PROSVETA
_ ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UrednlAki in upravniàki pro.tori: 2667 South Lawndale A v«.
Office of Publication! 2857 South Lawndale Aw. Telephone, Rockwell 4804
ii^^^'^^rJTI!^ CHICAGO. ILL- PONDELJEK. I. SEPTEMBRA (8EPT. •). 1141
SubacripUon $0 00 Yearly
ÔTEV.—NUMBER 174
Acceptance for mailing at «pecial rate of poatage provided for* section 1103. Act of Oct 3. 1B1T. authoriaed on June 4, 101»
de v ofenzivi fronti pri Leningradu
Kunci pognani s pozicij ob strategični cesti, In vodi v Leningrad. Berlin priznava, da so Hitlerjeve kolone naletele na odločen odpor C vzhodni fronti. Angleži potopili sedem Uličnih parnikov v operacijah na Sredozem-iem morju
nemške pozicije v toči krogel, ki jih bruhajo nemški težki topovi na Leningrad, na povelje maršala Klementa Vorošilova, da morajo rešiti mesto ali umreti. Danes zjutraj objavljen komunike pravi, da bitke divjajo na vsej fronti.
n, 8. sept.—Rusi so za-tioienzivo proti Nemcem em, morju in v zraku in ali s strategične ceste, [s Leningrad, se glasi da-ivljeno uradno poročilo, nemška podmornica je i otežena na Barentskem To morje je del Arktika severno od murmanske
do dostavlja, da so so-čete izvršile več uspeš-tov na pozicije sovraž-i Leningradu. Bombe, ka-¡'d Rusi vrgli na nemške ¡koncentracije, so povzroče izgube sovražniku. |taoč nemških vojakovi je |4itih in ranjerih.
8. sept.—Sem dospela z vzhodne fronte pri-6, da so Hitlerjeve kolone t na močan odpor s strani armad v bitkah pri Le-Ta omenjajo, da pro-i nemških čet ovirajo mi-i so Rusi posejali, ai komunike, katerega Hitlerjev glavni stan, da operacije na vzhodni i e vrše po načrtu. Druga t« glasi, da so deževni na-nenili teren v močvir-ovira prodiranje nem-
Glavne bitke so v teku pred Leningradom, Odeso, luko ob Črnem morju, in Kijevem, glavnim mestom Ukrajine. Ruske armade so zdrobile močno nemško oboroženo silo, ki je skušala prekoračiti reko Dnjeper. V spopadih v zraku nad Kronstad-tom nedaleč od Leningrada so Rusi sestrelili čez sto nemških bombnikov. Dve nemški vojaški letališči ob jezeru Ilmenu sta bili razdejani v bombnem napadu.
6. avg. — Nemški tež-
bruhajo krogle na Le-drugo največje rusko i kakor tudi na Schluessel-»esto, ki leži 25 milj od Leningrada ob La-i jezeru. Železniška pro-mesti, je tudi tarča |a bombardiranja, komunike pravi, da je obkrožen. Komuni-zveze med Leningra-'■ortahmi kraji so pretr-' N*iji trdijo, da bo Lebdela ista usoda kot je Hitlerjev glavni stan il poročilo, ki pravi, da «J* na vzhodni fronti Obkroževanje Lenin-iaapreduje in mesto je v Sovražnik je bil po-18 Estonije. Nini fronti, kjer se od-JEOti Moskvi, se- bitke, «o udeleženi tanki, 1 Bttmanjšano srditostjo.
tjaiikarska agentura P**«, da so nemške ar-"25 avgusta do 4. sep-im* 30,000 ruskih vo-« razbile ter zaplenite tankov.
• Fln«k«. 6. sept. —
P°*ari so nastali v Leto posledica nemške »rd.ranja. Plameni ae v*«Jo / novih pozicij, P.»»dle finske čete L*** topovi na črti, "J* dvanajst milj odda-
T	»o zabeli
• na mestd danea
padajo tudi TJ' *> K* Finci reokupi-^*>jah v zadnjih dneh.
k. Jc objavila
iZr ,,,avi ** «o bili
SJ*0 ""»'J" orožje, mo-T»	Leningra-
prebivalci in da v in ^
IZ l'ir'n ,n P^bival
veža maršala Voroši
I. da mo-
¿"T^^potnoma u - ^'"gel ustav-«»vrainika, Je bila T* Prebivalce
' •tkakujejo
- Sovjetske čete pri Odesi in Kijevu so obdržale svoje pozicije kljub silnim napadom sovražnika. Na tisoče nemških in ru-munskih vojakov je bilo ubitih in ranjenih v bitkah pri Odesi.
Srdita bitka se je razvila na ozemlju ob reki Dnjeper. Nemci so vrgli nove čete v bitko na tej fronti. ,	.
London. 6. sept. — Admirali-teta je naznanili, da je bilo sedem osiščnih parnikov, dve bojni ladji in italijanski vojaški transport potopljenih v operacijah na Sredozemskem morju v zadnjih treh dneh. Štirje drugi pamiki so bili poškodovani.
Angleška letalska sila beleži nadaljnje uspehe. Novi masni letalski napadi so bili izvršeni na 3remen, Hamburg, Kolin in druga nemška industrijska središča. Bombe so razdejale več militarističnih naprav in zanetile požare.
Drugi roji angleških letal so istočasno bombardirali nacijska oporišča v Franciji, Belgiji in Holandiji.
Letalski minister poročs, da so nemški letalci bombardirali vasi v vzhodnem delu škotske. Bombe, katere so vrgli, niso povzročile velike škode. Štirje nemški bombniki so bili sestreljeni, dva pa sta treščila na tla in se razbila.
Mati predsednika Rooeevelta umrla
Hyde Park, N. Y„ 7. sept.-Sara Delano Roosevelt, mati predsednika Roosevelta, je danes umrla. Dr. Scott L. Smith, njen osebni zdrsvnik, je pripi sal smrt visoki sUrosti. Pred sednikovs mati je bils strs 86 let. Oba, predsednik in njegovs žena, sta bila ob njeni poatelji ko jc umrla. Zaradi smrti svoje matere jc Roosevelt odložil govor po radiu, ki je bil določen za torek večer, na četrtek ob deveti uri zvečer. Pogreb Rooae-veltove matere se bo vršil Jutri
Nemci nočejo zapustiti Perzije
Teheran, Perzija, 6 Okrog 700 oboroženih se nahaja za obzidjem nemškega poslaništva in izjavili so, da ae bodo uprli aretaciji, ker j bila v nasprotju z določbami mednarodnega pravtf Perzijska policija je po angleško-ruskih navodilih prepovedala Nemcem odhod iz poelaništva, ko so bili Angleži in Rusi informirani, df ae hočejo Nemci zateči pod za
aept -Nemcev
Nacijska propaganda v Argentini .
Preiskovalni odsek objavil poročilo
Buenoa Airea. Argentina. 6.
sept. — Obseg nacijske propagande v Argentini je odkril posebni kongresni odsek, kateremu je bila poverjena preiskava prevratnih aktivnosti. Rezultat areiskave vsebuje poročilo, ki je bilo predloženo poslanski zbornici.
Iz poročila je razvidno, da propagando financira nemško poslaništvo. V zadnjih štirih letih so se stroški poslaništva po-šesterili. V fiskalnem letu, ki se je končalo 30. junija L 1937, so znašali 864,000 pezov, v fiskalnem letu, ki je bilo zakljude-no 30. junija letos, pa 5,983,000 pezov. Izdatki ameriškega poslaništva preteklo leto so znaša-i pol milijona pezov, angleškega poslaništva pa 1,800,000 pezov.
Kongresnik odsek je ugotovil, da list El Pampero, ki je naklonjen nacijem, dobiva subvencl-, o od nemškega poslaništva. Ta znaša 50,000 pezov na mesec (o-krog $12,000), Dalje je ugotovil, da je Nemška trgovaka zbornica nadaljnje orodje narodnega socializma v Argentini.
Nemčija ]e s podjarmljenjem evropskih držav dobila tudi kontrolo nad firmami teh držav, ki imajo podružnice v Argentini in katerih promet znaša poldrugo milijardo pezov. Poročl-o omenja, da morajo uslužbenci nemških firm prispevati denar v sklad za financiranje nacijske propagande/
Nemško poslaništvo je izdalo čeke v vsoti 565,000 pezov samo v enem tednu v mesecu juniju Odsek ni mogel ugotoviti imen onih, ki so jih prejeli, ker na čekih ni blio podpisov.
Perzija odobrila mirovne pogoje
Angleži zatrli vojaško revolto
Teheran. Persijs, «. sept. — Tu je bilo nsznanjeno, da je per zijska vlada odobrila vse sngle ško-ruske mirovne pogoje rszen enegs. Opozicija je nastala proti nastsnitvi ruskih čet v bližini glsvnegs mesta.
Glsvns ruska vojašks poaad ka se nahaja zdaj v Kazvinu. 90 milj severozapadno od Tehera na. Ruske čete ao okupirale tu di vse obrežje ob Ksspiškem morju in s tem blokirale caate, ki vodijo v Teheran. Perzljsks vlada se skuša izogniti sporu s sovjetskimi vojaškimi avtoritetami« ki bi slednjim slutil kot pretveza za okupacijo glavnega mesta.
Slmta. Indija, •. sept - Brit-
ske In indijske čete ao zatrle re-volte perzijskih vojaških častni kov In vojakov v provinci Kar manšah Ti ao vodili guerilako vojno proti Angležem.
Sem dospelo poročilo pravi, da je nastal mir v omenjeni provin ci po zatrtju revolte.
ščite» turškega poslaništva ter ae tako uogniU internaciji v Rusiji ah Indiji. Turški krofi 10 MS ni kali vest. da ao obljubili zavetje Nemcem Vsi Nemci v Per ariji, ki niso v diplomaUčnl službi. bodo poslani v internad Jaka taborišča v Sibiriji.
stavka ladje gradnikih
delavcev
!
Protest proti priznanju unijo ADF
RUDARJI PREKLI. C ALI PO&ODBO
Loraln. O« & aept. — Unija ladjegradnišklh delavcev CIO je oklicala stavko v tukajšnji ladjedelnici American Shipbuilding Co. v znak protesta, ker je kompanija priznala unijo ADF za predstavnico dflavcev pri kolektivnih pogajanjih v vseh sedmih ladjedelnicah, ki se nahajajo v mestih ob Velikih jeserih. Kompanija ima ladjedelnico tudi v South Chica^u. ^
William A. McPhilllpš, repre-zentant unije CIO, je dejal, da je okrog 900 delaVcev zastavka-o v lorainski ladjedelnici, ki ima velika vladna naroČila. On je dejal, da njegova unija ne bo upoštevala izida volitev v drugih ladjedelnicah kompanija.
Predstavnik kompanija je dejal, da ne bo etearjen noben poskus glede obnova obrata, dokler ne bo spor laravnan.
Harrlaon. N. J« 6. sept. — Fred Schmitzer, uradnik jeklarske unije CIO, Je naznanil oklic stavke proti Crucible Steel Co. Okrog 500 delavcev je odložilo orodje, ker se kompanija ni držala provizij sklenjene pogodbe. Schnlzter je rekel, da ao le nekateri oddelki prisadeti v stavki, zaeno pa je namignil, da ae bo raztegnila na vs#xtepartmenter če se kompanija ne bo podala.
Kompanija ima za več milijonov dolarjev vladnih naročil. V svojih tovarnah izdeluje težke topove za bojno mornarico.
Birmingham. Ala« 6. aept. — Unija United Mine Workers of America (CIO) je informirala operatorje o preklicu začaane pogdobe, na podlagi katere ao premogovniki obratovali od 8. maja, in da je pozvala vae rudarje v stavko.
William Mitch, predsednik distriktne rudarske organizacije UMWA, je dej si, da ao rudarji glasovali za preklic začaane pogodbe, ker so operatorji na-menova zavlačevali pogajanja glede sklenitve permanentne pogodbe in odbili zahtevo glede zvišanja mezde. Val premogov nikl, v katerih je delalo 25,000 rudarjev, so ustavili obrat.
