SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXXII (66) • STEY. (N°) 2 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 10 de enero - 10. januarja 2013 NOVA STVAR JANEZ JUHANT Konec leta so zaznamovale volitve novega predsednika, a žal tudi stavke oziroma protesti s svojo jugo-oziroma komunistično simboliko, ki so poleg upravičenega upora zoper stiske mladih pokazale tudi vso razdiralnost umirajočega totalitarnega zmaja. Mnogi žal pozabljajo, da je ravno ta sistem v veliki meri kriv za sedanje težke razmere, saj državo izčrpavajo ravno skrite vezi te preteklosti. Sestop komunistov z oblasti mi je bil vedno sumljiv, saj še kmečki gospodar težko da iz rok svojo kmetijo. Samostojnost je zahteven proces odraščanja oziroma emancipacije posameznikov in naroda. Na vseh področjih nas je bivši sistem vzdrževal kot otroke in skušal vsem zagotavljati preživetje, vendar smo zato vsi propadli in zdaj vztrajamo, da nam mora država zagotovi vse, kar potrebujemo, manjka pa volje, da bi posameznik in skupnost to tudi s trudom pridobili. Ob sedanjih reformah vlade je torej odločilno, ali smo se na vseh področjih pripravljeni obnašati kot odrasli, dialoški in državotvorni državljani in partnerji, ne pa razredni sovražniki ter smo vsak na svojem področju pripravljeni opraviti svojo dolžnost kot so jo npr. v ključnem trenutku opravili ustavni sodniki. Plebiscitarno voljo za enotnost in zagotavljanje skupnih temeljev je treba torej gojiti, spodbujati in uresničevati ne le na volitvah,pač pa tudi v gospodarskem, socialnem in političnem življenju in delovanju ter tudi v mirnih demonstracijah, če je to potrebno. Zavržno pa je izrabljanje stiske nemočnih za nasilje ali ogrožanje življenja policistov in drugih udeležencev protestov. Zaradi stiske mladih pa bo morala starejša generacija storiti več za medgene-racijsko pravičnost in omogočanje vstopa mladih v družbene procese in trg dela. Razdiralno za državo pa je mirne demonstracije za upravičene zahteve stiskanih izkoriščati za ohranjanje oblasti in privilegijev ter zavarovanje nakradenega državnega premoženja kot tudi da strici iz ozadja hujskajo tudi prek poslušnih novinarjev zoper nujne reforme, četudi bo zaradi tega še kaj propadlo. Čudim se tudi medijsko poveličevanim pravnikom, ki ne vidijo zablod v delovanju svoje stroke. Še bolj je žalostno, kot pravi predsednik ustavnega sodišča, da so študentke pravne fakultete protestirale proti sodbi ustavnega sodišča. Več sodelovanja in soodgovornosti bi človek pričakoval tudi od drugih izobražencev v javnih službah, saj bi se sistemsko dalo marsikaj spremeniti na bolje s sodelovanjem vseh. Ne verjamem pa, da večina Slovencev ne bi vedela, kaj je prav, a so mnogi preveč vpeti v svoj sebični svet, zato niso pripravljeni deliti bremen in omogočiti mladim vstop v družbene procese. Zato je nujno razčiščevanje zablod preteklosti in vzpostavljanje mehanizmov pravne države ter gojitev resnice, poštenosti in pravičnosti in ob prizadevanju vseh za to se bo vzdušje v državi spremenilo, kot se je tudi ob sodbi ustavnega sodišča za obe referendumski zahtevi. Kot se strinjamo o zavrženosti prepisovanja in ovajanja poslancev, bi se morali tudi o krajah in goljufijah premoženja, na kar mnogi novinarji, politiki in pravniki ne opozarjajo tako vestno. Groteskna je tudi zahteva po novih politikih, ki jo postavljajo že znani stari obrazi, ki so držali in še držijo štango botrom iz ozadja. Očitno njihova zahteva pomeni le, da stari vztrajajo pri koritu, kot bi rekel Orwell. Ni torej problem, ali je kdo levi ali desni, pač ali je pošten ali nepošten, kar mora postati vodilo državljanu in delavcem vseh državnih ustanov, posebno sodišč. Odgovornost za revščino je zelo kompleksna in sega od staršev, do socialnih ustanov in seveda pravne in pravične države. S pripravljenostjo prijeti za delo in izbirati smeri, kjer iščejo poklice se krepi odgovornost za posameznika, družino in skupnost ter premaguje socialistična miselnost, da naj nam bi vse pripadalo, četudi tega nismo ustvarili. Tudi to je zadeva resnice in poštenosti. Boleča resnica preteklosti je tudi, da smo pustili ljudi v Hudi jami in drugod nepokopane. Tudi premagovati korupcijo in odgovorno prijeti za delo je pot do resnice in poštenja. Žal je bivši sistem ravno humanistične in družboslovne izobražence prizadel in zato imamo opravka s pomanjkanjem vesti in odgovornosti, jasne besede in resnice v družini, v družbi in žal tudi Cerkvi. Zato pa v novinarstvu, politiki in drugod megla in zavajanje ter namesto resnice ponujanje praznih, cenenih ali celo lažnih obljube naivnim državljanom. Žal se tudi Cerkev v Sloveniji ne more pohvaliti z odločnostjo za resnico, pravico in poštenost. Odgovorno pa je, da se kristjani odlikujemo s to zavzetostjo, bolj kot v zaupanju vase z vero v Boga, s čemer postajamo odločni pričevalci osebne integritete, odprtosti, samostojnosti ter družbene pokončnosti in pravičnosti. V želji, da bi si Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, vernice in verniki nalili čistega vina, želim blagoslovljeno novo leto 2013. Naj nam bo Bog milostljiv, da bomo tudi mi bolj milostljivi drug do drugega. Slovenska politična scena se nikakor ne more umiriti. V težkem gospodarskem in družbenem položaju se napovedujejo novi protesti in tudi stavke. Z novim letom je začela veljati pokojninska reforma, ki upokojitveno starost za oba spola zvišuje na 65 let. A starostno se bo mogoče upokojiti tudi s 60-imi leti starosti in 40-imi leti pokojninske dobe brez dokupa. Povejmo še, da se bodo pokojnine prihodnji mesec uskladile z rastjo plač - povišale se bodo za pol odstotka. Leto 2013 je prineslo več sprememb na področju davkov. Glavni cilj novosti je zagotovitev dodatnih proračunskih prihodkov, ki so se zaradi varčevalnih ukrepov občutno znižali. Država je to storila z uveljavitvijo nekaterih novih davkov in prerazporeditvami na račun občin, ki bodo zato nekoliko prikrajšane. Po drugi strani so predvidene nekatere olajšave, ki naj bi razbremenile srednji sloj. Štajerska prestolnica pa je z novim letom ostala brez prvega moža. Franc Kangler je skladno v Še nemirni januar z obljubo zadnji decembrski dan vložil zahtevo za odstop z županskega položaja. Kangler namerava ostati v politiki, a podrobnosti o tem ni želel razkriti. Tako tudi ni odgovoril na vprašanje, ali bo znova kandidiral. Mariborsko mestno občino bo do izvolitve novega župana vodil podžupan Milan Mikl. Predstavniki parlamentarnih strank in poslanca narodnih skupnosti so v prejšnjem tednu pri predsedniku države opravili ločene posvete o kandidatu za varuha človekovih pravic. V medijih je močno zakrožilo ime Vla-ste Nussdorfer. Sedanji varuhinji Zdenki Čebašek Travnik mandat poteče 21. februarja. Napovedanih je več javnih protestov. Med njimi je za ta petek pod geslom Zahtevamo odstop politične elite v Ljubljani napovedana »2. vseslovenska ljudska vstaja«, v torek in četrtek bodo protestirali študentje in štipendisti. Za ta četrtek pa je prijavljen shod z zahtevo Referendum državljanom. O tem je govoril tudi kardinal Franc Rode. »Moj vtis je, da prote- sti niso tako spontani, kakor je videti. Sprašujem se, ali so res množični,« je dejal v pogovoru za Reporter. Kot pravi, je »z muko« na nacionalni televiziji spremljal, s kakšnim revolucionarnim zanosom so napovedovali vseslovensko ljudsko vstajo. 