Januš GolecKRUCI Ljudska povest po zgodovinskih virih. Uvod. Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«, '¦¦¦'_-,•] . Odkod torej ime »kruci«? Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskcm, so bili šiba božja za sosednfe Slovane. Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vla- darjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo kr.žarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj jc obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije. Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana L, da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta šc Turčin, napram kateremu jc bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditcv, da jc bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajihi hujši nego na Turka. Jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvaril« organizacijo madžarskih »Krucev«. Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajev-> nimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade. Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domoye, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so biii prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli oekateri, kakor za časa križafskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »cnnc« (križ) tudi kruciate ali krucc. Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi jraščaki in ne nad Tnrki in niso bili skraja tolovajska Bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodon. Bobro razpredena organizacija, ki je imela svoje punferske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad ^netjem, življenicra ter smrtjo Krucev. Celotna orgayinxcrtn je že imeJa koj ob pojavu svojcga vodiiclja z Sa..-<.m Jur.j Doža. Bil jj gospodarsko upropaščen ilžji pJemič, ki si ;e znal pridob.ti z vojaško izvzfoa.»ostjo, z izredr.o telcsno močjo in z navdusevft.no beedo pasjo pokorščino tcr vdanost. Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake ciljc zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka! Madžarski imenitniki so b:!i povccm iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi Erednji Madžarski. Graščake so mučili _ družinami vred, j:h pobijali, gradove izropali, služinčad sc je pa pridruževala puntarskim zma<*ovt>lce__. Prcdno so se graščaki prav zavedli, kako iii kaj j'e z Dožo m _.j'c^ovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki ec jc jačil od dne do dne. V priraeroitia kiatkem č ..r.i" nisia stala v vrslah z GiinJMB in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje štcvilo s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev. Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglaviče. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego naspro.nikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov. Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo Ijubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lcnti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih pri- krajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin. Nasilni nastop avstrijskia mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom. Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev. Prvi kralj Krucev, I Ogrski grofi T6koly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali T6koly vsled turških vpadov in vstaje Krucev. Grof Emerik T6koly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko1 iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitncjše prednikc Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti 1 Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim jc imela sina Franca. Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče. Emerik T6koly je znan kot izredno lep in teIesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih. Helena Znnjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva! ' Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega na- mestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem. Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že oraenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno! Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom. Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki. Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel T6koly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo. Dalje sledi.