L
Tuji listi ne smejo prihajati v Italijo
Rim, fl. sept. — Zadnji vir, ki bo ga Italijani imeli do informacij o razvoju dogodkov, Je bil zaprt z vladnim dekretom, da ne sme noben tuj čaaopls priti v deželo. Dekret, ki je takoj stopil v veljavo, Je objavilo vladno glasilo. Da bodo fašiati storili ta korak, ao opazovalci pričako-
Francija zapira židovske trgovine
Nemški podčastnik obstreljen v Parizu
Paris. 6. sept. — Marcel Olt-ton, bivši komuniat, ki je puatil svojo stranko in ae pridružil Do-riot»)vi ljudski (fašistični) stranki, ko ae je začela vojna, je bil sinoči ustreljen, ko je stopil na ulico iz meatne hiše. On je bil upoalen v županskem uradu. A« tentator, ki je pobegnil, je isatre-lil več krogel. Policija sluti, da je bil atentator komunist, ki a« je maščeval nad Oittonom zaradi lsdajatva. Policija ja odkrila več grozilnih plaem v stanovanju žrtve.
Vichy. Francija. 6. sept. — Ksavier Valiant, generalni ko-miaar, v čigar področje spadajo val židovski problemi, je naznanil, da je bilo 80 odstotkov ti-dovsklh trgovin in podjetij likvidiranih v Franciji in da J« čas dva tiaoč židovskih trgovin v zadnjih tednih prišlo v druge roke. Ixjeme veljajo še za židovske vojne veterane.
Petal nova vlada je Izdala odredbo, ki prepoveduje izdajanje listov in drugih publikacij brez dovoljenja avtoritet. Dva čaao-plaa, ki niata hotela piaati v prilog kooperaciji med Francijo In Nemčijo, ata bila auapendlrana.
Parts. 6. sept. — Novo naailje proti nemškemu vojaštvu j« a-larmiralo francoske krog« zaradi nedavne grožnja, katero j« Izrekel nemški vojaški poveljnik, da bodo aledile reprlaaltje, če bodo izvršeni napadi na nemško vojak«. Neki nemški podčalt nlk je bil obatreljen, ko js korakal s svojim dekletom po neki pariški ulici.
Nacljake avtoritete ao takoj odredile prelsksvo. Po umoru nemškega polkovnika na poeta j t pariške podzemske l«l«gnlce pred tremi tedni so avtoritete zapretile, da bodo francoaki tal ci poetreljenl, če ne bodo napadi na vojake prenehali.
Ameriški letalci na poti v Čungkmg
Japonske čete zapustile kitajsko mesto
Tokia, 6. sept. — Časopisna a-gentura DomeJ Je poalais poro čilo iz Batavije, da je 175 ameriških letalcev potovalo akoti to mesto proti Rangoonu, Burma in Cungklngu, kjer jo aodoš kitajske vlade, Letalci as bodo pridružili kitajski letalski sili.
Agentura dalje poroča, da so japonske čete zapustile Fučov. kitajsko prlstanllčno meato, In se odpeljale v neko japonako lu ko. Prej objavljena vast ae Je glaalla, da Je bil umik odrejen ker ao bile vojaške operacije Iz vršene. Japonci ao okupirali Fu
vali. Oblasti ao prej odredile čov lariako poletje.
stroge kazni za one, ki jih čljo pri poelušanju radijskih poročil Iz tujezamatva. Ta odredba je rezultirala v večji prodaji časopisov, ki ao doslej prihajali v Italijo it nevtralnih držav.
Unija pralniMh delavcev toii uradnika
Chlcago, aept — Unija pral-nišklh delavcev Je vložila tožbo proti Williamu J. Dooovanu,
tajniku-bUgajniku. ki Je tudi predsednik mednarodne unije Rebelni člani mu očitajo v tožbi, da Je raketit in zahtevajo, naj pojaani. kam je izginila veota $1.100,000. M se Je nahajala v u-nijaki blagajni I>alje trdijo, da Donovan ni nikdar dopustil članom, da bi volili uradnike, da Ima v službi terorist« in pofeof^ nike, a katerih pomočjo as vzdržuje na krmilu.
Hongkong. 6. aept — Vest ki
tajske časopisne sgenture It Ku čova pravi, da ao vei Američan v tam mestu in okolici na vsr-nam, odkar ao a« umaknile Ja ponske četa Tam biva okrog sto ameriških državljanov, med temi mnogo misijonarjev.
Domače vesti
Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete ao 4. t. m. obiskali: Vincent, Agnes, Richard In Dorothy Zurc la Akro-na, O., ter Anton Cerar z ženo is Lintona, Ind. In mra. Strupck it Chicaga
Veatl la PennsylvanUe
Jennera, Pa. — Dne 3. sept, si je vzel Življenje* Josip Turšič, star 52 let In doma Is Cerknice. Skočil je pod vlak, ko Je imel oditi v New York, kjer se nahaja njegova družina. Kaj je vzrok, ni znano. Bil je član društva 503 SNPJ in zapušča ženo, aina, hčer ln dva brata. V Ameriki je bil 35 let. — V Pittaburghu je 19. avgusta umrl Anton Horvat, atar 59 let ln rojen v Petavl na Štajerskem. V Ameriko je prišel pred 37 leti. Zapušča šeno ln hčer, v Callforniji aina ln v starem kraju brata. Bil j« član društva 118 SNPJ.
Nov grob v Oowandl
|howanda, N V Dne :«> av gusta j« tu umrla Anna Kaate-loc v visoki starosti 87 let. Rojena j« bil« v Mokronogu na Do-lenjakem in v Ameriko ae je preaellla leta 1920. Tukaj zapušča hčer, nekje v Callforniji pa dva sinova.
MUwauška vaai
Milwaukee. — Dne 2. t. m. je tukaj umrl Andrej Kanalec, star 73 let in roj«n v Dežnlcl na Primorskem. Bil j« samaki in tu n« zapušča nJkoU*?« V, Ameriki je blv«l 36 lat, bil j« član društva 1» SNPJ in pogreb mu j« oakr-bel Ermenčev zavod,
Rusija ne potrebuje tujih vojakov
Sovjeti imajo mogočno armado
Loadoa. I. aept. - "Sovjeti n« potrebujejo angleških ali ameriških č«t,n j« dejal neki viaok angleški uradnik v razgovoru s reporterji. "Oni že zd«j razpravljajo o načrtih vojnih op«-racij ln kampanj za prihodnjo pomlad ln poletj«. Nobenega dvoma ni, da bo Rusija vzdržala pritisk Hitlerjeve vojne ma-šlne čez zimo, kar bo porazno vplivalo na bojno razpoloženje nemškega vojaštva."
Uradnik je dalja rekel, da so
polom pogajanj med železničarji in magnati
Bratovščine določile datum »tavke
ROOSEVELT POSE-2E V KONFLIKT
Chicago. 6. aept. — Federalni posredovalni odbor, ki se je tri tedn« trudil v naporih, da odvrne stavko na Železnicah, j« naznanil, da ao bila njegova pri« zadevanja neuspešna in da ao a« |x>gajanja med voditelji železni-&kih bratovščin ln magnati razbila. Sporno kost je zahteva bratovščin glede zvišanja plače za trldeaet odstotkov, minimalne plače 70 centov na uro in počitnic a plačo. Magnati ao pripravljeni zvišati plače za deset odstotkov s pridržkom, da ae dlakuzije glede meadn« lestvice obnov«, kadar padajo dohodki železnic. Bratovščin« vztrajajo ,|»ri zahtevi, da mora biti zvišanje permanentno.
V	sporu i magnati j« zavoj«-vanlh petnajst bratovščin, ki imajo okrog 1,200,000 Članov. Pet bratovščin j« le določilo datum za oklic atavke. Voditelji so Izjavili, da ae prične 11. septembra. Ostale bratovščine določijo datum atavk« pozneje Kljub t«mu j« gotovo, da stavko n« bo v«č mesecev. V kongresu sprejeti zakon namrač določa, da pr«da«dnlk Roosevelt imenuj« poaobno komisijo tr«h članov. Ta bo vodila javna laskanja in na podlagi doblj«nlh informacij bo dala priporočila glede izravnav« konflikta.
David J. Lewis, rtafolnik f«d«-ralnegu posredovalnega odbora, j« po polomu pogajanj naznanil, da bo konflikt pr«dlošen predsedniku Rooseveltu v Uravnavo. On je prisnal, da ao a« napori njogovegs odbora, da pridobi voditelje bratovščin In magnaU za sporazum, izjalovili.
Komisija, ki jo im«nuje Roo-sevelt, bo vodila zaslišanja v Waahlngtonu in Chicagu. Trideset dni potem, ko sber« vm podatka, objavi svoja priporočila. Protečl mora nadaljnjih trld«-set dni, preden mor« biti stavka okllcana
V	Imenu železniferjev govorita Alvaney Johnson, predsednik bratovščine strojevodij in kurjačev, in A- *> Whitn«y, predsednik bratovščin« vlako-
Senat odobril davčni načrt
Waahlngton, D C.. 9. aept Višja kongresna zbornic« je dobrila načrt, ki določe, da a«m-ci plačajo dohodninski davek od letnega zaslužka |750 In v«č, po ročane osebe pa od $1500 In več Senator Albefi W Barkley, vod ja demokratske v«čin« v «gftatu, j« dejal, "da ja motnost, da bo mo Imeli nov davčni načrt pred aaboj pred zaključkom tega lata Ameriško ljudstvo mora vade ti kaj vlad« pričakuj« od njega '
pozna zgodovina. On sodi, da ruske Izgube znašajo dva do tri milijone vojakov, nemške pa 1,750,000 vojakov, To število u-ključuje ujete, ubit« ln ranjene vojake.
(Moskva je zadnjo sredo na znanil«, ds j« Nemčija Izgubila 2,930.000 vojakov od začetka voj ne In od Uga števila dva mili jona na ruakih frontah.)
Rusija ima 9,000,000 vojakov v akciji, kar pomeni, da Je nje na armada največja na svetu V bližnji bodočnoeti bo lahko vrg la novo armado 4,000,000 mož na bojišča Anglijs Je že poslala veliko štavilo M ni h letal Rual-ji, katera pilotirajo aovjetak» letalci
"Val ae čudimo junaški borbi, ki jo vodijo sovjetake čete proti sovražniku," Je dalje rekel u-radnik "Hitler se je zmotil v svojih računih, da bo atrl eovje-te v nekaj mesecih."
List l>aily Herald, glaallo delavske stranke, J^ riaxnanll. da bo vlada kmalu pozvala milijo-
uraunia jr ubij» ivnei,	- ..................l, im»mi im-
bilk« n. rudm. WJlKm flljbotj í11"^!!^.	O
krvavi* In dlvj, „d v«h. k.r JIH l«n,tk"1 k"mP*n" Tn* °
Ourley.
ne
Ameriške ladje love podmornico
Predaednik Roosevelt orisal incident
Waahingloa. D. Cm 6 aept —
Kongren še ni storil nobenega koraka v /adevl napada na ameriški rušilec Oreer po podmornici, katere idi-ntlteta še ni bila ugotovljena, ' Predaednik Roo-aevelt Je na konferenci s reporterji orisal incident In izjavil, da ae je rušile? nahajal na ameriški atiani Atlantlfef. ko j« bU napadi-n
RooM'velt je dejal, da ameriške bojne ladje /affedujejo pod-moštvo Ta nI samo enkrat, tamvtH večkrat napadla ruši 1er Oreer, toda torpeda ao sgrešile cilj Prediednik.j« dajal, da Ja bil rušilei na poti proti lalandl-Jl, danskimu otoku, katerega so pred nekaj tedni zasedi* smeri-mož v vojaško službo- Toiška čau Dalje je rekel, da je
zahteva vojna strategija flT razplet dogodkov na frontah Velika Britanija ima /daJ okrog étui milijone mož pod orožjem.
bil nap««! premišljen, ker je na ruétlcu vihrala ameriška saeta-va Sroča je bila v Um. ker ni nobena torped« zadela rušile«.