23. januarja pa bodo stavkali zaposleni v javnem sektorju, in sicer tako, da bodo izpolnjevali samo zakonsko določen minimum dejavnosti. Datum je dokončno potrdila koordinacija stavkovnih odborov. Njen vodja Janez Posedi je ob tem vlado znova pozval k pogajanjem. Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič pravi, da je vlada pripravljena na pogajanja o načinih, kako se prilagoditi znižanju mase plač v proračunih za letos in prihodnje leto. »Ker je v državnem proračunu na splošno premalo denarja, se vlada ne more in se ne bo pogajala o samem vprašanju znižanja mase plač, kar je ena ključnih stavkovnih zahtev,« je dodal minister. Možnih načinov, kako se prilagoditi znižanju mase plač, je sicer po Pličaničevih besedah več. BLAŽENI ALOJZIJ GROZDE 70. obletnica mučeniške smrti V župnijski cerkvi na Mirni na Dolenjskem je v torek, 1. januarja 2013, ob 10.30 stiški opat p. Janez Novak O Cist. ob somaševanju duhovnikov daroval mašo ob 70. obletnici mučeniške smrti bl. Alojzija Grozdeta. Po maši je bila ob 12.00 na kraju mučeni-štva pri Grozdetovem križu v gozdu pod mirenskim gradom molitev. Na novega leta dan, 1. januarja 2013 je namreč minilo sedemdeset let od mučeniške smrti blaženega Alojzija Grozdeta, laika in člana Katoliške akcije, ki je popolno zvestobo Kristusu in Cerkvi zapečatil s svojo krvjo ob potoku Vejeršca na Mirni. Ko se je kot dijak Marijanišča za božične praznike leta 1942 iz Ljubljane preko Ambrusa in Stične vračal domov, ni slutil, da se bo le nekaj kilometrov pred rodnimi Zgornjimi Vo-dalami končala njegova zemeljska pot. Na Mirni ga je prijela partizanska enota in ga po zasliševanjih in mučenju ob potoku Vejeršca umorila. Čeprav mu je Božja previdnost namenila kratko zemeljsko življenje, pa je bilo za mladeniča njegovih let duhovno in ver- sko neverjetno rodovitno. Kot odličen dijak klasične gimnazije ter gojenec Marijanišča v Ljubljani se je duhovno oblikoval v osrčju Marijine kongregacije, laiški apostolat pa brusil v vrstah Katoliške akcije. Biti ves na voljo Kristusu, to je bil njegov življenjski moto. Med vrstniki v gimnazijskih šolskih klopeh ni želel biti samo povprečnež. Intenzivno zakramentalno življenje, prepojeno z ljubeznijo do evharistije, zakramenta sprave in poglobljena osebna molitev so v njem oblikovali pokončno krščansko držo. Bil je dejaven tudi kot pesnik. Zavzeto je študiral okrožnice o socialni angažiranosti Cerkve in druga socialna vprašanja ter tako še pred drugim vatikanskim koncilom pokazal na mesto in vlogo laika v apostolatu Cerkve. Živel je v nemirnih časih druge svetovne vojne in revolucije. Ko je bilo potrebno izraziti svojo pripadnost Kristusu in Katoliški Cerkvi, v njem ni bilo prostora za kompromise. V duhu te zavesti je tudi odšel zarji mučeništva naproti. Leto dni po njegovi mučeniški smrti leta 1944 je dr. Anton Strle napisal in v zbirki Naši vzori I. izdal prvi Grozdetov življenjepis z naslovom Lojze Grozde: mladec Kristusa Kralja. Med vernimi ljudmi je bila vse od smrti živo navzoča zavest, da gre za mučenca in se mu v molitvah priporočajo. Leta 1992 se je na škofijski ravni začel uradni postopek za priznanje mučeništva ter razglasitve za blaženega in svetnika. Leta 2003 je bila Kongregaciji za zadeve svetnikov v Rimu izročena Pozicija - študijsko gradivo z življenjepisom in pričevanji o mučeništvu. V letih 2009 in 2010 sta redni kongres teologov ter komisija kardinalov in škofov soglasno odločila, da gre za mučeništvo in odium fidei - iz sovraštva do vere. Dne 27. marca 2010 je papež Benedikt XVI. odobril objavo o priznanju Grozdetovega mučeništva in s tem razglasitve za blaženega. V papeževem imenu je državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone dne 13. junija 2010 na Slovenskem evharističnem kongresu v Celju Alojzija Grozdeta razglasil za blaženega. V maju 2011 so bile njegove relikvije iz pokopališča v Šentrupertu slovesno prenesene v Marijino cerkev na Zaplazu, ki je osrednjo romarsko svetišče novomeške škofije. Osrednje praznovanje Grozdetovega godu bo 27. maja 2013 v Marijini cerkvi na Zaplazu. VTISI IZ SLOVENIJE IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI . • v £ • v • 1 Čigava žrtev je večja? TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) - Kmalu potem, ko sem v decembru prebral Jurčka g. Jureta Langusa, sem po prijaznosti avtorja Jožeta Lenarčiča z velikim užitkom prebral še Confidencias en el Pa-raiso. Čeprav opisujeta različni dobi, situacije, in je prva odkrito življenjepisna, druga pa v obliki romana, je v njih najti slične poglede. Predvsem je opaziti poudarek na določen del žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. Enemu delu žrtev je bilo zaradi svojega prepričanja odvzeto življenje; bili so umorjeni. Drugemu delu ni preostalo drugega, kot da je bežal, se izselil in bil prikrajšan za srečo, ki jo predstavlja živeti v domovini. Tretji del žrtev je pri komemoracijah - vsaj meni se tako zdi - manj poudarjen. Namreč tistih, ki so po svoji volji ali po sili razmer ostali v Sloveniji pod komunistično oblastjo. Njim je Jure Langus 'enakopravno' posvetil svojega Jurčka, Jože Lenarčič pa se jih spomni v enem izmed protagonistovih razmišljanj. Težko je oceniti, ovrednotiti, kateri del žrtev je največ pretrpel: ali tisti, ki jim je bilo odvzeto življenje, ali tisti, ki so vse življenje trpeli nasilje na lastni koži, ali tisti, ki so svoje slovenstvo živeli v tujem svetu. Ali je izguba življenja v trenutku groznejša - in s tem zaslužnejša - od 'umiranja na obroke'? Vsekakor je delež izseljenstva imel v toliko lažjo nalogo, da je lahko na svoboden način razmišljal in se poglabljal v preživete dogodke, ne da bi bil zaradi svojega prepričanja ali branja drugim 'prepovedane' literature v strahu za svoje preživetje ali celo življenje. Zato ima v tem pogledu večjo odgovornost, da sodeluje pri 'prebujanju' Slovenije, tako na javni kot privatni ravni (kot primer bi citiral dogodek v Sloveniji, ko je predavatelj klevetal izseljenca v službi Republike Slovenije, pa ga nekatere med občinstvom prisotne osebe z opevno deklariranim družinskim domobranstvom niso opozorile na napake -beri: laži -, ki jih je širil med nevednimi poslušalci). Vloga Andreja v Lenarčičevi drugi knjigi kaže v to smer: biti potomec izseljencev danes pomeni biti več kot turist ali rara avis iz eksotične dežele onkraj morja. Je stopiti vštric Cirilu, Marku, Dreniku; je izogniti se uvrstitvi med žalostne podobe kot je značajsko zlomljen Martin. Izražati svoje prepričanje in značajsko pokončnost vedno nekaj stane, v katerem koli okolju in času. Zanjo je potrebna določena mera junaštva, za katerega pa nis(m)o vedno pripravljeni žrtvovati svojih prebend. GB SKA Skupinska razstava mavričnih barv Likovni odsek Slovenske kulturne akcije je v soboto, 1. decembra 2012 ob 20. uri, omogočil likovno razstavo slikarjev in risarjev, rojenih v Argentini. Razstava je bila tudi odprta za ljubitelje umetnosti, v nedeljo, 2. decembra popoldne. Prvotni namen tega projekta je bil privabiti nove iskalce lepote barv in oblike. Glavna skrb organizacije je bila v rokah voditeljice likovnega odseka naše organizacije prof. Andrejke Dolinar Horvat. K razstavi je prispelo