaša blizu 900.000 dolarjev. Poleg »Slovenske narodne podporne jednote« in »Hrvatske bratske zajednice« bo »Srbski narodni savez« tretja osrednja organizacija naših izseljencev po moči. Dela se pa tudi resno na tem, da se vse tri zveze našiih izseljencev čim 'bolj zbliža. Ustreljena dva zagrebška tajna policista. Notranje ministrstvo je izdalo sledeče poročilo: Uprava zagrebške policije je posala, opiraje se na važne podatke, dva svoja agenta Josipa Keca in Josipa Bana v tvornico Siemens pri Zagrebu, da ji privedeta Ivana Babica, ki je bil uslužben pri tej tvrdki kot šofer. Ko sta agenta našla Babica na dvorišču tvornice in se legitimirala, je ta brez besede pograbil za revolver in oddal po en strel na vsakega agenta, ki sta bila oba zadeta v prsi. Nato je Babic pobegnil. Josip Kec je svoji rani takoj podlegel, dočim je bil Josip Ban prepeljan s težko rano v bolnico. Policija je odredila zasledovanje za ubeglim Babičem in poslala misleč, da je pri nekem svojem prijatelju, agenta Mito Tremskega in policijskega stražnika Blaževiča v stanovanje mehanika Mate Hraniloviča, ki ga pa ni bilo doma. Ko sta ga kmalu nato opazila pri vhodu v stanovanje, je Hranilovič spoznal policijska organa, hipoma segel v žep ter oddal strel na agenta Tremskega, ki je bil na mestu mrtev. Zatem je ranil stražnika Blaževiča z drugim strelom in pobegnil. Danes je bil Hranilovič aretiran in zaprt. Kmeta sta se zadušila v vodnjaku. V vasi Suhobreg pri Konjščici v hrvatskem Zagorju je pričel kopati kmet Mijo Habajec vodnjak na svojem dvorišču. V globočini 6 m je naletel na plast premoga. Kopal je dalje in plast premoga je bila vedno večja, a vode nikjer. Mesto vode so pa uhajali iz premoga strupeni plini, ki so Habajeca onesvestili. Da bi ga potegnil iz jame, se je spustil v vodnjak njegov sosed, a tudi ta je ostal na dnu. Oba sta bila mrtva. Zgube na newyorški borzi. Vsled padanja vrednosti delnic na newyorški borzi znaša skupna zguba nad 30 milijard dolarjev. Ljudje so prodajali delnice raznih podjetij za vsako ceno. Največ so zgubili oni mali ljudje, ki so prihranke celega svojega dela in življenja vložili v delnice. Iz obupa si jih je mnogo vzelo življenje. Padanje vrednosti delnic se je posrečilo ustaviti s posredovanjem federalne rezervne banke in nekaterih največjih ameriških kapitalistov, ki so najbrže tudi to paniko povzročili, da za male denarje pokupijo večino delnic. Indija bo dobila avtonomijo. Po povrnitvi Macdonalda iz Amerike in Kanade se je pričelo v angleškem časopisju obširno raz- j pravljati o odnošajih med Anglijo in Indijo. Listi z vso sigurnostjo pišejo, da bo dobila Indija še v teku tega meseca popolno avtonomijo in svojo vlado in da bo postavljena i na stopnjo angleških dominijonov, kakor je , Kanada ali Avstralija. Dinamit razkosal vojaka. V bližini Čer- j novic v Bukovini so imeli vojaki vaje. Redovu ' Pakosteanu so izročili večje količine dina-mita, da ga odnese v municijsko skladišče. Vojak je položil dinamit v nahrbtnik ter ga odnesel, kakor mu je bilo ukazano. Na vežba-lišču ga je udaril konj v nahrbtnik, vsled česar je dinamit eksplodiral in nesrečnega vojaka na stotine kosov razmesel. Ognjenik Mont Pelle deluje. Na otoku Martinik je pričel bruhati lavo ognjenik Mont Pelle. Pri nekem izbruhu je metal iz sebe do 3000 kg težke skale. Na deset tisoče ljudi je moralo okolico vulkana zapustiti in se izseliti v druge kraje na otoku. Konec slave. Poglavar razbojniških čet v Afganistanu Habibulah se je kmalu po po-vratku Kralja Amanulaha z evropskega potovanja polastil njegovega prestola, pregnal kralja in se proglasil sam za vladarja Afganistana. Habibulahova slava pa ni trajala niti leto dni. Stric pregnanega kralja padiŠah Na-dirkam je zbrdl močno oboroženo četo, obkolil nasilnika Habibulaha ter ga te dni ujel. Postavil ga je pred preki sod, ki ga je obsodil na smrt z enajstorico njegovih najožjih prijateljev. Smrtna kazen je bila takoj izvršena« Mrtva trupla pod cerkvijo. Ko so v