glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, leto XXIII 18. julij 1986 številka 7 Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Maister, Jadran Šnidaršič, Marko Švent, Darja Horvat, Miha Srebrnjak in Vid Fajdiga Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3.300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC tozd Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto v Novem mestu. Dragi bralci! /,'v :8 •Iv* w. S* '!v: ;,\v Mv Spet smo pri vas z našim glasilom. To pot vas je precej že na dopustih, kajti krepko smo že zakoračili v dopustniške mesece Verjetno se imate kljub zasoljenim cenam ob slanem morju dobro. Vsaj vreme vam je bilo do sedaj naklonjeno. Letošnje dopustniške dni so nam tudi v Novolesu »zasolile« razmere, ki vladajo v gospodarskih odnosih. Letos ne bomo imeli mirnih počitnic. Podatki polletnih obračunov, ki že predstavljajo grobe obrise poslovanja celega leta, za Novoles niso vzpodbudni. Kljub visoki stopnji doseganja proizvodnje in produktivnosti izkazuje NOVOLES izgubo v višini 513.605 tisoč din. Ob polletju so se znašli v izgubi naslednji TOZDi: ŽAGA, BOR, TPE, TD P, TSP, TPP in TGD. Očitno je, da so se poleg TOZDOV. ki so v fazi sanacije, znašli v izgubi predvsem izvozni TOZD-i. Ti so bili v.s t' do letošnjega leta v pozitivi in so predstavljali velik delež Novolesovega pozitivnega rezulata. Takoj nam je jasno, da so bili na delu nekateri zunanji faktorji, ki so odločilno vplivali na to, da ti TOZD-i sedaj izkazujejo rdeče številke. Te vzroke smo že omenili, bistvene pa ponovimo. To so: stimulacija izvoza, obrestna politika, tečaj dolarja in hitro rastoča inflacija. Spričo delovanja teh faktorjev so bila naša prizadevanja v prvem polletju nična. Dokazano je, da smo, zavedajoč se resne problematike gospodarjenja, v Novolesu veliko storili na izkoriščanju notranjih rezerv. Povečali smo produktivnost in zlasti še, kar je pohvalno, izvoz. Izvoz smo povečali za 27% in tako dosegli 54% izvozno pr- oizvodnjo. Žal pa smo zaradi omenjenih faktorjev iztržili iz izvoza za 5% manj. Po podatkih računovodske službe smo v prvem polletju samo zaradi neugodnih tečajnih gibanj izgubili 2.096 milijonov dinarjev. Kljub neugodni bilančni situaciji smo za osebne dohodke namenili sredstva, ki zagotavljajo vsakemu delavcu socialno varnost. Povprečni OD v prvem polletju je znašat v Novolesu 83.332 din, kar je okrog 10% manj, kot je poprečje v SRS. Osebni dohodki so torej nekje v mejah poprečja v lesni industriji. Visoka stopnja doseganja proizvodnje jih prav gotovo opravičuje. Poletne rdeče številke bomo nekako iz raznih skladov pokrili. Bojimo pa se prihodnosti, če se ne bodo nekateri ukrepi ZIS, ki odločilno vplivajo na poslovni rezultat Novolesa, spremenili in prilagodili normam mednarodne delitve dela, v katero je z več / kot polovico proizvodnje vključen tudi Novoles. Kaj nam obeta tromesečni plan v na- 8 slednjem obdobju? Zopet si zadajamo optimis- 8 lične plane, za katere menimo, da jih bomo izpolnili. Glede na 8 dosedanje doseganje naj bi 8: dosegli 9% fizično povečanje 8: proizvodnje. Še naprej ostaja težišče proizvodnje na izvozu. 8 Če se bodo tečajna gibanja ji£: dolarja in planirane pridobljene |S: stimulacije uresničile, bi naj že 8: ob devetmesečnem obračunu iz- 8: plavali iz rdečih številk. Čeprav 8: so to zaenkrat še predpostavke, 8: trdno upamo, da se bodo ure-sničile. To nam pa daje več sti- 8: mulansa za delo, čeprav so pred nami izrazito dopustniški dnevi. 