s svojimi ustvarjalnimi deli 14 slikarjev in ena risarka, vsi slovenskega porekla. Ob vstopu v razstavno veliko dvorano škofa dr. Gregorija Rožmana, se nam je na panojih ponudil čaroben svet prepojem s kreativnostjo in paleto čudovitih in različnih barv. Umetnike in obiskovalce tega poletnega večera, posvečenega stvaritvam, ki so nastale ob paleti, je pozdravila prof. Andrejka Dolinar Horvat. V imenu SKA je vsem izrekla dobrodošlico ter poudarila, da večina izmed razstavljavcev se prvič predstavi v okviru naše skupnosti. Svoj pozdrav je zaključila z mislimi pokojnega papeža Janeza Pavla II, ki jih je naslovil v daljšem pismu vsem umetnikom septembra 2007. Med drugim je zapisal: »Kdor doživi v sebi božji odsev poklica kot umetnik, pesnik, pisatelj, slikar, kipar, arhitekt, glasbenik, dramski igralec, takoj zasluti, da ne sme zgubljati svojega talenta, temveč, da ga mora razviti v blagor bližnjega in celotnega človeštva. Navdih je kot notranja luč, ki združuje dobro z lepim, prebudi razum in srce, da se rodi zamisel in hkrati oblika, ki se izžareva v umetnosti. Umetniki so genialni ustvarjalci lepote.« Za tem je vodja likovnega odseka prebrala misli, ki jih je vzbudila razstava umetnici Tilki Močnik. Povzemamo nekaj stavkov: »Umetnost je stalno iskanje, v katerem nas narava nenehno preseneča in osvaja. Slike, predstavljene tukaj, prepletajo različne sestavine barve, kompozicije in teksture, kar se nam razodene kot pomemben kontrast. Slike izžarevajo senzibilnost, ki jo zajamejo barve, zvoki, ritem in celo molk v prostoru. Risbe in slike nam izražajo pejsaži, ki jih poustvarjajo tilka Močnik, Maria Ana Anto-nič, Andrea Quadri Bru-la; cvetje in tihožitja (Ani Malovrh); portrete, figure (Helena Klemenc, Daniel Leber, Lučka voršič Bidone, Laura Antonio, Gabrijela verbic Colombini); človeka, ki uničuje samega sebe in ne spoštuje narave (Andreja Dolinar); teks-tura kot oblika in barva zemlje (Adri-ana Omahna), konstrukcije,^ ki se odpirajo in zapirajo (veronika Žnidar Cuni), abstakcije forme in tonalitete, spontane kretnje, piktorična kaligrafi-ja (Rozka Snoj, Irena Žužek, victoria Willenpart); umetnost kot sinonim identitete (Carolina vester), itd. Skoraj v vseh delih izstopa pomembnost oblike v povezavi lastnega pogleda in načina doživetja in dojemanja detajlov plastičnega sveta, ki se ga šele odkriva. Kdor želi izraziti svoja doživetja mora dobro spoznati primerno govorico, bolj kot iskanje lepote same, je harmonija tista, ki nas bo pripeljala do lepote (Guillermo Roux)«. Dr. Katica Cukjati je vsem sodelavcem poklonila besede zahvale in majhen spominček. Nato je posvetila nekaj misli vodju literarnega odseka, lic. in pesniku vinku Rodetu, večletnemu sodelavcu SKA, ki je izpolnil 80 let življenja. Orisala je zasluge, ki jih ima pri delovanju organizacije ter mu izročila spominsko plaketo. Prospekt likovnega večera je bil zadeta zamisel Monike Urbanije Ko-privnikar. Za napeljavo razsvetljave je bil odgovoren Aleksander Suc, za pripravo panojev pa Andrejka Dolinar, Damjan Ahlin in Marko Cukjati. Ta skupinska razstava je bila res krona programa leta 2012. Ob dobro pripravljeni zakuski so se umetniki in obiskovalci bolje spoznali ter izmenjali različna mnenja. Obiskovalci razstave so se, prenovljeni od tolike lepote, vračali domov veselega razpoloženja. K.C. Ni novost, da neka napetost kraljuje vsemu javnemu življenju v državi. Nasilje, ki je prisotno pri političnih potezah, se čuti tudi v medčloveških odnosih. Strokovnjaki ugotavljajo, da počasi v družbo prihaja nasilnost, ki jo vlada uporablja v svojih napadih na vse, kar se ji ne pokorava. Kriv je bil župan. Po - ročali smo že o splošnih nemirih, z napadi na veleblagovnice in krajo živil pa tudi dragih elektronskih izdelkov. Začelo se je res v Barilochah, a pojav je bil močnejši tudi v Velikem Buenos Airesu in drugih naseljih. Najprej so krivdo metali na sindikaliste, potem na opozicijo (nevladni peronizem). Sedaj pa kaže, da je vsega kriv bariloški župan. Saj je predsednica dala ukaz, naj ga na vsak način odstranijo. Kako? Tako, da zaprejo pipo denarnih sredstev, brez katerih občinski uslužbenci ne bodo prejeli plač, dobavitelji pa ne plačila za storitve in blago. Da nekoga prisilijo k odstopu je najlažje, če ga finančno zadavijo. Omar Goye, član tradicionalne bariloške družine, sicer ni noben angelček ali svetnik. O tem gotovo najbolje vedo naši bariloški bralci-rojaki. A prišel je na oblast na kirchneristič-nih listah, potem pa padel v nemilost pri guvernerju, pa še pri senatorju (Miguel Pichetto), ki je podaljšana roka predsednice v pro-vincijskih zadevah. Primera niti ne bi bilo vredno omeniti, če ne bi odgovarjal tipičnemu modelu postopanja sedanje vlade. Isti pritisk je pred časom utrpel guverner province Buenos Aires Daniel Scioli; enako ofenzivo izvajajo na guvernerja province Santa Cruz (Peralta); podoben nastop je v Corrientesu, kjer je še radikalni guverner; finančni vozel okoli vratu nosi tudi Cordoba, kjer se De la Sota upira predsednici in njenim pretorijancem. Tisti, ki so bili še do včeraj prijatelji in partnerji, mimo ali preko njihovih moralnih (ali nemoralnih) vrlin, so danes že sovražniki, katerih edini zločin je, da mislijo drugače ali se do zadnjih odtenkov ne podrejajo ukazom z vrha. Uporna sodišča. Ta je drug primer, ki pa je vedno bolj aktualen. Sodišče (in sodnik) je hvalevredno, dokler razsoja v prid vladi in njenim funkcionarjem. Ko pa odloči drugače, postane takoj sovražnik demokracije in ustavnosti. Tako se dogaja v primeru zbornice, ki je odločila v vprašanju zakona o medijih, tako sedaj, ko je ista zbornica zavrnila podržavljenje poslopja in prostora kmečke družbe Sociedad Rural v Palermu. Zbornica enostavno meni, da če vlada smatra, da v prodaji nekaj ni bilo v redu, se mora obrniti na sodišče, ne pa lastnino nasilno odvzeti. Vladni razlog za podržavljenje se je nanašal na »podlo« ceno (precio vil), po kateri je država kmetom prodala lastnino. Tudi to kaže na dvoličnost, saj sta zakonca Kirchner kupila javne parcele v Calafate prav tako po »podli« ceni. Spričo tožbe o nelegalnem bogatenju ju je sodnik (Oyarbide) brez strokovne raziskave oprostil vse krivde, tožilec pa se ni pritožil na zbornico. Te dni je predsednica z vso jezo navalila na sodišča, ki ji niso poslušna. Obtožba, da hočejo izvesti neke vrste ustavni udar, je vedno prisotna v njenih izjavah. Da pa je »ustavni udar« tudi, ko županu zanika sredstva, ki mu pripadajo, in ga s tem prisili k odstopu, o tem se ne govori. Ko je te dni filmski igralec Ricardo Darin želel, da bi mu kdo pojasnil, kako sta Kirchnerja prišla do bogastva, mu je predsednica »postregla« z opazko, da je bil on sam obtožen nakupa nelegalno uvoženega avtomobila. Res ni vedela, da ga je sodišče oprostilo in se mu še opravičilo, ker je dokazal, da je imel vse v legalnem redu? Belo ali črno? Vlada ima neko posebno spretnost, da celo poraze spremeni v zmage. To nam pride na misel spričo nacionalističnega izbruha in slavja ob povratku fregate Libertad. Kot da zaplemba v Gani ne bi bila posledica vladnih polomij, kot da predsednica ne bi izjavila, naj jo kar imajo, ne preda pa suverenosti in lastnikom zapadlih bonov ne bodo plačali niti dolarja. Fregato so rešili po nasvetu in postopku starih, že izgnanih diplomatov, ki so dobrodušno nasvetovali edino možno in pravo pot. Vlada pa medtem ponuja nove dogovore lastnikom zapadlih bonov, ker se boji negativne razsodbe na sodišču v New Yorku. A položaj je precej kritičen: če štejemo tudi zapadle bone, trenutno argentinski zunanji dolg znaša 200.000 milijonov dolarjev. Ni za obupati, a vsaka objestnost je igranje z ognjem ob sodu smodnika. Tudi doma stanje ni rožnato. Ob napovedih, da bo letos inflacija dosegla 30% noben sindikat noče pristati na povišanje plač s stropom 20%, kot zahteva vlada. Že se obetajo stavke in nemiri. Vlada seveda meni, da bo množično razsipanje miloščine v mesecih pred volitvami zadostovalo, da se ljudska volja nagne na stran gospe Cristine. Račun brez krčmarja? Božični koncert v Slomškovem domu VELEPOSLANIŠTVO RS Lepo trojno srečanje »Na polnoči grede, potihnejo črede, okrog Betlehema je petje lepo ...