bližini Vidma v Italiji popravljali tamošnjo cerkev, so našli zidarji v njeni kleti 12 človeških trupel, ki so ležala že več let v tem prostoru. Policijska komisija je ugotovila, da gre za osem ženskih trupel, dvoje moških in dvoje otroških. Uvedli so obširno preiskavo, vendar niso še mogli najti sledov za krivci. Najstarejši Kitajec. V kitajski provinci Sečiuan živi mož, ki trdi, da je star 252 let. Tako visoko starost je dočakal s pomočjo neke zdravilne rastline, katero je našel na vrhu gore Kveičan. V svoji mladosti se je pečal s trgovino z zdravilnim zeliščem. Oženjen je bil 24-krat. Zadnja žena je stara 60 let Nosi ze več kot sto let lepo belo brado. Nad dvesto let ni bil nikoli bolan, ima dober apetit in še trdno zdravje ter bo doživel tudi še svoj tristoti rojstni dan. Napoleonov stol prodan. V Parizu se je viišila nedavno dražba premičnin umrlega gledališkega igralca Taline. Med dragimi predmeti je bil prodan tudi mali okrogli stol, ki je bil leta 1806 napravljen za Napoleona Velikega. Stol je kupila tvrdka pohištva Du-veen za ceno 400.000 frankov. Potres v Rumuniji. Na Vseh svetih je nastal na večih krajih v Rumuniji, zlasti v glavnem mestu Bukarešti, močan potres, ki je porušil več hiš in potrgal brzojavno in električno napeljavo. Več oseb je bilo pri tem ranjenih, ena pa mrtva. Japoncem delajo skrbi otroci. V Toki ju, v glavnem mestu Japonske, so izvršili nedavno popis ljudstva na podlagi, katerega šteje mesto 4,880.000 prebivalcev. Tokijski župan Shirakami je predlagal, da bi se v mestu uvedli posebni uradi, kjer bi se starišem dajalo poduk, kako naj regulirajo porode. — Splošno ije znano, da se japonski narod silno naglo množi, in da dela državi največje skrbi kam z ljudmi, ki se doma ne morejo pre-hrapiti. Amerika še jih oteplje, Anglija tudi, Kitajska je preobljudena in ostane jim samo še Mandžurija in Sibirija, kamor jim pa brani Rusija in Kitajska. Kruta mati. Poljska policija v Varšavi je aretirala neko beračico, ki je nosila okrog majhnega otroka, vsega razmesarjenega z nožem, ki je neprestano jokal. Pri preslišavanju so ugotovili, da je beračica dobila otroka pri j neki materi, ki je svoje otroke težko poškodovala in razrezala, nato jih pa dala berača-cam, da so ž tnjimi prosile po hišah miloda-rov. Neusmiljeno mater so aretirali. Kamen iz neba preprečil poroko. V Za-; ječaru v Srlbiji se je dogodil slučaj, kakršne-I ga še ljudje ne pomnijo. Ko so se svatje ne-j kega kmeta peljali na ženinov dom, je priletel na svatovski voz z neba kamen-meteor, razlbil voz ter težje .in lažje ranil na njem se nahajajoče svate. Med njimi je zavladala silna preplašenost in so se razbežali na vse strani tako, da se poroka ni mogla izvršiti. Babjeverne ženice so pa šle k nevesti ter jo pregovorile, da se naj ne poroči, češ, da je kamen z neba prst božji. Boljševiki odpuščajo visokošolske profesorje. Boljševiške oblasiti so odpustile 65 vseučiliških profesorjev iz službe, ker niso dali pravilne odgovore na posebnih izpitih iz socijalnih in političnih ved z ozirom na komunistične nauke. Borba proti raku v Angliji. Angleško zdravniško društvo je započelo ostro borbo za uničevanje nevarne bolezni raka. V društvu je organiziranih 28.000 članov in vsak je dobil od odbora posebno polo z vprašanji, na katere morajo popisati Svoje skušnje, ki so jih dobili v boju protu raku. Na ta način hočejo dobiti dovolj obsežen materijal, ki bo obsegal vse znake in načine zdravljenja raka. Ta način borbe proti raku so organizirali že pred leti v Ameriki in je dal povoljne uspehe. Špijonaža naj se ukine. Angleški zunanji minister Henderson je predlagal, da s^ ukine angleška tajna politična in vojna policija, poznana pod imenom »Inteligence Service.