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT	,
GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORRt
National Benefit Society
fEDNOTC
Organ of and published by Slov«
Naročnina m Združene dršaea (laven Chicago) in ■a loto, §3.00 ta pol lota, fl.M aa ¿»trt lota; ao Chicago In Cicero »7.50 aa celo loto. 03 75 sa pol leta» sa inooematvo SOJ».
Subscription rates: lor the Unite« States (except Chicago) and M OO p*r yeer, Chicago and Cicero $7.50 per rear, foreign countries 10.00 per year.
Can* oglasov po dogovorih—Rokopisi dopisov In nenaročenih člankov ao ne vretejo. Rokopisi literarno vsebino (¿rtiče, povesti, i, pesmi itd.) so vrnejo pošiljatelju le v slučaju, «o je prilošU
Ad vtrluiny ratss on sgr.»em«nt.—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be Returned Other manuscript,
etc., win I
stich as stories, plays, poems
he returned to sender only
when accompanied by self addressed sad stamped envelope. Naslov na vse. ker Ima stik s listom:
PROSVETA
2157-H So. Lawndale Are» Chicago, Illinois
MEMBER or THE FEDERATED PRESS
naselbin
Datum v oklepaju na primer (September JO, 1M1), poleg vašega imena na haalovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi._.
»138
Lindbergh in svoboda govdra
Bilo je že več primerov, da so Lindberghu in nekaterim dragim vodilnim nasprotnikom ameriške pomoči za pora« httlerizma tu pa Um odrekli dvorano za shod. Pred kratkim je mestni svet v Oklahoma Cltyju, glavnem mestu države Oklahome na jugo-zapadu Združenih držav, odpovedal Lindberghu mestni avditorij
za shod.	|	^ik Žs /
Kjer koli se to zgodi, zaženejo pristaši apizarske organizacije America First takoj krik, da Rooseveltova stranka zatira svobodo govora. Roosevelt na svojo pest napoveduje vojno tiranom vsega sveta za uvedbo demokracije in svobode po vsem svetu, doms pa prsktlcire tiranstvo ln zatira demokracijo in svobodo govora!— Tako krlče veliki in mali apizarji natanko po receptu Hitlerja, ki zahteve vso demokrscijo in vso svobodo za svoje pristaše v vseh demokratičnih deželah.
Zares—demagoštvo apizarjev ne pozna nobene meje!
Neprenehoma bobnajo, da Združene države so Še vedno "a free country," svoboden kraj, kjer lahko govore, kar koli se jim ljubi— v isti sspi pa tulijo, da jim "warmongerjl" (vojni hujskači) zatirajo svobodo govora.
V resnici jim nihče ne zatira svobode govora. Na primer Oklahoma City Je veliko mesto, v katerem je mnogo velikih dvoran, ni samo mestni avditorij. Mestni svet ne more na noben ustaven in zakonit način zabranlti Lindberghu ali komu drugemu, da ne bi smel najeti privatne dvorane za shod. Predstavniki mestnega ■veta so tudi izjavili, da Lindbergh lahko govori na katerem koli uličnem oglu toll ko časa, da bo hrlpav—ln nihče ga ne bo smel ustaviti.
Ampak demagogi a la Lindbergh so silno trmasti; oni nočejo prostora, ki Jim Je prost, marveč hočejo baš prostor, o katerem vedo, da ga ne morejo dobiti—samo zato, da nagajajo, da lahko potem kriče, da Jim Roosevelt zatira svobodo govora.
Amerika je res še "free country," toda nI "free" le za apizarje ln demagoge. Tudi oni, ki so za obrambo demokracije, morajo imeti ln še vedno imajo svobodo govora.
Lindbergh, Wheoler, Nye, Fish, Clark, McCormick in vsa ostala banda manjšine, ki je pripravljena na mir in busineae s Hitlerjem, lahko kriči kolikor hoče; lahko obrekuje in laže, da se bo vse kadilo—kakor tudi dela—ln lahko Indirektno hujskajo civiliste in vojske na revolto proti vladi, kar tudi delajo, ampak brambovcl demokracije Imajo tudi svobodo ln poleg tega še pravico, da ust-meno ln v tisku neprestano kažejo na te demagoge, ki—izrabljajo in zlorabljajo svobodo govora.
Večkrat omenimo lokalne tiraniče, ki v "imenu demokracija" povzročajo veliko škodo demokraciji z omejevanjem in potlačeva-njerrt civilnih svobodščln. Ameriški Jug je klasična sekcija teh krivic.
Mestni svet Oklahoma Cityja bi storil veliko bolje ln pametneje, če bi Lindberghu in kateremu koli demagogu njegove vrste dovolil mestni avditorij—obenem bi pa postavil na oder poleg Llnd-bergha ln vsakega drugega demagoga branltclja demokracije, ki bi demagoga sproti pobil ln ga pokazal, v žarki luči is to, kar | Hitlerjev moralni zaveznik.
To bi bilo demokratično ln veliko bolj koriatno sa demokracijo, kajti potem bi bili demagogi razoroženi in ne bi mogli tuliti, da jim kdo zatira svobodo govora. Obenem bi bili na meetu razkrinkani in diskredltlranl, vsled česar bi Izgubili vpliv pri onih naivnih Američanih, ki jim Še verjamejo.
Zabranjevanje dvoran tem ljudem je velika napaka. Veliko bolj pametno bi bilo, če bi ob najemanju javnih proetorov si apizarske ln pacifistične shode odgovorni ljudje poetavill pogoj prostor dobite, toda zraven mora biti govornik nasprotne stranke kt bo takoj odgovoril ne vaše argumente. Če bi bil ta pogoj od klonjen, tedaj bi lahko rekli, da ae Lindbergh boji svojih nasprotnikov.
Svoboda govora more veljati povsod in za vse—dokler nI zlorabljena v zločinske namene. Če senator ali kongresnik v zbornici hujska na zločin, ga mora zbornlcs Izključiti in izročiti sodi šču Prav tako je vsak drugi govornik podvržen aretaciji in kazni ako hujska na sabotažo, umor, vstajo ali oborožen napad na vlado ali posamezne odgovorne osebe.
Zločinci spadajo v zapor, ne ne govorniški oder. Vsi drugi na pa imajo priliko, da ae lzkadijo. Kdor jim to brani—jim Štor uslugo, kajti potem se jokajo, da ao "mučenlkl,M demokracija pa ne potrebuje nobenih mučenikov.
Pe ebleku v Michiganu-
Evelelh, Minn. — Že dolgo let sem želela obiskati "Copper Country" in naše slovenske farmarje v Trauniku, Mich. Ta želja se mi je izpolnila pred par tedni, ko sva z možem zasedla avto in se odpeljala proti Du-luthu. Z nama so bili tudi John BeneMtta, mrs. Mikulich in njena hči Jennie. Iz Dulutha smo se petyali skozi Ashland, Wis., od um pa proti deželi bakra.
Najprvo smo se usUvili v Ca-lumetu, v sUri slovenski naselbini. Sploh je biU U naselbina najbolj na glasu, ko so pričeli prihajati v Ameriko našri pionirji, kakor tudi Tower, Ely in Iron MounUin, Minn. V Calumetu smo se usUvili pri dobro znani družini BuUia. On je zastopnik zavarovalne družbe in brat mrs. Benčine, ki se je tam nahajala na počitnicah s svojo hčerko An-toneto. Hvala BuUlovim za postrežbo in gostoljubnost.
Ker se je njih sin, ki dela v Detroitu, ravno nahajal na počitnicah, nas je peljal po okolici in nam razkazal več zanimivosti. Bili smo tudi pri nekem bakrenem rudniku in opazovali, kako je mehanična naprava vlekla rudo ven. Rudnik je 5,-000 čevljev globok. Zamislila sem se v trpine, kako globoko pod zemljo si služijo svoj vsakdanji kruh, samo da delo dobijo. 3uUlov sin nam je pripovedoval, koliko tisoč ljudi je včasih delalo v tamkajšnjih rudnikih, Zdaj so pa skoraj vsi zaprti, ker lompenije dobe cenejšo rudo drugje, tudi v tujezemstvu. Ti sUri pionirji in njih otroci se pa selijo v druge kraje, ker ni kruliš v Calumetu in okolici. Pri istem rudniku so zgradili velike naprave, ki z elektriko vlečejo rudo iz rova in sUnejo mi-ijon dolarjev. Kar je pred leti delalo veliko število delavcev, sedaj le par delavcev opravlja.
Od Um nas je peljal še malo po okolici ln nam razkazal to in >no. Peljal nas je tudi v Eagle iarbor, kjer je zelo lep razgled; ampak ml smo Imeli %molo, ker e bilo tisto jutro zelo megleno, da nismo mogli videti daleč. Prav lepa hvala za vso naklonjenost.
Prenočili smo v Calumetu, drugI dan popoldne pa se odpeljali proti Trauniku, kamor smo dospeli v treh urah. UsUvili smo pe pri dobro znani družini Johna Kausa. Predstavila nas je mrs. Mikulich in kmalu smo posuti domači. Mrs. Knaus nas je postregla z okusno večerjo. Mr. Knaus se je nahajal na polju, ker so ravno oves želi, seveda strojem. Ko je videl, da je naš avto zapeljal k njihovi hiši, je takoj prišel 4omov in podali smo pe v pogovor. Razkazal nam je poslopja ln mašlnerljo, katere ima toliko kot v tovarni. Z nami " ¡Je bila tudi mrs. Knatia. Ko je on prenehal pripovedovati, je nam pa mrs. Knaus začela pra viti, kako so prišli pred 22 leti v U kraj. Prej ao bili v šumi nekje v Pennsylvanljl.
Knausovi ao bili prvi, ki ao prišli v ta kraj in s sabo vzel tudi tri druge družine. Takrat je bila pokrajina še vsa z goz dom zaraščena, nobenega sluhs o kakšni farmi. Kompanija, k jim je zemljo prodala, jim je postavila le nekake barake za silo, drugo so si morali pa vse sami napraviti. Ko so si malo zemlje laAitlh in sc udomačili, ao pisa as
li še po druge družine v več krajev. Danes Umkajšnja naselbina šteje 60 družin. Imajo svojo posojilnico, dVe trgovini in dvorano, kjer se zbirajo v zimskih večerih in ob soboUh na domačih zabavah. Imajc tudi prav domačo gostilno, katero vodita mrs. in mr. Knaus ml.; prav tako mlekarno, kjer delajo tudi sir. v
Tako so si tamkajšnji Slovenci izdelali v teh letih prav lepo sloven&o naselbino. Ko sta nam Knausova pripovedovaU, kako težak je bil začetek, sem se zamislite, kaj so morali ti ljudje vse pretrpeti. Iz zaraščenega gozda napraviti toliko rodovitne zemlje in si zgraditi vsa poslopja, da danes stojijo njih hiše kot gradič ki sredi košatega drevja in obdani s sadnimi vrtovi. Mr. Knaus se je v prejšnjih letih največ ba-vil z lesom, sedaj se pa bavi živinorejo. Ima veliko število epih krav.
Ko smo si vse ogledali in obču dovali delo njih pridnih rok, smo obiskali še druge slovenske farmarje, ki so v precejšnji bližini in sta jih mrs. Mikulich in mr. Benčina poznala še iz stare domovine. Mr. Benčina je prišel z sUre domovine v Trenary, sedem milj od Traunika, in delal tam v gozdu par let, tako da mu je bilo še malo poznano. Obiska i smo Mikulicheve.. bratranca moža mrs. Mikulich. Imajo zelo bogato farmo, na kateri pride-ujejo krompir, rede kokoši in veliko krav. Od tam smo šli Debelakovim (po domače Gru-metov), k mrs. in mr. Louisu Bartol, mrs. in mr. Franku Bar tol, ki sta brata. Pri Louisu smo ogledovali kokoši. Ko smo gospodinjo vprašali, {toliko jih ¡ e, je odgovorila, da je težko povedati, toda jih mora biti okrog dva tisoč. Oba Bartola sta tudi mizarja in sta si sama postavila zelo lepe domove. Pri Johnu Bartolu je bila sama gospodinja doma, ker je bil on v gozdu. Tu dl tam smo videli, kaj vse napravijo pridne roke gospodarja in gospodinje. Vse v najlepšem redu, hiša zgrajena pred petimi leti in v njej vse udobnosti kot v velikih mestih.
