366
škimi srci, dasi ni imela vzroka zato. Hedda Gabler je tipična podoba „ženske emancipacije" in celo igro lehko nazčvemo „pre-šestno dramo moderne žene". Osebe v „Heddi Gabler" nimajo nobene celokup-nosti, ker so izgubile enotno svetovno na-ziranje. Najboljši značaji v tej drami delujejo bolj po svojih čuvstvih kot po jasnem spo-
znanju pridobljenega in izkušenega prepričanja. Hedda Gabler je podoba naših časov, ko vse vre in se bori in peha; to je slika družbe, ki je izgubila tla in podlago prejšnjih dob in ki se bori zaman, da bi se povzpela do novih vzorov, ko ne more uresničiti svojih sedanjih gorečih želja. (KONEC.)
ZVONIMIR:
PRIDI!
1 iha noč, le pridi, pridi, da zavlada sveti mir, da nebo se k zemlji sklone, oj nebo, ljubezni vir.
Pridi, pridi, da se vrne duša trudna iz daljin, da bo zopet z mano živel mojih lepših dni spomin . .
MARIJAN:
ROMANČICA.
ladi dan, ta je junak — meč je zavzdignil   nad plan, vstrašil se črnec je mrak, zbežal pred njim ves plašan.
Mladi dan, ta je junak zmage dobljene vesel stopil je tiho z višav, žemljico spečo objel.
Žemljica pa iz sramu se zasolzila je, v lahne meglice obraz ginjena skrila je .. .