« Ukinitev se naj izvrši iz razloga čim temelji-tejše štednje v državnem proračunu, kajti imenevana špijonažna služba stane Anglijo letno 250.000 funt-šterlingov, kar znaša v našem denarju 18 milijonov dinarjev. Proti ukinitvi tajne policije je nastopilo vojno in mornariško ministrstvo, češ da jim je ta napravila za časa vojne ogromne koristi in da danes, kc vse države vzdržujejo ogromno špijonažo, je tudi Anglija ne more pogrešati. Minister Henderson je pričel razgovore z inozemskimi diplomati za občo ukinitev špi-jonaže. Za omiljenje hmeljarske krize. V torek, 22. oktobra se je vršila v Celju na srezkem poglavarstvu konferenca, ki je obravnavala o najnujnejših ukrepih za omiljenje hmeljarske krize v Savinjski dolini. Konference so se udeležili zastopniki zadružnih zvez, celjskih in žalskih denarnih zavodov in zastopnik gremija trgovcev. Razpravo je vodil srez-ki poglavar g. dr. Hubad. Iz debate je bilo posneti, da vsi priporočajo prostovoljno omejitev hmeljskih nasadov na približno predvojni obseg okrog 15.000 met. stotov. Nekateri so bili mišljenja, da se povsem opusti hmeljska kultura in da se prične uvajati mesto nje druge kmetijske panoge kakor živinorejo itd. Da se hmeljarjem v tej krizi pomaga, se je sklenilo naprositi oblasti za odpis državnih davkov, oblastnih doklad in znižanje občinskih doklad. Potrebno bo znižati carino na juto, znižati železniško tovornino za hmelj itd. Da se rešijo kmetje oderuštva in dražb za dolgove, se je priporočalo, da stavi zadružništvo vse svoje sile na razpolago. V to svrho se bo osnoval tudi poseben odbor celjskih in zadružnih zavodov, ki bo z denarno intervencijo preprečeval, da se z izterjava-njern dolžnikov od strani drugih zavodov upropašča posamezne hmeljarje, kakor tudi pri njih posredoval, da počakajo na obresti in odplačila dolgov. Tržne cene v Ljubljani, dne 2. novembra 1929. 1 kg govejega mesa I. Din 18—20, II. 16—18, III. 12—16. — 1 kg telečjega mesa I. Din 24—25, II. 20—22. — 1 kg prašičjega mesa I. 25—27, II. 20—22, slanine domačih prešičev 22—24. — 1 kg koštrunovega mesa Din 14—15, jagnjetine 18—20, konjskega mesa I. 8-—, II. 6- —. — 1 kg svežih kranjskih klobas Din 35-—, pol prekajenih 32—35, suhih 50-—, prekajene slanine 25 do 30 Din. — Piščanec majhen Din 15—'17, večji 20—25, kokoš 30—35, petelin 25—30, raca 25—30, domači zajec, manjši 8—10 večji 12 do 20; divji zajec 45—60, poljska jerebica 15—18, gozdna jerebica 25—28. — 1 kg ščuke Din 35—40, postrvi, žive 80, mrtve 60, 1 liter mleka Din 2-50—3, 1 kg surovega masla 36—40, čajnega 44—52, masla 40'—44, bohinjskega sira 34—40, sirčka 8—10 eno jajce 1-25—1-75. — 1 liter starega vina Din 16—22, novega 14—16, 1 čaša piva 3—3 50, 1 vrček 4-50—5, steklenica 5-50—6, 1 liter dalmatin-ca 11—14. — 1 kg jabolk I. Din 5 —, II. 4—, III. 2—3, 1 kg luksuznih hrušk 8—10, hrušk I. 7—8, II. 5—6, III. 2—4, luščenih orehov 34—36, orehov 10—12, suhih češpelj 8—, suhih hrušk 6—8. — Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 72—76, Santcs 46—48, Rio 32—40, pražene I. 90—100, II. 70—80, III. 56—60, kristalnega sladkorja 13-—, v kockah 15-—, kavne primesi 18-—, riža I. 10-—, II. 8-—, 1 liter namiznega olja 18-—, jedilnega 17-—, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli, debele 2 50, mlete 2-75, celega popra 70-—, mletega 72-—, paprike III. vrste 32-—, sladke, po kakovosti 60-—, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg pralnega luga 3-75, čaja 80 —. — 1 kg moke na drobno 4—4-50, kaše 5—6, ješprenja 6-—, jeŠprenjčka 10 do 12, otrobov 2 50, koruzne moke 4—4-50, koruznega zdroba 450—5, pšeničnega 5—6, ajdove moke I. 6—8, II. 6-—, ržene moke 4-50. 1 q pšenice Din 250-—, rži 240-—, ječmena 225—240, ovsa 225—245, koruze 229 —, ajde 240—260, fižola ribničana 430, prepeličarja 500-—, 1 kg graha 10—12, leče 12-—. — 50 kg premoga Din 30-—, 1 tona premoga 450-—, 1 m3 trdih drv 175-—, mehkih 80—. 