8: Ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva čestitajo samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in uredništvo 'toS M ;---------------\ Vesti iz tozdov \____________________________________/ V eni od letošnjih številk našega glasila smo pohvalno pisali o solidno naloženem vagonu plohov, ki smo ga dobili iz Valjeva. Po pričevanju delavcev iz TOZD ŽAGA je bila to redka izjema, ki pa bi jo bilo vredno ohraniti. Žal pa se naši dobavitelji tega ne držijo. Za primerjavo to pot objavljamo sliko, kako naši delavci iz TOZDA ŽAGA naložijo vagon s plohi, kije namenjen inozemskemu kupcu. Vidi se, da je naložen tako kot je treba! Upravičeno torej pričakujemo, da se bodo tudi naši dobavitelji ravnali po sprejetih normah poslovnega obnašanja (A. Š.) 9. 7.86 sva s sekretarjem TOZD TDP tov. Vidom obiskala njihov novi obrat v Mirni peči. Nemalo sva bila presenečena, ko sva videla, kako se marljivo in^ kvalitetno opravljajo zidarska dela na pridobljenih objektih. Še bolj sva bila presenečena, ko sva zvedela, da zidarska in »tišlarska« dela opravljajo delavci mizarji, ki so v tem obratu zaposleni. Potemtakem TOZD-u TDP ni bilo potrebno najemati dragih uslug gradbenih podjetij. Ponekod že dotrajane in ponekod zanikrne stavbe se z delom spretnih in pridnih rok spreminjajo v lepo in kvalitetno obnovljene. Pa ne samo to, ti delavci so sami zgradili tudi popolnoma nov prizidek. Gre jim resnična pohvala. Ko bodo delo končali, bomo o njihovem obratu kaj več napisali. (A. Š.) Nanovo dozidani prizidek v Mirni peči Polaganje parketa v obratu Mirna peč Obnavljanje prostorov. Ponekod dotrajane objekte je treba temeljito prenoviti. r v Vesti iz tozdov J V TPP-ju dograjujejo v strojnem oddelku tudi novo streho. <"'■ >**š* - TPP, vrata so že, ograje pa še nikjer, najpomembnejše je, da so vrata, ki se jih da zakleniti!? Okolica tovarne se spreminja. Hiša, ki jo vidite na sliki, se je nenadoma znašla sredi tovarniškega dvorišča. Se vedno je tudi naseljena. Njen lastnik je Sob Novo mesto. Ker pa birokaracija dela počasi in pogosto neučinkovito, je TOZD TPP pokazal dobro voljo, da bi ga pomagal rešiti. Tako pa ostaja naseljeni otoček sredi tovarniškega dvorišča, kot da bi hotel pričati o navadah tega TOZD-a, ki je nekoč dolga leta gostil na svojem podstrešju stanovalce. Ob hitrem razvojnem tempu TPP bo menda v doglednem času rešen tudi ta problem? Da akril ni uporaben zgolj samo za izdelavo masivnih elementov: plošč, svetlobnikov omaric, kopalnih kadi itd. pričajo lični izdelki, ki smo jih videli v TOZD-u TAP. Njihova oblikovalka je ustvarila niz izredno lepih in funkcionalnih proizvodov. Če obiščete TAP, boste videli manjše in večje lično izdelane podstavke za rože in celo, verjamete ali ne, akvarij. Vse to je izdelano iz akrila. Cvetljičnjak, ki krasi hodnik v TAP-u Kuhar Franc inovator leta Tov. Kuhar Franc, po poklicu strojni tehnik, dela v TOZD SIGMAT Brestanica že od 01. 02. 1983 kot samostcmi projektant strojne stroke. Nekako petnajst let se že ukvarja s projektiranjem na področju industrijske opreme, z inovacijsko dejavnostjo pa že nad 25 let. V drugih organizacijah, kjer je delal do 1983 leta, je dosegel vidne uspehe na področju razvoja orodij, priprav, namenskih strojev, prototipov, strojne opreme, idr. V Sigmatu je začel že leta 1983 na razvoju zahtevnega pnevmatskega batnega motorja za airless aparate, t. j. strojev za barvanje. Zahtevno konstruiranje in izdelava prototipov seje uspešno izvajala v letih 1983 in 1984. Namen nove konstrukcije pnevmatskega batnega motorja je bil, da se ustvari samokrmilni pnevmatski motor preproste konstrukcije, ki bi ga bilo mogoče gospodarno izdelovati s povprečno tehnologijo in v manjših serijah. Nova konstrukcija je pomenila izvirno rešitev, zato je bil predlog inovacije prijavljen pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu 16. 