Potem smo šli k Joevu Bartolu, k Tomšičevim, Kordiševim, k Maksu Knausu, ki je Johnov brat, h Karlu Laurichu, Louisu Levstiku, Franku ObersUrju, Praznikovim, Franku Kokovni ku, Mattu Laurichu. Večkrat smo se ustavili v gostilni, ker Knausov sin toči prav okusno pivo, ki se nam je v vročih dnevih zelo prileglo. In tisto vreme je bilo za farmarje ravno prav, ker so bili ravno v žetvi. V gostilni smo dobili tudi par bečlarjev, Jacka Petricha in J. Anzelca, mr. In mrs. Mahne in še par drugih, čijih imena si pa ni-sem zapomnila^
Ko smo se s temi naseljenci pogovarjali, sem mislila, da sem v stari domovini v Loškem potoku. Ko sem se tam nahajala pred nekaj leti, so me vpraševali, če sem videla tega in tega v Trauniku, Michigan. Povedala sem jim, da še nisem bila Um in jim obljubila, da jih bom enkrat obiskala. Ta želja se mi. je sedaj izpolnila. Vsi smo se veselo počutili med vami in skupaj prepevali slovenske pesmice. Vsi so pripovedovali o začetnih težkočah, zdaj se jim pa zado-voljnost bere na njih obrazih.
VprašaU sem jih, ki>ko so dobi-
i ime "Traunik". Mr. Knaus mi je povedal, da so poslali v Wa-shtngton tri imena; če se ne motim, so bila "Mali Log," "Nova vas" in "Traunik". V Washing-tonu so izbrali slednje ime, na caterega so vsi ponosni.
Vse te družine so večinoma iz ^oškega potoka. Mr. in mrs. FCnaus sta kot nekaka oče in mati med njimi. No, pa saj sU o-nadva največ delovala, da so te družine tja prišle. Mr. Knaus ie med njimi kot župan. Prejšnja leta smo tudi večkrat čiU-i, ko je po časopisih iskal gozdarje. V Trauniku smo bdi dva dni in se med njimi prav domače počutili. V imenu nas vseh epa hvala Knausovim za vso postrežbo in gostoljubnost. Mr. Knaus nam je vse razkazal in šel z nami do vseh poznanih. OsUli nam boste vsi v najlepšem spominu, kot tudi Slovenci v sosednjem Trenaryju. Vse te družine pozdravljajo vse, tudi Matijeta Pogorelca, ki je včasih tam prodajal zlatnino in se ga vsi spominjajo. Vas vse povabim, da pridete prihodnje leto k nam v Eveleth na počitnice.
Prišel je čas odhoda in treba se je bilo posloviti od prijazne družbe. Zopet nadaljujemo pot proti Manistiqueu. Bilo je ravno
Vofaild letalec z masko na obrazu na letališču pri Msxwatt*.
v soboto popoldne, ko pridemo k Milavtevim. Vprašamo, če ao doma in pride mrs. Milavec. Mrs. Mikulich nas zopet predstavi in mrs. Milavec, zagleda svojega brata Johna Benčino Kako sta bila oba vesela svidenja po 19 letih. Tega veselega svidenja in presenečenja še n bilo konec, ko se v nedeljo okrog 11. ure pripeljeta z avtom Še dva brata Louis in Frank Benčina iz Muhissinga, kjer delata v goz du. Zopet veselo svidenje, ker se niso videli približno že 30 let Kako so bili vsi skupaj Vesel svidenja po tolikih letih, trije bratje in sestra. Od presenečenja niso mogli dobiti pravilnih besed in še osUli smo bili veseli. Zelo prijazna in postrežlji va sta oba Milavčeva. V imenu naše družbe prisrčna hvaU za vso postrežbo in gostoljubnost. Besnica je, da je bilo za gospodinjo obilo dela s tako. veliko in veselo družbo, pa kot se je videlo, je z veseljem delala. Tudi vas vabimo, da pridete k nam, da vam bomo vsaj malo povrnili vašo naklonjenost.
Mesto Manistique je precej veliko. Tam je fabrika za papir. Mr. Milavec dela pri "crusher-ju" v komnolomu. Imata štiri o-troke in lepo domačijo. V veseli družbi smo bili do večera. Od njih smo se poslovili v nadi, da se še vidimo. V pondeljek zjutraj smo se podali proti domu. V imenu nas vseh lepa hvala za vse, ob priliki pa vam bomo skušali vrniti.
Ko smo se vračali proti domu skozi Glad Stone in Iron Moun-tain, smo se ustavili tudi pri družini Laurich. Mr. Laurich je doma nekje blizu Dalmacije, o-na pa iz Loškega potoka. Imata veliko gostilno" in hotel, malo ven iz mesta pa lep dom, kjer
bimo, da pridete k nam. Pozdrav vsem skupaj! ,
Mkry Lenich (prej Smoltz).
Zgodba o brutalnem Janezu
Chicago.—Mogoče bom ustregla več čiUteljem in napravila več resnih pa stvarnih odgovorov, če napišem nekaj spominov, na katere me je že večkrat spomnila Agnes Pasarich, ki opisuje svoje spomine iz stare domovine. Njo sem poznala še, ko je bila dekle, lepo dekle — rekli smo ji Žuglova Nežka iz Krupe.
Agnes je pred par meseci napisala v Prosveti, kako je bilo, ko je služila pri slepi ženski, Li Zi, v Gradcu. Moja vas se pa ime-riuje Klošter in je oddaljena pet minut—Agnes se je dobro spominja. Ta vas ima 14 hiš in pred vasjo cerkev, kot je tam že navada.
V naši Vasi je bfla hiša, kateri so rekli pri Janezovih. Hiša je bila lepa z lepim sadnim vrtom. Gospodarju je bilo ime Janez, gospodinji pa Ana, lepa ženska in skrbna gospodinja. Primožila se je k nesrečnemu in hudobnemu Janezu iz vasi Vranaviče in v zakonu imela dva otroka, deklico in fantka. Slednji me je pred več leti obiskal, lep fant, ki mi ne gre iz spomina.
Ta družina je imela lepo posestvo, na katerem bi lahko dobro živela in bi ji ne bilo nikdar treba v Ameriko. V prvem letu zakona je Janez*postal gospodar, katerega je morala ubogati živina in družina. Imel je to čudno napako, da je šel na Hrvaško kupovat neumne junce. Ko jih prižene domov, jih vpreže v plug. S seboj je vzel ženo, da je držala pljužne, Janez pa otko v rokah. Obesil se je na pljug, da mu ni bilo treba hoditi, kajti bil je len. Mlada živina je imela več razuma kot Janez. Ko je mahal po nji in po ženi, mu je s plju-gom zbezljala. Žena je ostala na mestu, Janeza pa so vlekli junci do prvega grabna, kjer se je prevrnil. Živina je šla s pljugom kot blisk preko njiv in kamenja, da so se kar iskre kresale. Žival je šla naravnost v hlev na počitek.
Ko se je Janez zvrnil, je pokleknil, sklenil roke proti nebu in pričel rotiti Boga in vse svet-
ven iz mesia pa jep aom, njer - * . . .. . .___
prebivajo . *«*> dnlitoo. Tudi	fen. >« »topiUk njemu
h '	m ga lepo prosila, naj so pot<>-
Uži, saj bo vse bolje, da je živi-
tam so nam lepo postregli in srčna hvala v imenu vseh. Mrs. Laurich in mrs. Mikulich sU doma iz ene vasi. Po poteku dveh ur smo se zopet podali na pot proti Duluthu in Evelethu. Po šestih dneh te naše vožnje in o-biskov smo se zopet vrnili domov.
V imenu mojega moža, mrs. Mikulich, njene hčerke in mr. Johna Benčine še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj za vso postrežbo in gostoljubnost. Ob e-naki priliki vam bomo skušali povrniti in vas vse skupaj pove-
PRED DVAJSETIMI LETI
(Is Prosvete, H aeptembra 1921)	j
Domače vesti. V AvHll. Pa.. Je umrl SS-letni Andrej DermoU iz Trate nad ftkofjo Loko, član SNPJ,
Delavsko veetL Is leUla ao pedale bombe na ranjene rudarje
.. uf —'-m
v ff. v trgmiji.
lneaemstvo. Velika kriza v ftpantjt. kralj Alfonz» pripravljen na beg
Sevletskh Rusi)a. U Samare. središča lakote v Rusiji, poročajo o kupih mrllčev, Id jih pokopavajo 34 ur dnevno.
bo teklo saxovo ©Ije Is Port
na mlada in ne ve, kaj dela. Raz kačeni Janez se obrne k ženi ; otko in jo Uko zbije, da je osta lo malo cele kože na njej. Ljudje, ki so opazovali njegovo bru talnost, so ga opozorili ln mu zagrozili s sodnijo. To strašilo je veljelo le za nekaj časa. Potem je bila žena tepena doma na skrivaj, da niso ljudje videli.
Nekega dne speče žena belega namesto slrkovega kruha otrokom. Ko je Janez to opazil, je zopet podivjal. Bil je prava zverina napram ženi in otrokom. Žena je bila ravno na vrtu, ko ga je popadla jeza. Vzame vrv ln priveže Ženo k drevesu, ds mu ni mogla uiti. Vzel je bič ln ne-srečrto ženo Uko stolkel, da so sosedje klicali zdravnika. Žena je potem več dni ležala v postelji, Janez pa v Metliko v zapor.
Ko je presUl svojo zasluženo kazen, ga je bilo malo srem. Izposodil si je dener ne posestvo in Je n« tihem popihal v Ameriko S pota ni pisal nič, kajti pisati ni znel. Ko je v Ameriki prišel do Skivencev, je dobil nekoga, de mu je pisal pismo očetu, n ] r 'i ? ■ . ■ > " n» "f"'"' " starem kraju raznesla daleč naokrog.
Janez je tukaj UkoJ dobil delo. težko delo. ki ga je opravljal le en teden in dobil žuljavc
roke. Zopet mu je nekdo pri denar in vrnil se je v dumo jokajoč, da so v Ameriki le za ženske, ne pa za m Prišel je k svojemu očetu o sest tednov po odhodu. Dn je bila zopet vsa preplašen di te novice. Vedeli so, da pet zverinsko življenje v Ko je njegov oče prišel k zovi družini, so začeli vsi j< Potem se je žena tolai tem, da pošlje svojo hči v riko, ko doraste, nakar še ona za njo. In res je bilo Vzelo je tri leta in žena z otrokoma v Ameriki, je pustila samega doma, bi vedel, kam je šla, Bil vtisom, da je šla k svoji v drugo vas. Ker se ni vei la, mu je šlo po glavi, kfc; žina. Žena je pisala svoji teljici Kraljevi Marički, prišla srečno k hčeri v Am iz katere se več ne vme.
Janez je izvedel, kaj zgodilo in po par mesecih začelo postajati dolgčas po žini. Citati in pisati znala pa je oboje dobro nj žena, kot tudi otroci. V Ai se niso prav nič zmenili neza, kajti bili so veseli i nilTdni v tej deželi brez Poteklo je leto dni in Ju je pričel cmeriti od dolgef sa. Brez žene ni mogel Prosil je Kraljevo Maričfc piše njegovi družini v Ari da jih lepo prosi odpušča naj pridejo domov, ker njih ne more več živeti, va, ki je bila pobožna, ga poslala k spovedi, naj žu Rometu v Podzemlju povt je grehe, kaj vse je storil ga svoji družini. In res Janez k spovedi in priseg bo ženi »zvest zakonski dober oče svojim otrokom.