1 q sladkega sena Din 125-—, pfll sladkega 100-—, kislega 75-—, slame 50—75. — 1 kg glavnate solate Din 3—5, endivije 3—4, mo- tovilca 7—8, radiča 2—3, poznega zelja — 50 do l-—, rdečega zelja 2—3, kislega 3 50, kolerab 1—2, podzemljic 1-—, čebule 2—3, česna 10—<12, krompirja —75—I-*—, repe 1-—, kisle 2-50—3, jurčkov 6—12, korenja 2—4, peteršilja 3—4, zelnjave za juho 3—4, želene paprike 5—6. Nakupovalce iščem proti proviziji. — Ponudbe na upravo pod »Brezovina«. L. MIICU S Ljubljana, Mest ni trg 15 Deiniki Na malo I Na veliko! Ustuovljeie 1839 Dražestne kodre neomejeno trpežne, pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame ln gospodje brez škarij za ko-dranje z uporabo HELA-LOCKENKRKUSLER. Tudi najlepša bubi-glavica bode s Hela lepša, ker je vsaka ondulacija nepotrebna. Velik prihranek na času in denarju. Pospešuje rast las. Vaše ogledalo Vas bo očaralo. Takoj pri uporabi polno onduliranib kodrov, krasne frizure. Veliko zahvalnih pisem. Posebno gledališke igralke so polne hvale. — Cena 12 Din; 3 steklenice 28 Din. — Or. Nik. Kem6ny, Košice, poštni predal 12, 214. CSR. »b žemke obleke aa raanlelne, plifi, velour, lamel, kamgarn, najnovejši Zamet za Oblak«* kocke, ogrlnalke, porhataste •Juhagarniture, Češko perje, kupit« t Ljubljana Lingarjeva ulica „JAVA" pšenična kava j« izvrstna, celo redilna ln okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih 1 Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje, ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa Skodelica za kavo Kdor pošlje 2 Din v znamkah. dobi vzorec 100 g »Java« pšenične kave poštnino prosto Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. — Pržiona kafe »Java« k. d.. Beograd. Lomina ul. 11/č. Izšla je Blasnikova Velika Pratika za navadno leto 1930 ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčniml, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v LJubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih ln tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki Jih rabi kmetovalec in žena v hiši. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani. Lrcrofn :fLECHSTEP"Cylinder Znano je, da so najprecizneje izdelani samo ŠIVALNI STROJI znamke Grftzner in Adler za dom, obrt in industrijo Večletna garancija. Ugodni plačilni pogoji le pri Josip Peteline Ljubljana, bllia Pr«iirnoif(« spomenika ob vodi. EKONOM osrednja gospodarska zadruga v LJubljani, Kolodvorska 7 ima stalno v zalogi: Umetna gnojila: Tomaževo žlindro, kalijevo sol, su-perfosfat, nitrofoskal (mešano gnojilo), čilski soliter, apneni dušik i. dr. V Trebnjem je zaloga pri Iv. A. Groseku. Seno in pšenično slamo dobavlja po najnižji ceni franko vsaka postaja. Gotove obleke in površne suknie! Da ustrežem mojim odjemalcem in jih obvarujem nepotrebnih potov in stroškov, sem upeljal nov način prodaje oblačilnega blaga. Vsak, kateri nima svojega krojača, ali ni e njim zadovoljen, lahko pri meni iebere blago - in dobi v 6 dneh ugotovljeno obleko po najnovejši modi, ali pa po svojem okusu. Cena gotovi obleki bo čeneja, kot povsod drugod, ea to jamčim. Jamčim pa tudi ea dobro izdelavo in dobro podlogo! - - Vpeljal sem tudi vse vrste usnja - po znižani ceni. - -Pridite in prepričajte se pri Ivan A. Grosek, trjofta« z ■•Sanim Majam, TrebnJ«. ■nnnnmiiiiiiiiiiiiiiiiinii •Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu mmiiii™« KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Xočwn %Hne hranilnice itov. 1KSS7 REGISTROV AN A ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Br~f~: >K~tM mmmm v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 Vloge na knjižice in teko* račun obrestuje po 9%, STANJE VLOG tS,000XXX) DINARJEV *mc pri trimesečni odpovedi po 7*%, brez odbitka davka na rmte JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vredno* rt* Strankam nudi brezplab« poštne položnice za nalaganj, denarja. - VMne knjOie* drugih zavodov sprejema kot ^."l""* POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo «t proti zastavi prvmiiM» H vrednostnih papirjev Ur dovoljuj« kredite v teh. ratunu pod najugodnejhmi A frv' vv»» .m mm 'V —— ---f"----------« BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — ltH m od t — U ob sobotah m dnevih pred prazniki od 8 — lt%. Podružnica v Mariboru, SlomSkov trg 3, prltUCJe, poleg stolne cerkva.