08. 1985. V letu 1985 je TOZD SIGMAT že začel z redno proizvodnjo samokrmilnih pnevmatskih batnih motorjev po konstrukciji tov. Kuhar Franca, ob koncu istega leta pa tudi s prodajo. Velik pomen inovacije tov. Kuharja je potrjen z velikim priznanjem, saj je Zveza sindi- katov Slovenije podelila tov. Kuharju na slavnostni otvoritvi 17. mednarodnega sejma M i lesnoobdelovalnih strojev LE-SMA Ljubljana, 09. junija 1986 priznanje in plaketo — INOVATOR LETA. Prav tako je delavski svet TOZD SIGMAT na svoji 17. redni seji dne 18. 06. 1986 še formalno potrdil inovacijo tov. Kuhar Franca kot patent ter priznal skromno enkratno denarno nagrado. Rezultati inovacije samokrmilnega pnevmatskega batnega motorja bodo TOZD-u Sigmat omogočali večjo samostojnost in razvoj, karpajezanaše gospodarstvo v težki ekonomski situaciji še kako pomembno. Čestitajmo tov. Kuhar Francu za velik dosežek in mu želimo, da bi še nadalje vztrajal pri svojem zelo uspešnem delu. Franc Curhalek [MW0feS 3 Kako smo gospodarili v prvem polletju? Ocena poslovanja v prvem polletju 1986 Poslovni rezultati prvega polletja odražajo splošno sliko poslovnih pogojev, v katerih smo delovali v tem obdobju. Proizvodnja je bila v prvem polletju dosežena na letni plan 97%, na tromesečne plane 96%, na leto 1985 pa večja za 18%. Nižje doseganje od planskih ciljev je predvsem posledi- ca izpadov v prvem kvartalu, saj v II. četrtletju beležimo doseganje proizvodnje proti kvartalnemu planu 98%, proti letnemu planu pa 101%. Izvoz se je odvijal skladno z realizirano izvozno proizvodnjo. V tem obdobju smo dosegli sledeče rezultate na konvertibilnem trgu: v 000 dolarjih Dos. 86 Kv. plan Let. plan 1985 1/2 Indeks 1/3 1/4 .1 2 3 4 I,—lil. 5.023 5.370 6.176 4.269 99 82 118 IV. VI. 5.536 6.691 6.176 4.060 82 90 136 Skupaj 10.559 12.061 12.352 8.329 88 85 127 Poleg tega smo dosegli še 1.031.000 $ klirinškega izvoza. Inflacija v Jugoslaviji gre svojo pot mimo resolucijskih določil. V prvem polletju smo praktično že dosegli planske nabavne cene, pri prodajnih pa beležimo velik izpad prav na izvozu, saj tečaj ameriškega dolarja še daleč ne sledi gibanju naše inflacije. Medtem ko je domača inflacija daleč preko 80%, se je tečaj dolarja v prvem polletju proti istemu obdobju lani povečal le za 37%. Nesorazmerno inflacijsko povečanje izvoznih in domačih prihodkov je povzročilo strukturne zamike med posameznimi prihodki. Stanje je sledeče: v milijonih din 1986 % 1985 % Indeks — domači trg — izvoz s 5.590 55 2.907 50 192 tečajnimi razlikami 4.517 45 2.893 50 156 Skupaj 10.107 100 5.800 100 174 Kljub temu, da smo izvoz v del za 5%. Če bi tečaj dolarja dolarjih povečali za 27%, je sledil domači inflaciji, bi bila delež izvoznih prihodkov pa- struktura prihodkov naslednja: nje TOZD: ŽAGA 60.769 BOR 81.578 TPE 68.089 TDP 126.258 TSP 16.553 TPP 89.669 TGD 70.689 SKUPAJ 513.605 Kompenzirano izkazuje DO Novoles 72.086 neto izgube. Za začasno nadomeščanje imamo na voljo: — obstoječi rezervni sklad TOZD z izgubo — za razliko začasno nadomeščanje izgube pozitivnih TOZD DO Novoles. Osebni dohodki Osnovna delitvena razmerja so naslednja: indeks dohodka 183 indeks mase OD 227 poprečni neto OD 83.332. indeks povprečnega OD 223 Iz podatkov na prvi pogled izhaja, da smo razporedili sredstva za OD daleč nad možnostmi oziroma nad poslovnimi prizadevanji. Nizek indeks dohodka povzroča izključno izpad izvoznih prihodkov. Ob realizaciji sorazmernih izvoznih prihodkov bi bil doseženi dohodek večji za približno 764 milionov din, kar pomeni, da bi bil večji od preteklega leta za 127%, to pa je toliko, kolikor so se v masi povečali bruto osebni dohodki. Izplačani osebni dohodki niso nad poprečjem SR Slovenije, niti občine Novo mesto, nekoliko večji pa so od poprečja podskupine zaradi relativno boljših rezultatov. Takšne osebne dohodke opravičuje tudi visoka stopnja doseganja proizvodnje in produktivnosti. Bitke za visoko proizvodnjo in izvoz si ne Bilanca uspeha za obdobje 1986 % 1985 % Indeks od 1. 