Marička je znala lepo V njegovem imenu jih je naj se vrnejo v stari kraj. žena odpiše Janezu: "DrH in oče iz divje človeške Nazaj več ne pridemo, krila ameriška zemljs, pravo civilizacijo. Ostali v deželi, ki drži roko Pi nad ženo, v deželi, ki se n da žena drži ves svet pa Dragi Janez! Pisat nc znai di v šolo sedaj, ko nas ni in si vtepi v glavo to, da b vel kot civiliziran mož in ne bo treba nadlegovati* ve s pisanjem. Potem bol kot živimo mi v tej deželi Ko je Janez videl, da se žina ne bo več vrnila k n, si je zopet izposodil denar
v	Ameriko k ženi. Kako potem Janez obnaisl. mi n no, vem le to, ds oo «H Bradleyju, 111. Zen» je pred 16 leti. In kakor je jo krije ameriška zemlja.
e tukaj prodal hišo.m se ri kraj Ukoj po SjtaMJ vojni. Tam je kupil L»«»0 o kateri je pisala Atfne.
rlKo sem bila na obiskuj domovini leta IS».»re je obiskal in vprašal.
vi	otroci. Rekel je.da fs «
rajo za očeta in da jih J*
IT Ameriki, od kf '
cr-7£sa
M.IUK. •»"» ^K«"« mar v« lud, »■«**£
SS-Msfi
opisanemu Jat*»»	^
Slfsue	MOIfTT*
Vl
cem K» ' „--uvc». o.
ki
(Dal>
i p arnc [ UPS flNr GIMES
PHOSVETA
'esti 1z podjarmljene •e domovine •
odgovorila in poslala volno za pletenje, obenem pa prosi
polnil 11000 Kemcev in ftaHJanov	•
v Moskvi je pred di*yl n & imeli srbski četico zborovanje v gorah pit tem zborovanju je da so četniki v ^uh me^ih gueriteke • Jugoslaviji ubili 12,000 tn italijanskih vojakov ukov Istočasno so poru-
TJw m uničili do 400 -16th St., N. W., Washington, stunic in municij-p. C. ter 17 vlakov, so pa v tem času imetje težke izgube. Po-, je bilo, da je bilo v prvi avgusta samo v Zagre-tjenih oziroma obešenih jcov. V Trstu in Ljub-bilo ustreljenih 47 slo-bojevnikov.
ebi četnike, mora Nem-iti v Jugoslavijo naj-IIO,«» vojakov. -V...—
______vse
'prizadete, naj agitirajo med vsemi, ki jih lahko dosežejo, da se tudi one priglasijo za prostovoljno pletenje nogavic in sviterjev za vojne ujetnike iz Jugoslavije, katerih računajo na 300,000 v Nemčiji.
Vse prijave naj se pošljejo na našlov: Mrs. Tatjana Fotič, 1520
tz Primorja
ZIDARJI ODŠLI V NEMČIJO
V januarju je odšlo večje število goriških stavbnih delavcev na delo v Nemčijo. Pri odhodu jih je njihov strokovni tajnik Navduševal, naj se z resnostjo in »marljivostjo izkažejo vredne solidarnosti, ki veže oba prijateljska nkroda. Med zidarji je bilo tudi več Slovencev.
Namci ropajo lito t Jugoslaviji
italijanske časnikar-[»ture Štefani v Rimu j<e ij tedni prišla v Banjd-i, nacijska komisija iz katere naloga je, d* n največ srbskih delav-i Nemčijo. Ker pa prosto-inoče nihče iti v Nemčije, lija lovi in pošilja s si Id. pa ne jemljejo samo v, temveč vse, kar potre-Najbolj pobirajo žitoi vrste. Za domače prebi-v Srbiji so upeljali ži-t nakaznice, katere dovolj u-rivalcem le toliko žive-ostanejo živi, vse drugo iti v Nemčijo, ev so Nemci poslali v. IJo posebno komisijo, ra nadzorovati žetev Kmetom je bilo do-obdržati le po 220 kilo-pšenice, rži m ječmena i na hektar zemlje in sa-kilogramov na vsako l? družini za prehrano, vse nje je pa komisija reza pošiljatev v Nem-nja letina v Jugosla-! bila izredno dobra, kljub ' P» bo prihodnjo zimo po Jugoslaviji velika lakota, |s Nemci pobran vse žito.
t
...-V.,.—
i« aa tam reanlcef
iz Rima je sporočil, da »vgusta 80 krajevnih Vo-
razpuščene hrvaške stranke priseglo zve-ustaški organi-Benjovič iz Splita je Paveliča kot "osvobo-. Ceremonije so v stari palači hrvaške'
- V ... —
manjka hlapčonoV
di Roma poroča iz Poßlavnik Pavelič tonogo dlstriktnih svoje ustaškejtttfe «er manjka lokal-
-V____
C
v Dalmaciji je prišla vest O roed italijanskimi četniki v dvajset Italijanih m več ko dva-je bilo ranjenih, dodeli le nekaj ra-
DOLOČBE ZA KMETE
Koliko svinj sme zaklati kmet? Mast in olje dobivamo že precej časa na karte. Vsaka oseba ima pravico do 800 gramov maščobe na mesec in ima izbiro med oljem in mastjo ali pa vzame vsakega en del. Radi racionaliziranja zabele je postalo zelo kočljivo in pereče vprašanje, kako ravnati s prašiči, ki jih ima skoro vsaka kmečka hiša. Jasno je bilo, da promet z domačimi prašiči ne more biti prost, če se maščoba uradno deli. Ker dolgo časa v tem pogledu ni bilo nikake uradne odredbe, so se širile najbolj divje in nespametne govorice in zabav-ljice. Sedaj je vprašanje uradno rešeno. Vsaka družina, ki redi prašiče, ima pravico do svojega pridelka. Če šteje družina 5 oseb ali odlomek petorice, sme za domaČo porabo zaklati 1 prašiča; ako šteje 5 do 10 oseb ali odlomek, sme zaklati za dom 2 prašiča; ako je vdružini čez 10 do 15 oseb, smejo porabiti doma 3 raiiče. Odvečne prašiče, tiste, ne pridejo v poštev za domači fcakolj in so nad 100 kg težki, je treba javiti pristojnemu obla-stvu.
Seveda pa Je treba za vsakega prašiča, zaklanega za domačo porabo plačati odmerjeno takso.
MOSTOVA V HUDAJUŽNI
V naši vasi imamo dva mosta; enega v spodnjem koncu, ki ve-Že našo grapo s cesto, ki pelje preko Zakojce na Cerkljansko, drugega v zgornjem koncu, preko katerega gre cesta na našo železniško postajo. Povodnji zadnjih let so oba mosta močno zrahljale in ju napravile skoro neporabna. Po dolgem obotavljanju so se končno le zganila pristojna mesta in začela s popravili. Dela pri prvem mostu so že dokončana; izvršena so bila bolj polovičarsko in ne vemo, kako se bodo obnesla. Tudi je most preveč zožen. Drugi most je v polnem popravilu. Lesa smo zadelali vanj nič koliko. Most bo sedaj gotovo zelo trden, bojimo Se samo, da bo imel premalo luči. Ob hudih povodnjih, ko naša hudourna Bač.i silno zdivja, najbrže ne bo mogel požirati vse vode.
Radi neprestanega deževja smo imeli v vsej Baški dolini slabe pridelke. Spomladni mraz nam je skvaril Žito in košnjo,
poznejša trajna moča nam Je zredcila pa jesenski pridelke, samo otava Je bila lepa. Vendar se, bom«) že pretolkli
SMRT NA ULICI
Pred kratkim se je zgodila v Trstu, v ulici Solitario, nesreča, ki je vzbudila precejšnjo pozornost V onem okráju. Ferdinand Valentinčič, ki je taval po ulici, se Je naenkrat od slnbosti zgrudil na tla. Odnesli so ga v bližnjo lekarno, kjer pa je takój nato umri. Bil je star 38 let.
NOVI KREDITI ZA ISTRSKI VODOVOD
Koncem preteklega meseca so biK odobreni novi krediti v znesku skoraj 4 milijonov lir za na daljnjo gradnjo istrskega vodovoda. Glede na to se bodo sedaj dela v posameznih krajih spet nadaljevala.
NOVA «ADIJSKA « POSTAJA V TRSTU
Že nekaj časa grnde pri Sv. Vidu ndvo radijsko postajo, tako da jih bo imel Trst v kratkem času že dve. Dela so spričo sedanjega položfcja nekoliko zastala, a se sedaj spet hitreje nadaljuje. Postaja bo imela moč 1 KW. Njena antena bo visoka 60 m. Delovati bo pričela v najkrajšem času.
ODDAJA SENA
Listi so objavili prod kratkim opozorilo, da morajo kmečki posestniki, da bi se pospešila oskrba vojske s senom, vse zaloge sena, ki jih imajo na prodaj, oddati čim prej na odrejenih zbirališčih. "Gazzetino" poroča, da je trenutno v goriški pokrajini 16 takih zbirališč, med drugimi v Gorici, Ročinju, Krminu, Livku, Kanalu, Anhovem, Kobaridu, Bovcu, Tolminu, pri Sv. Luciji, ha Sedlu, v Breginju, Vipavi, Ajdovščini in Cerknem.
POŽAR V KEMIJSKI TOVARNI
Pred kratkim je v tovarni kemijskih pridelkov "Gamma" v Tržiču izbruhnil požar, ki Je uničil oddelek za izdelovanje strešne lepenke. Zaradi lahko vnetljivih snovi se je požar naglo razširil in šele po 3 urah napornega dela se je gasilcem posrečilo preprečiti, da se ogenj ni razširil še na druge oddelke tovarne. Listi, ki so objavili kratka poročila o požaru, beležijo, da je nastal zaradi kratkega stika v pogorelem oddelku.
NESREČA Z GRANATO
V skladišču starega železa in vojnih ostankov v ulici Fajti v Gorici sta si dva delavca dala opravka z vojno granato. Pri nevarnem poslu se je, kot že neštetokrat, pripetila nesreča. Granata je nenadoma eksplodirala in oba delavca ranila po rokah. Prepeljati so Ju morali v javno bolnišnico.
LetaUka zveza med Francijo in Ameriko
Vichy, Francija, 4. sept.-— Francija je naznanila vzpostavitev poštnoletalsketfo prometa z ameriškim kontinentom. Francoska letala hodo prevažala sma iz Marseillesa v Barcelono, od tu v Lizbono, Portugalska, in potem v Ameriko.
Enostavno
Gospodar hišnici: Kako to, da je ograja na stopailšču še prašna?
— Ker še noben najemnik nI
šel iz hiše.
organizacije, Mogoče je, da sem kaj prezrl. V njih tudi ni nič v
dopade, ker dostikrat se pokažejo prave barve in skristalirirajo stvari, za katere je potem lažje delati, j
V bližnjem Bellairu je bil za 24. avgusta napovedan velik shod postojank lWO pod firmo "Smash Hitler". Nastopiti bi imeli prominentni govorniki, kot so oglašali lokalni listir Ampak teden pred shodom je bilo v listih porocano, da je Ameriška legija proglasila tisti shod za komunističnega in takoj so odpovedali vsi govorniki razen enega. Ta jO vsem tukaj znani Frank Ledvinka. Časnikarskim poročevalcem je rekel, zakaj odpovedati, ker se jih lahko dru gače potiplje.
In res Je bil on edini govornik. Ampak prodno je pričel, Je navzoče prisilil, da so morali vsi priseči zvestobo ameriški zastavi. Potem Je rekel, da še ni vi del takega patriotičnega početja, ki je presegalo vse ineje dostojnosti. Ampak kljub vsemu oglašanju in truŠČu jih jt. bilo le peščica na shodu. Pred dvema mesecema so bili še vsi proti Roo-seveltu in njegovi zunanji politiki, danes pa taka sprememba. In Ledvinka Jim je povedal v obraz, da or\i niso zanesljivi ln ne vem, kaj Še vse, tako da je bilo voditeljev precej sram. Is tega vzroka precej ljudi zapušča društva IWO.
PredkonvenČne dlskuzlje v Prosveti so skoro končane. Ni jih bilo posebno veliko, kot tudi ne bojnih puščic, kakor včasih. Prejeli-^smo provlzorlČha pravila, v katerih Jo nekaj iz-l^jšanja, kot na primer pri operacijah; vendar pa to še ne odgo-
prid funtom-članom, ki so v armadi Strica sama. Nekaj besedila v nekaterih točkah je slabše kot v starih pravilih.