« To je bilo vabilo Pevskega zbora Ex Corde iz Slomškovega doma in Mešanega Pevskega Zbora iz San Ju sta v soboto 15. decembra na svoj koncert božičnih pesmi. In res je bilo petje lepo! Napovedovalka Veronika Godec--Marini nas je povabila: »Z nami zapoj veselo pesem Bogu ... z nami naj pride Jezus med ljudi« in že je s petjem napolnil dvorano domači zbor Ex Corde z naslovno Riharjevo pesmijo in nas uvedel v ta skrivnostni spomin Jezusovega rojstva. »Zveličar preljubi« (A.Vavken-J. Sicheri), solistka Marjana Modic-Ce-stnik, »Pri Jaslicah« (R.Silvester-D.Bre-celj) in »Angelsko petje« (M.Tomc) so bile naslednje pesmi ki jih je zapel zbor Ex Corde. »Nad hlevčkom angeli Bogu pojo. Kakor pastirci jim prisluhnimo«. In že smo poslušali Mešani pevski zbor San Justo, ki nam je zapel »Pastirci kam hitite« (A.Vavken) kot solist Martin Selan, »Počivaj milo Detece« (F.Ačko) solist Marjan Godec, »Slava Bogu na višavah« (iz Kramarjeve zbirke) in »Pastirci z menoj« (L.Cvek) solistka Veronika Malovrh. Po kratkem odmoru nas je Veronika Godec spomnila, da »to je večer, ko vsi radi čutili bi pravo veselje, ki Bog ga deli«. Moški zbor Ex Corde nam je zapel »Zvezde na nebu gore« (S & V Avsenik-I.Knez) in nato pa še vsi pevci skupaj »O holy night« (A.Adam-M. Weir), »O Happy day« (E.Hawkins-J. Gačnik) solistka Cecilija Loboda in argentinsko »Zamba de la Navidad« (Bia-gosch-C.Fioriti). »To je večer, ki bo zmeraj oznanjal to: da k nam se sklanja Bog z ljubeznijo«. Mešani Pevski zbor San justo je zapel »Domine Fili« (A.Vivaldi), »Angels Carol« (J.Rutter), »Ride the Charri-ot« (negro spiritual K.Sm ith) solistke: Sandra Hočevar L l a l l i r e , Ingrid Ko-pač-Selan, Veronika Malovrh in Anči Puntar in »Los Reyes Magos« (A.Ramirez) solist Marcelo Brula. »In zato ta večer vedno bo v nas živel, srca nam bo prevzel in jih ogrel«. Sedaj so moški od obeh zborov zapeli čudoviti gospel »Amen« (solist Martin Selan) in vsi pevci skupaj L. Cvekovo »Raduj, človek moj« (solist Marcelo Brula), ki je nam vsem res tako pri srcu, in potem še ve- seli venček mednarodnih božičnih pesmi v priredbi C. Barraquero. »... a jaz sem tisti, ki me Bog potrebuje, da se bo Ljubezen znova rodila« in s tradicionalno »Sveta noč, blažena noč« zaključili ta prelepi predbožični večer. Težko bi bilo tukaj zapisati pravo glasbeno oceno. To so pesmi, ki nam segajo do srca in zato so vse strokovne besede odveč. Sanhuški zbor poznamo že 40.let, ko ga je vodil oče sedanje dirigentke, Andrej Selan, in lahko mirno povemo, da je sedaj že daleč prekosil navadni amaterski zbor. In tako kot Andrejka Selan-Vombergar v San Justu, sedaj Andrejeva druga hči Marta Selan-Brula z isto vnemo in mladostno energijo uči in vodi zbor Slomškovega doma Ex Corde. Pri obeh zborih je tehnični vodja Marcelo Brula. To trojno vodstvo in družinska povezava se pozna pri obeh zborih. Obe pevovod-kinji imata isto izvrstno glasbeno šolo. Vso svojo mlado energijo znata odlično prenesti na pevce in tako dosežeta ubrane, zlite glasove, nekatere zelo mlade, a nobeden ne izstopa, vsi sledijo dirigentki, pozna se jim tudi, da imajo tehnične vaje, kar zelo pripomore k enotnosti glasov. Izbor pesmi je bil zelo raznolik: lepe nežne in melodične slovenske božične pesmi ali vesele, poskočne, polne argentinskega sonca »villancicos«, ali poln ritma in otožnosti ameriški gosspel in negro spiritual in še nekaj ameriških priložnostnih pesmi. Za to so bili potrebni tudi dodatni inštrumenti: Zofija Marolt na pandereto, na boben Tonči Oblak, na kitaro Anči Puntar, na cha-rango Marjan Vombergar in na tolkala Lucijana Oblak. Glavni spremljevalec na klavir-orgle je bil Luis Melicchio. Težko je tudi pohvaliti vsakega solista posebej. Vsi so znali izrazit pravi duh pesmi, ki so jo peli. Seveda se nekaterim pozna da se učijo solopetje, vendar tudi mladi so prav lepo zapeli. In zato vsem pevcem prav lepa hvala za tako lep večer. Oder in sceno je kot vedno z umetniškem okusom pripravila Andea Qua-dri-Brula, program je izoblikovala Erika Indihar. Večer se je nadaljeval v spodnjih prostorih doma ob moderni a umirjeni glasbi Tomaža Lenarčiča, skupine Janez, ramoškega dekliškega kvinteta in Zlatorocka. -a.-j. V preteklem letu je veleposlaništvo Republike Slo- Med nagovorom dr. Marjana Cencena ve RS, dr. Marjan Cencen. Omenjeni funkcionar je v obeh država opravil važne politične kon-zultaci-je. Dr. Cencen se je v pros t o r i h veleposlaništva n ajprej srečal s venije v Buenos Airesu organiziralo več srečanj, tako ob priložnosti raznih obiskov, pomembnih datumov, pa tudi v sklopu ciklusa umetniških razstav »Dobri vetrovi za kulturo«. Zadnje lansko srečanje je potekalo v torek, 11 decembra. Eden izmed povodov je bil obisk, ki ga je v Argentini in Čilu opravil generalni direktor za bilateralo na ministrstvu za zunanje zade- predsedniki slovenskih društev in predstavniki slovenskih medijev v Argentini. Po uvodnih pozdravnih besedah veleposlanika g. Tomaža Mencina, je v kratkih a tehtnih in jasnih besedah orisal politični in Drugi del večera je bila otvoritev še ene razstave ciklusa »Dobri vetrovi ...« To pot so na stenah prostorov veleposlaništva visele slike že pokojnega mojstra Milana Volovška. Del teh je njegova hči Marta podarila Veleposlaništvu za kulturne ustanove v Sloveniji. Veleposlanik Men-cin je otvoril razstavo in orisal življenje in delo umetnika, Volovškova hčerka pa se je zahvalila veleposlaništvu in prisotnim. Končno, kot zadnji del srečanje, je veleposlanik Mencin izročil priznanje Urada RS za Slovence po Veleposlanik Mencin in Marta VolovšekAgra družb e n i p o - ložaj v Sloveniji, mednarodno delovanje naše države in glavne točke pogovorov z argentinskimi oblastmi. Nato je tudi prijazno odgovarjal na razna vprašanja, ki so mu jih stavili navzoči. Izročitev priznanja Urada oddaji Okence v Slovenijo svetu radijski oddaji Okence v Slovenijo, ki je pred kratkim obhajala 25 let delovanja. V imenu ekipe je priznanje prejel in se zahvalil urednik Mirko Vasle. Srečanje se je zaključilo z že običajno napitnico, med katero so se prisotni še zadržali v pogovoru in izmenjavi mnenj. PRISTAVA Ob XXIII veselici narodnih plesov Kot že 23 let, se je vršila na Pristavi veselica narodnih plesov. V prvem delu smo uživali plese iz naše prelepe Slovenije, in tudi iz Poljske, Hrvaške in Argentine. Nekateri od njih so se prvič prikazali med nami. Za zaključek prvega