1. do 30. 6. 1986 — domači 5.590 46 2.907 50 192 v 000 din — izvozniki prihodki BESEDILO dejan. din. let. dejan. 86 pl. pl. 85 1/2 1/3 indeks 1/4 s tečaj, razlikami 6.613 54 2.893 50 228 Celotni prihodek Doseženi dohodek 15.784.541 16.209.181 19.351.478 8.813.399 3.232.962 3.029.240 4.145.010 1.763.906 97 107 82 78 179 183 Skupaj 12.203 100 5.800 100 210 Čisti dohodek IZGUBA 2.124.682 2.084.739 3.035.576 1.275.809 -513.605 -641.683 -51.868 -183.387 102 80 70 990 167 280 Drugi prikaz ponazarja, da smo dejansko izvozili 54% proizvodnje in dosegli le 45% delež izvoznih prihodkov v eksternih prihodkih. Razlika izvoznih prihodkov med obema prikazoma kaže, da smo zaradi neugodnih tečajnih gibanj v prvem polletju izgubili kar 2.096 milijonov dinarjev. Bilanca ugotovitve in delitve celotnega prihodka kaže nerealne primerjalne indekse zaradi tako prikazanih gospodarskih gibanj. Izvozno poslovanje ustvarja precejšno iz- 4 0W©ll(iS gubo, ki smo jo delno v okviru zakonskih možnosti razmejili na naslednji način: — s poračunom plačanih obresti v breme ugotovljene revalorizacije zalog obratnih sredstev — z delno razmejitvijo posrednih materialnih stroškov v breme zalog nedokončane proizvodnje in končanih izdelkov — z obračunom junijskih osebnih dohodkov le v višini zajamčenih (80 mesečno izplačanih OD v prvem četrtletju 1986) Kljub uporabljenim možnostim razmejitve bodo z izgubo zaključile poslovanje nasled- AKUMULACIJA Št. zaposlenih Doh. na delavca Čisti doh. na delavca Akum. v prim. z doh. Akum. v prim. z OD Akum. na delavca OD in SSP na del. Čisti OD na del. mes. -72.086 -218.319 646.424 249.678 33 -11 3.047 1.061 697 -2.2 -3,4 -24 721 83.332 2.989 590 427 14,2 19,6 84 343 37.328 -29 102 180 163 -15 -17 -29 210 223 moremo predstavljati ob nizkih osebnih dohodkih, še posebno, če so slabi poslovni rezultati izven naših moči. V prihodnjem obdobju se zaradi novih možnosti v izvozu kažejo nekoliko boljši rezultati, ki pa jih bomo morali v prvi vrsti nameniti za saniranje slabega poslovnega re-zutata v prvem polletju 1986. Jože Fink Trimesečni plan julij—september Plan proizvodnje DO Novo-les predvideva 9% fizično povečanje proizvodnje glede na dosedanje doseganje iz česar izhaja plan izvoza, ki je zastavljen v višini 6.782.337 USA $ kvartalno za celotno DO Novoles, to pa pomeni kar 52% več kot je bilo dejansko izvoženo v enakem obdobju v minulem letu in 34% več kot smo v povprečju letos dosegali. Takšen plan proizvodnje in izvoza je optimističen, vendar lahko rečemo, da je blizu realnosti in bi ob nekem normalnem odvijanju dogodkov moral biti visoko realiziran. Plan dohodka v predloženi obliki je v bistvu splet predvidevanj cenovnih in drugih tokov ter poizkus ovrednotenja napovedanih ukrepov ZIS. V planu je upoštevan povprečni tečaj USA $ = 440 din, izvozne stimulacije pa so planirane v višini 32,53% od priliva za izvoz v prekomorske države in 22,53% za Zahodno Evropo. Na osnovi teh dveh predppstavk so planirane tečajne razlike in izvozne stimulacije v višini 99,5 starih milijard in je to eden glavnih pozitivnih