Delegacija, zapomni si, zakaj je bila SNPJ ustanovljena. Stebri njenih načel in principov morajo razločno ostati v pravilih, ravno tako morajo ostati delavski principi Prosvete, ds ne postane bizniški Ust.
Nisem veftčak glede endow-
mentnega zavarovanja, tddk v zapisniku glavnega odbora vidim, da se ne priporoča konvenciji tega zavarovanja,. Bil sem pod vtisom, da bi bilo to zavarovanje privlačno zs agitacijo v prid SNPJ.
Urednik je omenil da mora članstvo samo znati, kako bi se skrajšale konvencije. Tukuj je nekaj zelo važnega. Spominjam se konvencije lz leta 1029 v Chi-cagu. Bil je blok pr' bloku, po navijanje enega In litega, strn-tegično zavlačevanje konvencije. Bil sem že tak, da nisem mogel več stati ne sedeti. Reso luclj na koše—nekaterim delegatom so gledale iz vsakega žepa Vse to stane jednoto veliko denarja. Ilea je čas, kot pravi urednik, da bi se navadili zborovati po parlamentarnem redu, ker s tem bi članstvu prihranili mnogo denarja, saj vsako društvo skuša izvoliti preudarnega člana ali članico za delegata. Seveda so izjeme. Ampak pri vsem tem dajmo enkrat začeti za poskuš-njo tako zborovati kot zborujejo Američani, to Je po odsekih. Mi lahko zborujemo še toliko Časa, vendar ne moremo napraviti nič več dobrega kot nam dopuščajo zakoni In finance.
Upam, da bomo zborovali v bratski slogi skupno z delegati SSPZ, ker ml Je znano, da njih In naše članstvo želi združitve, Pa tudi vedno ae povsod ponav-Ijs, ds v združenju )e moč. Zato ps nsj ts konvencija postavi temelj za {združenje tudi ostalih organizacij, katerih smernice so hHzu naših. Torej živelo združenje!
13
Kako skrbno pripravljajo Nemci svoje polete
Dopisnik "Giornale d'Itulia" objavlja iz nekega kraja ob Ro-kuvskem prelivu zanimive podatke o tem, kako vrhovno poveljstvo nemške armade, pripravlja bombno napade na Anglijo. Zopet moremo opazovati, kako Nemci vodijo vojno popolnoma na znunstven način, da bi bili učinki njihovega orožja taki, kakor morujo biti, če hoče armada zmagat ali vsaj storiti vse, da zmaga.
Na več krajih vojaške fronte med Severnim rtom in Biskajskim zalivom — tako pripoveduje dopisnik italijanskega lista-* se nahajajo vojaške naprave, v katerih so nemški letalci, s katerimi sedaj sodelujejo tudi Italijanski, (Opomba: T* pisanje Italijanskega poročevalca se nanaša na dobrega pol leta nazaj.) temeljito pripravljajo, preden poletljo v zračni prostor nad Anglijo. Tu se seznanijo točno i mesti ln posameznimi objekti, na katere morajo metati bombe, tako da nobeno letalo in noben letalec ne Izvrši ivojega poleta na slepo in si ne išče sam predmetov, ki jih bo napadel, razen če to prepreči sovražnikovo pro-tiorožje in si mora letalec pač pomagati sam, da doseže ta uli oni poprej nedoločeni in nepredvideni učinek. Ta priprava ob« sega ogromne plastične slike Londona in drugih važnih angle-
varja onemu, kar Imajo druge ?k,h mest, fotograflčni material
ki ga mora opremljenega s številnimi pripombami vzeti s seboj vsako letalo, in seveda tudi
so fotografirane na imenovanih posameznih fotografijah ter nosijo isto številko, kakor jo hosl dotičnu fotografija, čijih odtiske poneso letalci na svojih aparatih s seboj na posamezne polete. Teh fotografij Je danes več milijonov.	'
Kakor hitro se letalec vrne s svojega poleta s fotografijami, ki jih je napravil iz zraku bodisi kot pdl* vedo valeč, bodisi kot napadalec, napravijo od vsake tri odtiie. Enega dobi poveljstvo generalnega Štaba, drugI pride v arhiv, ttetjega pa j>olljeJo v "Fotogruflčni urad generalnega štaba . Tukaj se fotografija poveča tako, da se mere Vsak objekt natačho poznati. Posebni strokovnjaki potem študirajo, kakšna škoda Je bila napravljena In kolika je ter kakln* vrsto je objekt, ki Ji» b»l zadet Potem se napravijo komentarji in opombe, ki se v več Izvodih registrirajo in potem popravljajo ali dopolnjujejo.
rezultate poizvedovalnih poletov, na katerih se angleški teren enemu fotografsko iz zraku.
Dopisnik je imel priliko, da si vse te naprave ogleda. Plastika središča britskega imperija, Londonu, je jaku vslika, da zavzema celo dvorano. Pilot, ki si Jo ogleduje z daljave enega metra ali nekaj več, more Iz te plastike posneti London v celoti, kakor tUdI vse njegove flavne objekta. Tukaj mladi piloti proučujejo sliko mesta dneve in dneve, tako da morejo iz zraka spoznati, kje so vojaški objekti, kje Industrijske naprave, kje živilska skladišča, gazometri in električne naprave ter pristanišča In doki, vmes pa so zaznamovani v rdeči barvi vsi objekti, ki so bili že bomburdiruni ln v koliki meri so razrušeni ali pa medtem <IHoma ali čeloma upostavljenl. Enake plastiko so napravljene o vseh drugih važnih vojaških, industrijskih ter Oskrbovalnih središčih. Na plastikah so še druga znamenja v različnih oblikah In barvah, ki služijo pilotom. Vsa ta znamenja pa ae napravijo |e-le, ko poizvedovalna letala, fotografije in poročila zanealjlvlh ogl od oval cev ln poročevalcev gredo skozi urad, kjef najstrožje proučijo, ali se ujemajo r dejstvi, ftelo potem se ynesejo znamenja, ki pokažejV kaj Je uničeno in koliko je uničeno ln katere objekte Je treba sedaj pritegniti v krog uničevanja.
Nekaj posebnega je pa foto-grafaki vlak, ki je pravo čudo vojaške tehnike. Ta vlak je spremljal nemške armade že na pohodu na Poljskem in v Franciji. Ta vlak se pomika z enega mesta v drugo, kakor, se peč zdi potrebno, ds se posamezni deli nemške armsde ns protlangle-ški fronti seznsnljo s ¿otogra flčntm materialom, ki se v tem vlaku nshsja. Na zunaj izgleda tako, kakor vsak drug vlak, ne ve pa razen gotovega števila oaebja, ki pride v poštev, nihče, kje se v tem sli onem trenutku nahaja. Tukaj ae nahajajo fotografije, katere bi, či bi jih bilo mogoče sestaviti nktrpaj, podale celotno fotograflčno sliko vaega ozemlja angleških otokov In trike. Vsaka fotografija p« Je komentirana na drugih tiskovinah,
trenutek
—	Cuj Izak, kaj pomeni za t«* pet lat?
—	Ha, pet let, to Je zeme tre-1 ki jih natiskajo v vlaku samem
na malih rotaeijaklh strojih In
Najvoivoda Oton izgubil vozniško { dovoljenje
Boston, Mass., 6. sept.—Frank A. Goodwin, državni registrar za motorna vozila, le naznanil, da je vzel vozniško licenco haba-burškemu nadvojvodi Otonu, ker Je drvel s svojim avtomobilom 60 milj na uro. Goodwin je dejal: "Nadvojvoda ne bi amel drveti po cesti s tako brzino, ker Hitler še ni prišel v Ameriko ln nI bilo nobenega rasloga sa domnevo, da ga bivši obešslec atenskega papirja lovi,"-
(»uatemala od poklicala konzule iz Nemčije
Guatemula City, Guatemala, 6. sept. — Predsednik Jorge Ubico je pristal na zahtevo Hitlerjeve vlade, da mora od poki i est i konzule It Nemčije. Gustemsla je prej odredlls izgon nemških konzulov. Njeni konzulati so v Hamburgu, Bremenu, Kohnu, Llpskem, Monakovu In Stuttgar-tu.
Aforizmi
NaJčeŠče vzbujaš dvome, ko kaj dokazuješ.
•	-a.
Pravimo, ds ae človek razlikuje od šivali po tam, ker je misleče bitje; ker pa tako nerad misli, je to potem takem dokas, da
je v ožjem sorodstvu s ffvalmi.
•
Zanos je pijanost, v kateri ljudje ne mlslijn; pijani ao baš zato, ker ne mislijo.
Ssmo, Ae se pri tem, ko učiš druge, tudi sam česa naučiš, bo tvoje delo uspetoo,
a
Vssk possmeznik bi se morsl najprej marsičesa - odvaditi ln navaditi, potem hI nedvomno nihče več ne iskal filubostl v svojem bližnjem,
•
Zsgovornlkl indlvldusllzma na človeku-lndlvlduallsta radi po-aabljajo, «aj zagovarjajo le Individualnem nekaterih pOaameznl-kov, kajti čutijo ae Indivuiuali-ste ter strenfb, da hi podvrgli ljudi svojemu Indlvldueiizmu — ljudje morajo namreč po njihovem mnenju ostati večni sužnji, da ne bo trpela njihova individualnost.	;._
ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE
w vsi druilt.nl tajniki In ts|aiee le «lani. ki |lk dniltva U valija v trn mho.
Kaši nastavljeni tekalni to
Leels WW. bi
nutek
—	A 500 Din?
—	500 Din* To Je rame 5 ura.
—	Cuj Izak, poaodl ml pet para.
—	Prav rad, Salomon, samo počakati boš morsl trenutek.
" ......ITtJ, ' ..i ---
Volle sa oba
Mate Sinko, s teboj pa nimam nobenega veselje.
—	To praviš tudi pepanu.
«r.
ns drugih tiskarskih strojih In ki oboegajo daru* nad V ton papirja. OfNrmb«* ae tičejo pons-merntfl objektov, fot/igreflje In opomb* pa ae vsak dan, kakršni so Mil poizvedovalni |»»lrti poaa-tnmttiih -total in rezultati
flalnlh polMov. |iopr avljajo sil d<fpolnjuJe)o. Obetoja arveda tudi ogromna karta Velike Britanije, na kateri ao v malih kvadratih zaznamovane vse cone, ki
OhU in okoli'o.
Aedra) PUls la države Minnesota.
FZank It lun la Cblabakna. aa Cklabolm la «kallea.
Frank Cvatan la Tb* HUI. Parta arada}« vskedhaa Peana.
vae aspean* PaMwyfvseiJo. Joe Paternal Is Library. Pa..
lehn Zerniii aa Detroit
■ere/elk
direktno lulu
PHOSVETA
V___
Jugoslovanskih
klemic
I* Poročajo^ da se bo v*ilu na Dunaju ¿•«opnikov Nemčl-f	Ogrske ln
w r»*d« 'itve želez-
Ji-
— V____
ta	ta Jugo
uUínike
C - (JK) —
Kt'<>v*, žene Planika Foti-
Aem.r^ »n de-ItkfcJU'priglasi-1 nogavici —Itsimšm
" J* nnšel lep
* J< ■«•!» šte-* 1 « U, delo. Foot,, ' nj vnem nae-poaebej
atmntonb/
to^M nWBf C0M(g. lu _	^ j
Glasovi iz
naselbin
(Dalja na t. strani.)
jc izrazila Katka Zupančičeva, inteligentna žena, ki je bila učiteljica v Podzemlju v Beli Krajini. - ... r\ •
Trpko je tudi čitanjc od 12. marca tega teta, odkai- sem napisala tisti mili dopis, kot vsofej pred konvencijo, o "Ženskem vprašanju". Vse priznanje dopisovalkam, ki so se udeležile te razprave, kot tudi br. Dumu ln MedveŠku. S tem ste pokazali, da zastopate današnjo dobo, ne pa dobo propadlih Janezov, ki so pošiljali svoje žene v prorani grob.