dela, so se predstavili najmlajši s Pristave, ki se že več let, s potrpežljivostjo učiteljic Tatjane Gričar in Maide Maček, učijo po sobotnem pouku. Pred nastopom so zelo nestrpno čakali ob strani odra, a ko so bili na licu mesta in plesali, so se kar sprostili in uživali, kakor vsi, ki smo jih gledali. Čeprav so nekatere sobote nejevolj- no ostali pri vaji, so bili po nastopu tako navdušeni, da so vsem obljubljali, da bodo drugo leto še vadili in se pridno učili. Zelo važno je za starše, da vidimo, kako so otroci ponosni in zelo radi pokažejo, da so slovenskega porekla. Čeprav so že tretji rod, veselo in z optimizmom nadaljujejo delo naših prednikov. Tudi je zanimivo opaziti, kako so otroci mirno sedeli pred odrom in gledali plese drugih narodov, in potem klepetali med seboj, katere so bile razlike v obleki in inštrumentih, ki so jih uporabljali. Po kratkem odmoru smo občudovali še malo argentinskih, španskih in slovenskih plesov. Nova je bila tudi arabska skupina. Kot mamica otrok, navdušujem mlade, naj naprej plešejo in kažejo našo kulturo. Pa tudi voditelje, naj še naprej učijo otroke, da bodo oni nadaljevali, s pomočjo staršev, vse to delo. S.J.V. SAN MARTIN Zaključek v Rožmanovi šoli PREŠERNOVA ŠOLA NA PRISTAVI Zaključek in prihod sv. Miklavža Ker se je pričel adventni čas, se nam je zdela lepa zamisel, da bi zaključili šolsko leto v božičnem duhu. V soboto l. decembra smo prihiteli v kapelo Presvetega Srca Jezusovega, da se zahvalimo Bogu za prejete darove ter Mariji za varstvo in pomoč. Sveto mašo je daroval naš katehet dr. Jure Rode. Šolski zbor pa je lepo spremljal in vodil petje. V Domu se je nato nadaljevala sklepna prireditev. Spodnja dvorana je bila pripravljena za to priložnost. Pozdravila sta nas slika škofa dr. G. Rožmana in šolski grb. Najprej je voditeljica Nina Pristovnik Diaz pozdravila vse navzoče. Sledili sta himni in predaja zastav. Tomaž Jarc je predal slovensko zastavo Martini Filipič, Simone Beltrami Mavrič pa Nikotu Leberju. Voditeljica je opisala šolsko leto 20l2 in se zahvalila vsem za sodelovanje. Učiteljica 7. in 8. razreda Magda Zupanc Petkov-šek je podala poslovilne besede osmošol-cema: »Dolžni smo ohraniti slovenske in krščanske vrednote ter jih podati naprej, mlajšim rodovom. Posebno pa se moramo truditi za slovenski jezik z branjem slovenskih knjig in časopisov.« Predsednik Doma Dani Žagar jima je čestital in izrekel dobrodošlico. Osmošolca sta prebrala spomine na Rožmanovo šolo. Letos so poučevali: verouk Olga Dolenc Kociman in dr. Jure Rode, vrtec Lucijana Oberžan Jarc, l. in 2. razred Lučka Petkovšek Tekavec. 3. in 4. razred Nina Pristovnik Diaz, 5. in 6. razred ter pouk petja Sasi Podržaj. 7. in 8. razred pa Magda Zupanc Petkovšek. Otroci, ki skozi leto niso nikoli manjkali, so bili nagrajeni. Predsednik šolskega odbora Tomaž Filipič se je vsem zahvalil za pomoč v jubilejnem letu. Sledil je božični prizor Berte Golob: Pasel bo vse narode, za katerega je poskrbela Vera Breznikar Podržaj; režiral pa je inž. Tone Podržaj. Za sceno, luči in zvok se je voditeljica zahvalila Janezu Fili-piču in njegovim pomočnikom. Mamice otrok so imele tudi veliko dela z oblekami in rekviziti. Ko se je odprl zastor, smo na odru zagledali naslikan hlevček. Osliček in voliček sta pazila Jezuščka medtem, ko sta sveti Jožef in Devica Marija šla prosit malo kruha v vas. Prišli so pastirji in tudi skrbeli zanj. Prisrčni angelčki so prinesli prižgane svečke. Trije kralji pa so bogato obdarili Božje dete. Zaradi hudobnega Heroda je Sveta družina morala bežati v Egipt. Po njegovi smrti pa se je vrnila v Nazaret. Posamezne prizore so šolski otroci povezovali s petjem lepih božičnih pesmi. Naučila jih je Saši Podržaj, na orglah pa spremljala Lučka Marinček Kastelic. Ko smo se malo okrepčali, smo nestrpno čakali sv. Miklavža. Prišel je v spremstvu angelov in parkljev ter obdaril otroke in odrasle. Božji blagoslov in varstvo naj nas spremljata v času počitnic in tudi v novem šolskem letu! MZP V nedeljo 2. decembra, smo zaključili slovensko šolo na Pristavi in se zato ob 19. uri zbrali v dvorani. Prisostvovali smo programu, ki si ga je zamislila ga. Nadica Grohar s pomočjo gdč. Viki Selan in gdč. Marjane Rožanec Otroci so nam uprizorili »Žive jaslice«. Božje Dete, sv. Mati božja, sv. Jožef, sv. Trije kralji, pastirci in angelčki. Kako prisrčno in ljubko so nas otroci presenetili, da je marsikaterega od nas ganilo do solz! Posebno lepo je bilo ob petju ljudskih božičnih pesmi, ki jih imamo Slovenci kot poseben dar, da počastimo Novorojeno Dete! In za konec, ko smo tudi vsi ostali, skupaj z otroki, pod vodstvom gdč. Marjanke Ayer-be Rant, ob spremljavi ge. Anke Savelli Gaser na klavirju in Gregorja s trobento, zapeli »Sveta noč, blažena noč« je bil ganljiv trenutek, ker vemo, da bosta ljubezen in dobrota še vedno živeli v naših srcih v teh težkih časih ki jih doživljamo. Prisrčna zahvala gospodičnam za tako izvrstno izvedbo predstave in mamicam, ki so kot vedno priskočile na pomoč in pripravile prelepo sceno. Nato je sledila poslovitev 8. razreda. Učenci ki odhajajo so: Marjanca Jeretina, Viki Jerovšek, Gregor Oblak, Tomaž Papež, Christian Debevec in Joaqurn Conde. Prisrčno sta se poslovila od njih ravnateljica šole, ga. Nadica Grohar in župnik g. Franci Cukjati, ter jim polagala na srce, naj ostanejo zvesti vrednotam, materinemu jeziku in Bogu, ki so jih pridobili in spo- znali doma in v šoli. Posebno ljubeznive poslovilne besede je podala ga. Andrejka Papež Cordoba in vsakemu posebej opisala njihove lastnosti. Viki in Marjanca sta se v imenu vseh, z izbranimi besedami poslovili in zahvalili in tudi lepo obdarili vse vzgojitelje, ki so jih z ljubeznijo učili skozi deset let. Posebno zahvalo vsem izrekamo družine, ki odhajamo iz Prešernove šole. Mnogo lepih dogodkov, praznovanj in spominov, nam bo ostalo v srcu, za vedno! Učenci pa, ki odhajajo, naj ne pozabijo, da je slovenska Pristava njihov drugi dom in bodo vedno dobrodošli, saj so oni naša prihodnost! Po kratkem odmoru in malici, ki so jo pripravili mladci in mladenke z voditeljicami, smo se zopet vrnili v dvorano. Ko se je znočilo, so že vsi nestrpno čakali na prihod sv. Miklavža. Pristopil je v spremstvu angelov in kar lepega števila parkljev: ti, so nekatere imeli kar precej radi! Sv. Miklavž je vse otroke, učitelje, mladce, mladenke, mladino in starše bogato obdaril! Tako smo zaključili šolsko leto 2012. Srečne in vesele počitnice! M.D.C. SAN MARTIN Tudi v zadnjem četrtletju je bila Zveza mater in žena iz San Martina zelo aktivna. V mesecu septembru smo imeli že skoraj tradicionalno tombolo. Najprej pozdravimo vse navzoče za rojstne dneve in godove s pesmijo »Kol'kor kapljic tol'ko let«. Ker je naš sestanek vedno zelo blizu začetka pomladi, želimo vsem tudi lepo pomlad. Tombola je kar bogata, nekaj dobitkov prinesejo gospe, moja hčerka Lučka pa jih zbira celo leto. Vsi se zabavamo, naša blagajna pa se tudi obogati! Oktobra sta nas obiskala zopet ga. Jana ter inž. Jernej Dobovšek. Ko sta bila med nami meseca maja je ostalo se toliko gradiva,da bi bilo za en sestanek predolgo in smo se zmenili da nadaljujemo prihodnjič. Najprej sta malo ponovila glavne stvari iz prvega predavanja. Nato sta nam pokazala zopet v sliki in besedi se ostali del