Ponavljom, zasluga, da sem napisala to, ne gre samo Nežki Pasarich, marveč tudi našim nasprotnikom, ki so v tej razpravi metali v nas kuhinje, lonce, ka-strole in berglje, na sejah pa ro-govilili, češ kam bomo dali naše moštvo, če posadimo .babe na njih mesta. Baba naj kuha, peg-Ija in po kolenih pod riba. Jaz hočem, da je moja baba sužnja, kot je bila pred tisoč in več leti. Ako ne bo to storila, jo privežem —seveda na skrivaj, da me nihče ne vidi, kajti smo v Ameriki. Storil bi tako kot Juncz v Evropi.
Članice, ki so se udeležile te razprave, so pisale resno in dostojno. Med delegati vidim pet ali šest ortlh, ki so pisali proti nam. Priznanje za uredniški članek, ki nam je bil poklonjen s pripombo, kadar bomo Izvolili boljšo delegacijo, bo tudi konvencija boljša, kajti mera je za vse enaka.
Mary Udovlch. 102.
Novice ls Brldfeports Bridgeport. O,—Nisem zaključil kampanje za nove člane, vendar pa bom v smislu Jankovi-chevega predlogu objavil imena novih članov, katere sem pridobil v naše društvo na račun omenjenega predloga. In ti so sledeči: Mary in Agnes Delach v odrasli oddelek, v mladinski oddelek pa Charlys ln John Koba-sko, Mary, Dorothy in Elizabeth Riba, Frank J. Widmar, Margaret A. Sllon in Steven Kolar. Skupaj dve članici v odrasli in osem v mladinski oddelek.
Z delom bom še nadaljeval, ker so še prospekti. Ovira Je v tem, ako si aktiven, ae moraš udejstvovati pri več organizacijah, kar vzame časa, da ftc doma ne moreš opraviti nujnega dela. Zraven pa, ako še dopisuješ v delavske listi* v prid delavstva in SNPJ, prideš dootikrat tudi v navskrižje, namreč eni te odobravajo, drugi' pa kritizirajo. Kot tak Imaš nasprotnike in seveda tudi prijatelje. Tako gre te borba naprej, ampak meni se
.UJ. I j
Wmk
PROSVETA
PONDEUEK
Ljubezenski roman iz južnoameriških divjin Spisal W. H. HUDSON	Prevedel IVAN JONTEZ
svoje stvari in zapustil mesto. A misel na Beatrico je preprečila njegovo namero. V takem položaju, v veliki duševni razdvojenosti, se je proti večeru napotil čakati Beatrico pred knjižnico. Ona se je kmalu prikazala. Marko se je nemalo začudil, ko ga je veselo in srečno pozdravila. Njen obraz pa ni niti najmanj izdajal dogodkov včerajšnjega dne, za-kar ji je bil Marko globoko hvaležen.
Kakor sinoči, tako sta tudi nocoj zavila na Ambassador most. Oba sta se tiho zastrmela v deroče valove reke. Dolgo časa niste spregovorila. Naenkrat pa je Marko povzel besedo: "Poslušaj me, Beatrice. Sinoči sem veliko premišljal o tebi. Povej mi, ali bi se upala živeti z menoj navzlic temu, kar sem ti povedal sinoči? Ali misliš, da bi bila rečna s človekom, ki si pojeda svoje srce noČ in dan zaradi dekleta, ki je že dolgo časa mrtvo? Ali ne bi trpela radi tega?"
"Marko, sama tvoja bližina me dela srečno, življenje s teboj pa bi mi bilo nadvse drago. Na tvojo preteklost ne bi bila ljubo-sumha. Pravico imaš do nje in jaz ti je ne bi hotela vzeti za vse na svetu," mu je Beatrice odgovorila teko odkrito in prepričevalno, da je vedel, da govori resnico in njegovo spoštovanje do nje je postalo še večje.
Nekaj dni po opisanem pogovoru sta postala Marko in Beatrice mož in žena. Marko je imel prihranjenega še precej lepo vsoto denarja in odločila sta se, da pričnete trgovino s knjigami. Oba ste ljubila dobro knjigo, zato ste se z velikim veseljem lotila novega dela in bila uspešna.
Beatrice se ni motila o Marku. Bil ji je dober in skrben mož. Življenje jima je poteklo mirno in srečno. O njegovi preteklosti niste nikoli govorila. Navzlic temu pa je Beatrice dobro vedela, da Marko cesto misli o Cvetki. Čestokrat ga je zalotila predse strmečega, s kazalcem si otipavajoč malo brazgotino pod levim očesom. Ob takih trenotkih ga ni motila, temveč se je obzirno odstranila, da ne bi opazil, da ve za njego-
ve misli. Res . , premišljuje o <w[ *
Se IP rio	.	■
nece pričakovala roV* kjten bo utrdil «JU« in pomagal zabrJ govo preteklost. ]
.Vse je šlo tako, kakor J nce računala. Rodil* J katerega j« Marko zelo 1 se ob prostem času velik z njim. Beatrice ju i« 1 voljstvom in srečo op* J se jima razposajeno^*] Ze je jela verjeti, da ¡h nobena stvar podreti q življenja njene ljube dn Opazila je tudi, da Mu misli več tako pogosto ni preteklost. Našla ga Je » nega le tu in tam in še tj za trenotek. Toda zivlj< čudno. Čestokrat se člov^ no ustali, umiri svojo not in stopa po začrtani potij k sreči in zadovoljstvu, 1 nekaj trenutkih pode* njegovi načrti in cilii.
Nekega večera je fl pridno pripravljala večeij čerja je bila že na mizi, ka še ni bilo domov. Beal jela skrbeti, kajti mot jel čajno točen kot ura. Ti rala je v trgovino, a pro< ji je odgovorila, da je g< nenadoma planil pokonci ročil ključe, da zapre ti in nato hitro stekel iz loj ulico.
Beatrice si ni mogla stavljati, kaj se bi mogla ti z Markom, da ga ni j Preteklo je že nekaj ur, ( žu ni bilo ne duha ne slu lo ji je težko pri srcu. Sli nesrečo, a od kje prih vedela.
(Dalje prihodnjič)
Čudno vprašani«
—	Ali bi hoteli vzeti t mo, ki sicer ni bogata, ni je pa interesantna?
—	Oprosti, praviš da n te, ne lepa? Kako more rej interesantna!
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
v tiskarska abrt spadajoča deli
Tlaka vabila aa vaaalloa In shoda, vislinlca. časnika, koledarje» letake Itd. v slovanskem, hrvatskem, slovsšk. češkem, angleškem Jeziku te drugih.
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJfP
TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ★
Vsa pojasnila daje vodstvo tkkame^-Ceae smerna, ualjsko <Wk> P» Pišite po informacija na naslovi
SNPJ PRINTERY
2657-59 S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. IU TEL. ROCKWELL 4SS4	___
(Se nadaljuje.)
Toda fant, sicer teko molčeč, da mu je bilo treba vsako besedo posebej izvleči iz ust, je postal nenavadno zgovoren in se kar ni mogel ločiti od priljubljenega predmete; začel me je znova zagotavljati, da nihče ne pričakuje od mene, da bi se podvrgel kakršnemu koli trpinčenju, kajti po vsem tem, kar bom storil zanje —jih rešil zlega duha—bom popolnoma zadostil slehernemu pričakovanju.
Zdaj sem zahteval, naj mi svoje besede pojasni, kajti posvetilo se mi je v glavi, da je moralo imeti vse Kva-kovo pripovedovanje in obetanje neki določeni smoter; s tem, da ml je obljubil pihalnik in svojo deviško sestro, je dovolj jasno pokazal, da se pričakuje od mene nekaj vidnega, ker ti divjaki ne poklanjajo takih stvari iz golega velikodušja.
Kva-ko je namesto odgovora ponovil še vedno nepozabno šalo, da bi jaz morda zadel ptiča velikosti majhne ženske. Potem pa me je vprašal, ali ni bilo skrivnostno gozdno žensko bitje prav take velikosti, da bi ga lahko zadel s pši-co iz zabatane, če bi imel nekoliko več vaje. Zdaj sem vedel, kaj se pričakuje od mene—da bi s strupeno pšico umori) sramežljivo gozdno deklico, ki je znala tako sladko peti in v kateri so ti divjaki videli hudobnega duha, ki Jim nI dovolil loviti v najbogatejšem lovišču v teh krajih! Zato je Kva-ko želel, da bi češče obiskoval gozd v globeli—da bi se seznanil z njo in njenimi navadami, si pridobil njeno za-^ upanje in jo nekega dne zavratno umoril z zastrupljeno pšlco!
Onus, ki sem ga občutil, ko mi Je pravil, kako se bo dal mučiti, je bil malenkoet v primeri z občutki, ki so me nadvladall zdaj. V meni je silno zavrelo in prav gotovo bi bil raztreščil svojo težko zabatano na divjakov! butici, da me ni zadržalo nepopisno presenečenje, ki se je pojavilo na njegovem obrazu. Tako pa me je rešilo pred usodno neprevidnostjo in me streznilo; škrtajočih zob sem ukrotil svojo strsšno jezo in gnus ter treščil pihslnlk predenj, rekoč, da se ga ne maram več dotakniti, ¡>a če mi obljubi vse sestre vseh guayansklh divjakov.
Kva-ko je zijal vame široko razprtih oči, oči-vldno tako presenečen, ds ni mogel ziniti besedice in jsz sem se vprsšal, ali bi ne bilo pametnejše, prikriti svoje občutke pred njim. Tako sem ga skoroda prezirljivo vprašal, če je res teko neumen, da misli, ds bi jsz kdaj znal zadeti kako stvar s pšico iz zabatane. In ne da bi čakal odgovora, sem besno zakričal: "Ne!" in potegnil iz žej>a revolver, nadaljujoč z vso jezo: "To je belčevo orožje, tods on gs rsbl samo proti moškim, ki mu strežejo po življenju, dočim ne rabi ne tega niti nobenega drugega orožja pri za vratnih umorih nedolžnih žensk!" Ko sem se Izkrlčal, mi je nekoliko odleglo.
Potem sva nekaj časa molče nadaljevala svojo pot, dokler se ni Kvs-ko nazadnje spet opogumil ter mi začel praviti, ds nI žensko bitje, ki sem gs srečsl v gozdu in se ga ne bojim, nobena nedolžna mladenka, temveč hči hudobne Dide; ln da oni ne smejo loviti v tem gozdu, dokler ons prebivs v njem, češ, saj so še v drugih gozdovih vedno v strahu pred njo. Preveč jezen, da bi ae mogel pogovarjati z njim, sem ga molče poalušsl ln kp ava prišla do rečice pred vasjo, sem se slekcl In planil v hladno vodo, da si ohladim razarjeno kri, preden stopim pred ostale divjake.
ŠESTO POGLAVJE
Ko sem ponoči v postelji premišljeval o gozdni deklici, sem prišel do zaključka, da sem Ji že dovolj jasno pokazal, de mi ne ugaja njeno nagajivo obnašanje, valed čeaar bi bilo nespa-
metno, nadalje se ogibati priljubljenega gozda. Tako sem se drugi dan opoldne, po nalivu, ki je trajal del noči in dopoldneva, odpravil proti gozdu. Nebo nad menoj je bilo jasno, toda v zraku je tiščala soparica in na obzorju so se kopičile grmade oblakov, obetajočih še več dežja. Vendar pa me je misel na skorajšnje zopetno srečanje z gozdno vilo teko prevzelo, da se nisem zmenil za te preteča znamenja.
Že sem prekoračil prvi gozdni pas in ubiral korak preko ozke kamenite goličave. ko so mi nenadoma oči obstale na živopisani kači, ki je ležala stegnjena na golih tleh tik pred menoj in bi jo bil jaz najbrž pohodil, da "je njpem pravočasno opazil. Ko sem jo nstančno pogledal, sem spoznal, da je bila koralna kača, ki slovi teko po svoji izredni krasoti kot smrtnem ugrizu. Bila je kake tri čevlje dolga in zelo vitka; njen trup je bil pobarvan živorde-če in opaaan z enakomerno razdeljenimi širokimi črnimi traki, katerih vsak je imel po sredi ozko rumeno črto. Tte simetrične razdelitev in živo nasprotje barv bi delalo videz umetne kače, da se ni njen živopisani trup pregibal. Njene nepremično uprte qči so tudi gorele kot dvoje velikih demantov in iz koničastih ust ji je neperstano uhajal med sikanjem svetlikajoči se Jeziček.
"Gospa Kača," sem jo v mislih uljudno nagovoril, "lepi ste in prav dopadete se mi; ampak vojaški izvedenci pravijo, da je nevarno, puščati za svojim hrbtom živega sovražnika. Kdor kaj takega zagreši, mora biti slab strateg ali pa genij—in jaz nisem prvo niti drugo."
Nato sem odstopil nekaj korakov, pobral za j>est debel kamen, pomeril v kačjo glavo ter ga vrgel; toda kamen je zgrešil cilj, treščil ob tla tik njega in, ker je bil iz krhke tvarine, se razletel na drobce. To je kačo razdražilo in še tisti hip se je z dvignjeno glavo začela naglo pomikati proti meni Jaz sem se spet umaknil, vendar to pot malo hitreje kot poprej, in poiakal drugi primeren kamen.
Ko pa sem hotel kamen zagnati, mi je nenadoma zazvenel v ušesih oster krik in hip pozneje je stopila izza bližnjega grma moja gozdna deklica—to pot ne več sramežljiva in izmakljiva kot gozdna senca v vetru, temveč drzno vzbujajoča pozornost in izpostavljena vročemu žaru merldijanskega sonen, v katerega svetlobi je bils čudovito lepa. Strah pred kačo, ki me je še hip poprej vsega prevzemal, je zdaj popolnoma izginil in jaz nisem.imel oči za nič drugega kot to čudovito žensko bitje, ki se mi je nsglo, lshkotno ln brez strahu bližalo. Vzrok njene čudovite drznosti mi je bil seveda takoj jaaen. Dekle je oprezovalo name iz kakega skrivališča v grmovju, nedvomno pripravljeno, da bi me po svoji znani navadi vleklo za nos in se igralo z menoj slepe miši, ko jo je razburil moj napad na kačo. O tem me je zgovorno prepričala s ploho besed, ki jih nisem razumel in s srditim gestikullrsnjem, predvsem pa s svojimi široko razprtimi plameneči-ml očmi in v jezi žlvordečem obrazu.
Skoro ne najdem pravega Izraza, s katerim bi točno opisal vtis, ki ga je napravila name tisti hip. Lahko bi rabil izraz osja, aH, kar zveni še bolje, avispads — španska beseda, ki pomeni isto stvar, daai ima nekoliko drugačen pomen ln se nikdar ne rabi v prezirljivem smislu —, toda nobeden mi prav ne ugaja. Vendar bi jo še najlažje primerjal osi — veliki tropski osi, ko v nizkem poletu tik nad tlemi in razprtih bleščečih kril in jezno brenčeč srdito napada, nepopisno lepa v svoji živopisani krasoti in razburjenosti, ki se ji teko poda in jo dela le še o-čarljivejšo.
(Dalje prihodnjič.)
V Objemu preteklosti
MIlan Madvašak
(Nadaljevanje)
Nekega večera je ugibal, kaj bi počel, ko ga mahoma navdahne misel, ds bi pričel čitati ln se izobrafcevafl. S to mislijo je zavil v javno knjižnico. Izbral ai je eno i/med tisočih knjig in Jel čitati Knjiga Je bila ailno zanimiva, zgodba o dveh mladih srcih, ki ga je spominjala na njegovo laatno življenje. Kar požiral je stran za atranjo. Vsega poglobljenega v Čltanje je nenadoma zbudila mlade čltalnlška uradnica, ki mu je naznanila, da ae ob devetih zvečer zapro vrata čitalnice, zato je čee, ds preneha s čitanjem.
Marko ae je v zadregi oprostil mladi gospodični in zapustil čitalnico. Ze dolgo ni bil toliko zadovoljen in srečen kakor tleti večer. Sklenil je. da bo od ae daj naprej stalno pohajal v čitai nico in čital. In res drugi dan ae je že zgodaj sjutrfj napol il v čitalnico in prebil v njej ves dan Kakor prvi dan. tako «a je ropet danea late mladenka zmotila pri čitanju In mu narna nila. da ae vrata rapro ob dr v. tih
Za Markota ee je pričelo novo
življenje; odkril je to novo življenje v knjigah. V čitalnici je bil stalen gost in čital knjigo za knjigo in ai Širil svoje duševno obzorje.
Druge družbe razen knjig ni Iskal. V Detroltu se je nahajal že štiri mesece, a želja, da bi odpotoval naprej v druge kraje, ga je popolnoma zapustila.
Nekega večera, ko je odhajal
Iz čitalnic*, je arečal na ulici gospodično. katera mu je skoro vsak večer sporočila, d* ae vrata zapro ob devetih in je čas zapustiti prostore. Jela sts ee jx>-govarjatl o knjigah. Marko se je nemalo začudil, ko je izvedel od nje, da pozna vse tiate knjige, ki jih je on čital Razgovor med njima Je poatel neprisiljen m prljateljaki. kot da bi ae poznala že mnogo let. Povedale sta si drug drugemu marsikaj, toda Marko se je previdno izogibal pogovoru o svoji preteklosti.
Marko in Beatrice, kakor je bilo ime mladi čltelnlčerki, sta ae pričela stalno sastajetl po čital-ntškth urah. Njena družba je poeta la zanj prav tako potrebna kot čitanje knjig. V njeni na-v točnosti se Je počutil mirnega in sisissBS Is — larfrlags JI ja bil neizrekljivo hvaležen Nekajkrat je celo obiskal dom njenih staršev in ae Je prav dobro počutil med njimi Bili so neprisiljeno domači z njim
vabili, da jih zopet kmalu obišče.
Marko je bil srečen v Beatri-čjni družbi, toda njegovo arce je bilo še vedno Cvetkino. Sanjal Je neprestano o njej in še vedno ni verjel, da je resnično mrtva. Njenega trupla nlao nikoli našli in to mu je dalo misliti, de se niorebiti Cvetka ni utopila. In to je bilo najbrže vzrok, da si ni
Delavci vrtajo luknja v skala ob raki Sacramento v bližini Rad-dinga, Cal., kjer federalna vlada gradi Jas.
mogel niti misliti, da bi ljubil kakšno drugo žensko.
Marko ln Beatrice sta se sestajala skoro vsak večer po či-talniških urah ln se sprehajala po detroitskih ulicah, tu in tam posetila kinogledališče ali salon, čestokrat pa sta se odpeljala na "Ambassador" most, ki pelje čez reko Detroit v Cañado. Marko se je dobro zavedal, zakaj ga reka tako vabi k sebi, a Beatrice ni niti najmanj slutila, da je v zvezi s kakšno reko velika tra gedija Markovega življenja.
Nekega večera ste se Marko n njegova prijateljica zopet naslajala na mostu Ambassador nad reko Detroit. Marko je ne-)remično strmel v'reko že več cot uro. Na Beatrice je popolnoma pozabil, kakor da ne bi pri šla z njim. Ona ga je od strani opazovala. Njeni pogledi so izdajali več kot samo prijateljstvo do Marka. Beatrice je ljubila Marka že od [njunega prvega sestanka. Rada bi mu odkrila, kaj čuti do njega, a je čakala, da ji on prvi odkrije ljubezen, kajti bila je prepričana, do ljubi tudi on njo. Pri vsem tem pa se ji je zdelo čudno, da ni Marko spregovoril niti besedice o svoji lju->ezni do nje* Precej je premiš-jala o tem in končno je prišla do zaključka, da nima poguma, da bi odkril svoja čustva do nje. Sklenila je, da sama prva spregovori.
"Marko!" ga Je poklicala 4 tresočim glasom.
Marko se je zdrznil. Beatričin glas ga je prebudil Iz globokih tanj. "Oprosti, Beatrice, tako ne-kavallrsko se obnašam," se je v zadregi opravičeval.
"Marko—Jaz te ljubim," je nenadoma dejala Beatrice.
Marka ne bi mogla nobena otvar na svetu teko presenetiti kot Beatričine besede. A še preden je prišel k sebi, ga je Beatrice nalahko objela in mu strastno šepetala:
"Marko, moj Marko, jaz te ljubim; povej, da me ljubiš tudi ti."
Marko je bil v silni zadregi. NI vedel, kaj bi storil, kaj bi de-el na njene nepričakovane besede. Beatrice je apoštoval, rad o je Imel kot da bi mu bila sestra, a ljubil je ni. In baš radi
tega je ne bi hotel za vse na svetu užaliti, raniti njeno srce. Že ji je hotel reči, da ljubi tudi on njo, a že sama misel, da bi lagal, da bi zatajil svojo ljubezen do Cvetke, mu je zadala silno bolečino.
Z odgovorom ni mogel odlaša ti, čeravno bi rad. Beatrice je čakala odgovora. Z muko in za tajevanjem svoje notranjosti ji je nato povedal, da jo spoštuje, da jo ima rad kot da bi bila njegova sestra, a reči ne more, da jo ljubi. Nato ji je povedal o svoji in Cvetkini ljubezni, ki se je teko tragično končala.
Beatrice ga je s sklonjeno glavo poslušala in ko je Marko končal svojo izpoved, je s tiho žalostjo dejala:
"Pojdiva domov, Marko. Pozabi, kar sem ti odkrila in nikar si ne delaj skrbi radi tega. Če hočeš, če želiš, ostaneva navzlic temu dobra prijatelja."
Marko se je tisti večer poslovil od Beatrice z veliko žalostjo in potrtim srcem. Prosil jo je še za sestanek prihodnji večer; nato ¡>a jet odšel na svoje stanovanje. . *
Ura je bila že pozna, a Marko še ni zatisnil očesa. Pred njim je stala žalostna Beatrice. Kako rad bi jo osrečil, a bal se je, da je ne bi mogel. Cvetka mu je še vedno stala živa v spominu in vedel je, da ne bi mogel nobene žene tako ljubiti kot je njo. Zraven tega pa so ga še vedno razjedali dvomi o njeni smrti V duši je še vedno pričakoval, da se bosta enkrat srečala. In če bi se srečala, je premišljal, tedaj bi pustil vse na svetu in postal samo njen. Ob teh mislih je končno zaspal in sanjal o Cvetki in Beatrici. V sanjah se je videl oženjenega z Beatrico, ko nenadoma sreča Cvetko. Ona mu očita, da je nezvest, da je ni nikdar ljubil, on pa jo prosi odpuščanja in zagotavlja, da ne ljubi Beatrice, temveč aamo njo.
Tisto jutro se je Marko prebudil ves utrujen in žaloeten. Bil je na razpotju in ni vedel, po kateri poti bi nameril svoj korak. V glavi ga je nekaj tiščalo in ozlovoljalo. Sploh ni vedel, kaj bi počel. Nekajkrat ga je prijela misel, da bi pospravil
Pri.or
v glavni garaš! da trot take coat no W o« nice. ko Ja valla Amalgamated Association of
in ga jSlraal Electric Railway It Motor Coach Operates (ADD okllcajf l&vk^
PROSVETJL BMP J.' SSS7 Sab Lawn da la Ave. UL
poillfam naročnine aa Ual Pros"* 1
__ & *
1) IVaalov
Data vile tednik la «a prtpéMft» k meji
M
ti
•aro****
naroČite si dnevnik prosvei
narod aa list Prosfd anadruttnakselj" iliaatlaaslM
IU
kateri te^ilsnovprenrt« bit«
od druline ln bo rahtev^ ****
_______Is detične druline. ki Jt takasW
naročena na dnevnik Proeveto, to takoj nsmaniti uprsvn««s in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Proseetan ^^ stori, tedaj mora upravniltvo «nižati datum sa to vsoto
Uu Ti ss Tata Jet	^
drtavotn Kanada eSSS	Za ©cato la Chica* *
4jf 1 tednik la----------
_____ISO t iednlka la---—j
ta.________S.SS	—n
1JS 4 tednika la-------
-u i tednikov In--------
Za Evropa Js--------
Ispotalfto spodnji knpon. prtlodlte petrebn»	^
Ionov Order v pleme ta si nnreMte Prosveto m ■> >•