Gvatemale. Posebno zanimivo je bila prikazana globoka vera, ki imajo ljudje in jo prikažejo v čudovitih procesijah, kjer v enake noše oblečeni ljudje nosijo kipe Križanega, Marije in svetnikov na zelo velikih odrih. Zanimiv je ognjenik ki ga imenujejo Volcan de agua, ker je v ugaslem kraterju nastalo jezero in je ob potresu voda tega jezera zalila takratno glavno mesto Gvatemale. To je Ciudad vieja in je sedaj glavno mesto že tretjič prestavljeno. V ostankih tega starega mesta, v opuščeni in delno porušeni cerkvi so sedaj poroke in poročna slavja, v drugih delnih razvalinah, ki so na zunaj ostale nespremenjene, so zgradili pet zvezdni hotel. Po eni strani je veliko nasilja in vsi nosijo orožje, ki ga morajo za vstop v muzeje ali podobna poslopja odložiti in ga jim vrnejo pri izstopu, po drugi strani so ljudje srčno dobri. Pokazala sta še nekaj lepih stavb, večinoma državne O delovanju Zveze palače v sedanjem glavnem mestu. Zopet sta prinesla na ogled več knjig in izdelkov domačinov. Bil je lep sestanek dobro obiskan in smo jima bili hvaležni, da si vzameta čas in prideta med nas! Novembrski sestanek je bil posvečen blaženemu A. M. Slomšku ob 150 obletnici njegove smrti. Dr. Peter Hafner nam je na prošnjo ge. Saše Hartman Golob pripravil DVD o blaženemu Slomšku. S pomočjo Janeza Fili-piča in ge. Regine Leber smo v sliki, besedi in pesmi videli celo Slomškovo življenje in delo. Videli smo rojstno Ponikvo in vse kraje in cerkve kjer je deloval blaženi Slomšek. Duhovnik Lipo-všek je opisal njegovo delovanje in še zapel pesem. Slišali smo poezijo V nebesih smo doma. Tudi nadškof dr. Stres jevvideu podal nekaj misli. Slišali smo poezijo, ki jo je napisal naš pesnik Mirko Kunčič. DVD se je končal z mogočno Vivaldijevo Glorijo na čast našemu prvemu blaženemu. Med nas je prišel tudi Dr. Peter Hafner in smo se mu zahvalili (kakor tudi ge. Saši), da si je vzel čas za našo Zvezo, da nas je obiskal in nam pripravil tako lep DVD, ki bo ostal lep spomenik delu blaženega Slomška! Z decembrom smo zaključili naše delo za leto 2012. Sestanek je bil posvečen božičnim običajem. Obiskal na je dr. Jure Rode. Po molitvi nam je podal globoke misli o božičnih praznikih. Ga. Polda Lipovšek nam je posodila DVD z našimi običaji od adventa do Miklavža, Božiča, Štefanovo, tepežkanje, novo leto in praznikom sv Treh kraljev. G. Janez je pripravil zvočnike in platno; z vsemi ostalimi aparati je kot vedno upravljala ga. Regina in nam preskrbela in predvajala se lepe božične pesmi. Želeli smo si blagoslova za božične praznike in sreče v novem letu in da se drugo leto zopet vidimo! Ob bogatem prigrizku in čaju, kot po vsakem sestanku, smo nadaljevali klepet in se polni božičnega vzdušja razšli na naše domove! Polona Makek NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI BUENOS AIRES Otvoritev otroškega igrišča na Pristavi Na slovenski Pristavi v Moronu je bila v nedeljo, 30. decembra 1962, popoldne otvoritev otroškega igrišča, združena z družabno prireditvijo, ki jo je pripravil novi upravni odbor Pristave, ob sodelovanju članov in članic SFZ in SDO. Vreme prirediteljem skoro ni bilo naklonjeno ... zaradi vetrovnega vremena je odpadla odstreli-tev rakete in opazovanja lune skozi teleskop. Predsednik Zedinjene Slovenije prof. Horvat je odprt novo otroško igrišče, ko je prerezal vrvico, okrašeno s slovenskimi trakovi. Na zgornji levi strani Pristave je Upravni odbor očistil starega drevja primeren prostor in zabetoniral po vrsti: vrtiljak, na krogljičnih ležajih, tri gugalnice na deske, štiri gugalnice na verige, visok tobogan in štirikrožni krogotek. Železno ogrodje igralnih naprav je pobarvano srebrno, leseni deli pa z belo, modro in rdečo barvo. . osebne novice Poroki. V soboto, 5. januarja smo imeli na področju Vel. Buenos Airesa dve poroki. V žu-pni cerkvi v mestu San Andres sta se poročila ing. Marko Bajuk iz Mendoze ter gdč. Vera Ašič. Po -ročno mašo je imel g. Lojze Škraba, mladi par je pa poročil g. Janko Mernik. Za priči sta bila: nevesti njen oče g. Ivan Ašič, ženinu pa njegov oče prof. Božo Bajuk iz Mendoze. - V cerkvi M. Kraljice v Slov. vasi sta sklenila zakonsko zvezo Franc Gerkman in gdč. Frančiška Pavlič, ki je nedavno prispela v Argentino iz domovine. Poročno mašo je imel g. vikar Janez Petek, ki je mladi par tudi poročil. Za priči sta bila: ženinu njegov brat Jože Gerkman, nevesti pa Stane Mehle. - Mladim parom ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in veliko božjega blagoslova. NOVA KNJIGA O LEPEM VEDENJU V založbi Editorial Baraga je izšla 220 strani obsegajoča knjiga z naslovno ilustracijo Jureta Vom-bergarja in z notranjim baročni širokim napisom: OSIP ŠEST je napisal knjigo, kako si narediti življenje lažje, prijetnejše, toplejše - KAR PO DOMAČE! - in za Slovence po svetu jo je priredil, dopolnil ter ji poglavje »Med nami in med njimi« dodal -Simon Preprost. ... td Svobodna Slovenija, 10. januarja 1963 - št. 2 RESUMEN DE ESTA EDICION GRENKOBE IN SLADKOSTI NOVEGA LETA V kliničnem centru Ljubljana so od silvestrovega do jutra novega leta sprejeli 147 poškodovancev. Večina poškodb je bila zaradi prekomernega uživanja alkohola, sedem oseb pa se je poškodovalo zaradi neustrezne uporabe pirotehničnih sredstev. Poškodovanih je bilo več kot lani. V mariborskem kliničnem centru niso sprejeli nobenega poškodovanca zaradi pirotehnike in tudi sicer je bilo bolj mirno kot prejšnja leta. Prvi novorojenček v novem letu se je 13 minut čez polnoč rodil v porodnišnici v Brežicah, ime mu je Aj-nur, tehtal je 3400 gramov, meril pa 52 centimetrov. V kranjski porodnišnici pa se je rodila prva deklica letos, 50 centimetrov velika Eva je vagala 3600 gramov. za ustreznejši program Svet katoliških laikov Slovenije meni, da Radio Slovenija kot javni medij s svojim verskim programom ne odgovarja na potrebe verujočih poslušalcev in jih s tem obravnava diskriminatorno. »Edina verska oddaja na osrednjem, Prvem programu Radia Slovenija je nedeljska triminutna Duhovna misel, ki ni ustrezno glasbeno opremljena z duhovno glasbo. Radio Slovenija na Prvem programu nima nobene oddaje o duhovni glasbi. Ob nedeljskih in prazničnih dneh se ne predvaja slovenska duhovna glasba,« so kritični v Svetu katoliških laikov Slovenije. Menijo, da je za doseganje večjega števila kakovostnih verskih vsebin na Radiu Slovenija treba ustanoviti uredništvo za verski program. »Bimedialno uredništvo Radia in Televizije Slovenija, formalizirano 1. januarja 2012, je zgolj mrtva črka na papirju, saj ne čutimo dejanskih sprememb v vsebini programov,« so zapisali. STARI/NOVI URADI Z novim letom je uradno zaživela Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma oz. skrajšano Spirit Slovenija, ki bo združila obstoječe Japti, STO in TIA. Agencija bo med drugim promovirala slovensko gospodarstvo, turizem, razvoj podjetništva ter spodbujala tuje investicije in internacionalizacijo podjetij. LJUBLJANA - Na ustanovni seji je v.d. (vršilec dolžnosti) direktorja agencije Boštjan Skalar rekel, da pomeni ustanovitev agencije „korak naprej pri doseganju večje učinkovitosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva". Delovati je začel Urad za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki združuje štiri organe znotraj kmetijskega ministrstva - Veterinarsko upravo RS, Fitosanitarno upravo RS, direktorat za varno hrano in del Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje. Novi urad bo pripravljal predpise s področja varne hrane, upravljal s tveganji za zdravje človeka, živali in rastlin ter izvajal enoten uradni nadzor v verigi varne hrane, vključno s spremljanjem pojavov tveganj. PO SVETU KDAJ NAJ VOLIJO POSLANCE? Hrvaške oblasti še ne vedo, kdaj in v kakšnih političnih okoliščinah bodo razpisale volitve v Evropski parlament. Dnevnik Novi list pojasnjuje, da tega ne želijo storiti, dokler ne bodo vse članice EU ratificirale hrvaške pristopne pogodbe. Ker je vstop v EU načrtovan za 1. julij letos, je časa vse manj. Vlada v Zagrebu ni enotna, ko gre za volitve evropskih poslancev iz Hrvaške. Medtem ko eni vztrajajo, da je treba počakati na potrditev pristopnega dokumenta v vseh državah članicah povezave, drugi menijo, da volitve niso povezane s tem. Oblasti so sicer nameravale evropske volitve razpisati za 2. junij, ko je predviden drugi krog lokalnih volitev, vendar ni jasno, ali ji bodo dotlej zeleno luč za vstop v EU prižgale vse njene članice. ITALIJANSKA KOALICIJA Dolgoletni italijanski premier Silvio Berlusconi in šef Severne lige Roberto Maroni sta sklenila sporazum o skupnem nastopu na februarskih parlamentarnih volitvah. Ob morebitni zmagi koalicije naj bi premier postal Angelino Alfano, Berlusconi pa naj bi prevzel ministrstvo za ekonomijo. Slednji namesto politike varčevanja obljublja politiko večje javne potrošnje in s tem spodbujanja gospodarske rasti. Obljublja tudi znižanje plač poslancev, ukinitev javnega financiranja političnih strank in omejitev mandata poslancev. VIZUMI Kosovo se je odločilo uvesti vizume za državljane 87 držav, med drugim Rusije, Kitajske in Indije. Državljani članic Evropske unije vizumov ne bodo potrebovali, sistem pa naj bi stopil v veljavo s 1. julijem. Omenjena ureditev pa naj bi prispevala k varnosti Kosova. Podpredsednik vlade Beghjet Pacolli je pred tem razkril, da je lani za lobiranje po svetu za mednarodno priznanje države iz lastnega žepa namenil 10 milijonov evrov. Kosovo je po razglasitvi samostojnosti februarja 2008 doslej priznalo 98 držav, med njimi tudi Slovenija. Nazadnje pa je to decembra storil Pakistan. AMERIŠKI KONGRES V prestolnici ZDA se je z volitvami vodstva in prisegami novih članov odvilo prvo zasedanje 113. kongresa. Ta zaradi podobne ideološke razdeljenosti, kot je zaznamovala že prejšnji sklic, ne obeta večjega sodelovanja. Republikanec John Boehner je ponovno zasedel mesto predsednika. Republikanci so ohranili večino in imajo 233 poslancev, demokrati pa 200. V senatu je vodja večine ostal demokrat Harry Reid, ki obvladuje 55 sedežev, republikanci pa 45. Pretekli, 112. kongres si je prislužil sloves enega najmanj produktivnih v zadnjih 60 letih. Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagej (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Kati Cukjati, Andrejka Dolinar, Alenka Prijatelj, Janko Koželnik, Veleposlaništvo RS, Saši Jelenc Vodnik, Maida Maček, Magda Zupanc Petkovšek, Štefi Leber, Mariči Dolinšek Conde, Jože Rožanec, Polona Makek in Rok Fink. Medji: STA, Radio Ognjišče, Družina. 70 ANOS DE LA MUERTE DEL MARTIR ESLOVENO El primero de enero se cumplieron 70 anos de la mu-erte del martir beato Lojze Grozde. La misa celebrada en Mirna (region de Dolenjska) en las cercanfas de don-de Grozde sufrio el martirio, recordo especialmente este aniversario. Recordemos, que Lojze se disponfa a volver desde Ljubljana a su casa para la Navidad de 1942. Lo que este estudiante - activo integrante de en la Accion Catolica - no sospechaba, es que durante ese viaje iba a finalizar su vida terrenal. Fue capturado por una unidad partisana, que luego de interrogarlo y torturarlo asesino al fiel sirviente de Cristo y la Iglesia y dejo su cuerpo en el bosque. En 1992 se inicio el procedimiento formal para el reconocimiento del martirio y en 2010 el Papa Benedicta XVI. nombro a Lojze Grozde martir beato de la Iglesia. (Pag. 1) CONCIERTO DE NAVIDAD El sabado 15 de diciembre de 2012 los coros eslo-venos Ex Corde de Slomškov dom y Mešani pevski zbor San Justo, invitaron a todos a un concierto navideno en el centro esloveno de Ramos Mejfa. La seleccion de can-ciones fue muy diversa; sobre todo villancicos en idioma esloveno y castellano. Esas canciones, que llegan directo al corazon, y en las voces de todos los integrantes de am-bos coros, sin duda, lograron estremecer al publico. Algu-nos temas los cantaron por separado, otros todos juntos e incluso las voces masculinas de ambos coros se juntaron para interpretar un tema. Gracias a las directoras de los coros: Marta Selan Brula (Ex Corde) y Andrejka Selan Vombergar (MPZSJ) como asf tambien al tecnico vocal de ambos, Marcelo Brula. (Pag. 3) EN LA EMBAJADA Coincidiendo con la visita del dr. Marjan Cencen, fun-cionario del ministerio de Relaciones Exteriores de Eslovenia, hubo una reunion en la embajada. Primero el visi-tante dio una disertacion, luego se inauguro la exposicion del ya fallecido artista Marjan Volovsek y finalmente se entrego una distincion al programa radial Una ventana a Eslovenia, por sus 25 anos de labor. (Pag. 3) LLEGARON LAS VACACIONES En el curso de idioma esloveno Rožmanova šola (San Martrn) cerraron su ciclo lectivo con espmtu navideno, aprovechando el tiempo de adviento. El sabado 1Q de diciembre pasado, luego de la misa, siguio el acto formal donde despidieron a los dos alumnos que egresaron. Sobre el escenario se desarrollo una historia navidena, cuyas escenas unieron los ninos con canciones de Navidad. Por otra parte, el domingo 2/12/2012 por la noche se reunieron los alumnos de Prešernova šola con sus fa-milias en Pristava (Castelar). Los alumnos prepararon un pesebre viviente. Luego despidieron a los seis egresados. Hacia la noche, en ambos cursos, llego San Nicolas y re-partio regalos a grandes y chicos. (Pag. 4) INTERESANTE PARA LA PROSA ESLOVENA En Mexico, la editorial Arlequrn, publico la traduccion al castellano del libreo de Mojca Kumerdelj titulado "Temna snov" (Materia oscura). Pero la curiosidad reside en que la traduccion fue encargada en la Argentina. Y aun mas interesante es que la traductora es Florencia Ferre, quien aprendio el idioma por el interes que le despier-tan las lenguas eslavas, no teniendo rafces eslovenas. La dedicacion en el estudio del idioma (visito el lectorado dictado por la Prof. Mojca Jesenovec en la UBA) hizo que lea, escriba y traduzca incluso obras (tiempo antes tradujo una obra de Šteger). Por otro lado, la Ciudad de Buenos Aires premia la creatividad literaria con un reconocimiento que data de 1920 (la primera en recibirlo fue Alfonsina Storni). En 2012 en la categona "Cuento obra edita" dos autoras de origen esloveno fueron premiadas (žcasualidad?): Vlady Kociancich con el primer premio y Alejandra Laurencich en segundo lugar. (Pag. 6) Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE MALI OGLASI TURIZEM ZANIMIVO ZA SLOVENSKO SLOVSTVO O nagradah in prevodih TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj Monsenor Marcon 3317 B, San Justo Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com zobozdravniki Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474. ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507, (1439) Buenos Aires Tel./Fax: 4602-7386 E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su- cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683 e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires. sabor t Naslovnica knjige Materia oscura V Mehiki (založba Ar-lequin) je izšel prevod v kastiljščino knjige Temna snov, katere avtorica je Mojca Kumerdej. To samo po sebi ni nekaj preveč posebnega, ker so že kar nekajkrat v Srednji Ameriki in Mehiki izdali knjige sodobnih slovenskih pisateljev. Zanimivo je, da je bil prevod naročen v Argentino. In še bolj zanimivo, da je prevajalka ne-Slovenka, Florencia Ferre, ki se je do konca dobro naučila jezi- ka. In kdo je Florencia Fer-re? Najprej, spet zanimivo, nima nobene slovenske korenine. Začela se je učiti slovenščine zaradi osebnih razlogov in pa ker so jo vedno zanimali slovanski jeziki. Obiskovala je lektorat na buenosaireški univerzi, kjer poučuje Mojca Jesenovec. Florencia se je pridno učila in se tako tudi naučila jezika. Ko te pokliče po telefonu, misliš, da je na oni strani nekdo prav iz Slovenije. Bere, piše in prevaja. Na primer, že prej je prevedla Štegerja. Vedno rada omenja kako ji je Mojca pomagala, ji nudila razne priložnosti izobraževanja, spoznanja slovenskih avtorjev itd. Florencia pravi: »Začela sem po naključju, nadaljevala pa po usodi«. Živi v prestolnici province Buenos Airesa, mestu La Plata. Predstavitev Kumerdejeve knjige Materia oscura se je vršila v Guadalajari, prvega oktobra 2012. In če preskočimo teh 50 kilometrov, ki nas loči od La Plate in pridemo v Buenos Aires, spet zanimivost! Buenosaireška ob- valutni tečaj V SLOVENJI 8. januarja 2013 1 EvRO 1,31 US dolar 1 EvRO 1,29 KAD dolar 1 EvRO 6,56 ARG peso OSEBNE NOVICE poravnajte NAROČNINO! Krst V cerkvi Marije Pomagaj je bila krščena Katja Micaela Modic, hči Pavla Ignacija in Veronike Natalije roj. Kržišnik. Za botra sta bila Marijan Kržišnik ter Sonja Modic. Krstil jo je g. Franci Cukjati. Srečni družini iskreno čestitamo! Nova diplomantka 21. decembra 2012 je Sonja Marija Kogovšek Uradne ure za stranke v Slovenski hiši (atencion al publico) V januarju in februarju, bomo v pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Dušnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) bili na razpolago rojakom: ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 18. ure. Hvala za razumevanje! DAROVALI SO v dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena je NN Olivos daroval 500.- pesov. Bog plačaj! Tuja gomila ti truplo pokriva, duša pri Bogu, mir naj uživa! Iz Clevelanda, je prišlo žalostno sporočilo, da nas je v 81. letu zapustila teta in svakinja Helena Gaser roj. Arnež Srečku in družini izrekajo sožalje Metka in Ludvik z družino, Anka z družino in Magda z družino! Sožalja so poslali vsi njeni sošolci iz taborišča Spittal. Počivaj v miru draga Helena! čina nagrajuje literarne (in druge) ustvarjalnosti, s priznanjem, ki je bilo ustanovljeno že leta 1920. Takrat je bila nagrajena Alfonsina Storni. Z isto nagrado so bili počaščeni izredni kulturniki, kot na primer, Borges z drugo nagrado v 1928, in Roberto Arlt leta 1929 s tretjim mestom ... Tokrat sta dobili prvi dve nagradi v kategoriji »Edito - Cuento« dve pisateljici (zanimivo, dve ženski), in še bolj zanimivo, obe slovenskega porekla! Prvo nagrado je prejela Vlady Kociancich, drugo pa Alejandra Laurencich, o kateri smo pred kratkem tudi poročali. Ponatis La-urencicheve Historias de Mujeres Oscuras bo izdala sedaj založba Alfaguara. Tako da gredo čestitke za obe tukaj omenjeni pisateljici. Seveda tudi Moj- Mojca Kumerdej Vlady Kociancich Florencia Ferre ci Kumerdej, ki je s svojo knjigo presegla Evropsko celino; Florencii za prevod in lektorici, ki je so- Alejandra Laurencich odgovorna za uspeh svojih učencev, v tem primeru, Florencie. Rok Fink SLOVENCI IN SPORT ponovno SREČKO KATANEC Srečko Katanec je uradno postal selektor slovenske nogometne reprezentance. Izvršni odbor Nogometne zveze Slove- Matesanz dokončala študije na medicinski fakulteti moronske Univerze in prejela naslov Licenciada ven Kinesiologia y Fisiatria. Čestitamo in ji želimo obilo uspehov! Smrt V Clevelandu je umrla ga. Helena Gaser roj. Arnež (81); v C.A.B.A. pa Juan Banko (70). Naj počivata v miru! Srečko Katanec nije je na Brdu pri Kranju soglasno podprl Katanca, ki bo tako drugič v karieri vodil slovensko člansko izbrano vrsto. Katanec bo slovensko vrsto vodil do konca evropskega prvenstva 2016. Prvič je slovensko vrsto vodil že med letoma 1998 in 2002 in to obdobje velja za najuspešnejše doslej v zgodovini slovenskega reprezentančnega nogometa, saj jo je takrat popeljal do evropskega prvenstva 2000 in svetovnega 2002. Nasledil je Bojana Pra-šnikarja, Slovenijo pa na OBVESTILA 47 tekmah vodil do 18 zmag, 16 neodločenih izidov in 13 porazov. Prvič v novem mandatu bo slovensko vrsto vodil 6. februarja v Kopru na prijateljski tekmi z Bosno in Hercegovino. Po neuradnih informacijah naj bi mu v strokovnem štabu pomagali še Aleš Čeh, Željko Milinovic in Ni-had Pejkovic (ta je že doslej opravljal vlogo trenerja vratarjev). V „drugem" obdobju Katanca čaka težko delo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2014, saj je slovenska vrsta pod vodstvom njegovega predhodnika Slaviše Stojanovica v uvodnih štirih tekmah skupine E zbrala le tri točke in je predzadnja. Slovensko reprezentanco je doslej sicer vodilo šest različnih selektorjev. Ob Katancu še Stojanovic, Bojan Prašnikar, ki je bil na selektorskem stolčku kar trikrat, Zdenko Verdenik, Branko Oblak in Matjaž Kek. puščavski lisjak spet v JUŽNI AMERIKI Miran Stanovnik je spet na reliju Dakar. S številko PETEK, 11. januarja: Prihod šolske kolonije, ob 6.30 uri v Slovensko hišo. NEDELJA, 3. februarja: Sv. maša v cerkvi sv. Rafaela v Villa Devoto, ob 18. uri. SOBOTA, 9. februarja: Pustna veselica v San Justu NEDELJA, 10. februarja: Pustna veselica v Cara-pachayu Miran Stanovnik 25 na motorju in opremi je med 171 motoristi, 35 štirikolesniki, 139 avti in 75 tovornjaki edini slovenski predstavnik. Med Limo in Santiago de Čile bo prevozil puščave Peruja, Argentine in Čila. Glede osebnih pričakovanj je izjavil: »Moja največja želja je pripeljati do Santiaga v Čilu, torej do cilja. Kar pa se tiče uvrstitve, pa bom zadovoljen z uvrstitvijo okrog 20. mesta.« V tem smislu je prevozil prve tri etape, ko je v njih zasedal 57./41./27. mesto, na splošni lestvici pa se tudi pov-zpenjal od 57./43. do 36. mesta. hokej na Plečnikovem STADIONU V zadnjih dneh lanskega leta je Plečnikov stadion, ki je bil zadnja leta zapuščen, dobil hokejsko podobo, ko so se tako hokejisti kot navijači lahko preizkusili na treh tekmah razširjenega avstrijskega prvenstva - lige EBEL -, kjer Slovenijo letos zastopa le ekipa Telemacha Olimpije. Olimpija je v petek, 4. januarja najprej palice prekrižala z ekipo VSV iz Beljaka in jo premagala 5:4, v nedeljo, 6. januarja, so se pomerili z ekipo Medveščaka iz Zagreba in tudi zmagali 8:4, v torek, 8. januarja, pa jih je čakala še ekipa KAC-a iz Celovca. V s e tri dni je potekal tudi pester glasb e n i , zabavni in športni spre-mljeval-ni program, ki je ponujal vsebine za vse generacije.