faktorjev, na osnovi katerega predvidevamo v naslednjem kvartalu preiti iz globoke izgube na ostanek 546.225.000 din. Ob tem so upoštevane obresti v enaki višini kot v drugem kvartalu, to je lui OKU u m. nutu iw T USA 4 wo ham m. trum 3A2 UD. PIAMA mIZB resKOAsjz PIAM ZH.ETUB&I/ 1-5 86 BJ1MCI DCnOAVS W 500.000 332.500 9o 97 93 Uo* M.752 25.000 255 3o6 83 m 20.454 25.000 82 87 94 K* 618.060 500.000 123 89 138 »I«UI 65.636 112.500 56 32 175 ra 2.983.052 2.35o.ooo lol 81 125 »P 522.55o 625.000 84 71 118 289.248 C10 55^.000 CII 53 TPP 1.760.000 1.125.OOP 156 88 177 TKO 2o7.ooo 240.000 86 52 165 ND 843.873 84o.coc loo 82 122 1» 6.782.337 6.175.00c llo 82 134 289.248 Cii 550.00C Cii HAM roOlZVOEOT TA ZZZ. IVAKTAL PO PC NO JULIJ AV008T BKFTDILES POVP. «8. 1/12 Lirr.PL. IMLUB KBEG. PIAM ZZZ. QPE8.PL LET.PL. ./ 1-5/86 IVAJET./DC^ 8Z0AEJZ 1-5 TtP 215.205 233.640 234.32c 227.C55 225.932 loo lo5 95 Uai 75«.75o 257.25o 258.000 250.000 248.785 loo lo2 96 7*1 156.150 171.056 171.613 166.280 141.829 117 117 loc K* 6«.726 91.000 77.203 9o.976 81.372 111 % 116 »10. 117.958 129.2.2 129.619 125.600 125.626 loo 99 lol »ra 51.6.5 56.595 56.76o 55.00C 41.317 133 116 115 TB>- OTO 350.400 345.011 372.577 355.996 349.455 lol 09 113 ra 293.318 266.824 301.134 287.092 286.43o loo 93 lrfl ra 271.391 241.847 292.746 268.661 188.772 142 83 161 ■J** 95.516 90.991 98.518 97.008 90.352 lo7 I08 99 ra 205.775 225.498 TtO 226.155 219.143 223.615 98 lo2 96 ■M. 257.896 202.615 283.439 274.650 260.611 lo5 96 lo9 ■“d. 38.161 41.819 41.940 4o.64o 68.272 ■»o 36 167 ra 137.569 142.869 137.966 139.468 140.483 99 GC 113 LEB 2.5o6.426 2.504.297 2.7ol.99o 2.597.571 2.472.851 lo5 96 lo9 748.049 tisoč din. Nabavne cene, ki so v planu upoštevane predvidevajo 15— 20 % rast glede na dosežene, pri prodajnih cenah na domačem trgu pa je prav tako predvidena rast cen in so upoštevane cene, ki naj bi v povprečju veljale za kvartal. Ob vseh teh predpostavkah glede višine proizvodnje izvoza, doseženih cen na domačem trtu, ter pozitivnih efektov iz naslova deviznih stimulacij, dobimo sledečo sliko za Novoles: v 000 din OP 3.085.653 Dohodek 2.611.132 ČD 2.000.279 OD 1.309.300 Neto ostanek 546.225 Izguba 36.603 Izguba je planirana v TOZD TPE v višini 15.215 tisoč din iz razloga, da je tu proizvodnja šele v uvajanju ter v TOZD BOR v višini 21.388.000 din, kjer bo potrebno v naslednjem obdobju temeljiteje preveriti poslovanje in pripraviti sistemske ukrepe za sanacijo TOZD. Osebni dohodki so v kvar-talnem planu upoštevani po VED iz izplačila v mesecu juliju torej v naprej ni predvideno povišanje, ker nam doseženi rezultati tega enostavno ne dovoljujejo. Analitsko-planska služba Spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih Z njimi po novem urejamo porodniški dopust, uvajamo nov kriterij za odmero rednega letnega dopusta glede na materinstvo, konkretiziramo primere, v katerih je delavec dolžan ostati dalj kot poln delovni čas ter usklajujemo in dopolnjujemo nekatere druge določbe, ki pa ne posegajo v pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev. Spremenjene določbe pravilnika o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na porodniški dopust, pomenijo uskladitev z novelo zakona o delovnih razmerjih, s katero je bil v mesecu februarju uveden porodniški dopust v trajanju 365 dni. Celoten dopust se deli na porodniški dopust v trajanju 105 dni in dopust za nego in varstvo otroka v trajanju 260 dni. Delavka se po 105 dneh odloči ali bo ostala doma še nadaljnjih 260 dni ali pa bo delala 21 ur tedensko do 17. meseca starosti otroka. Če delavka mati neguje in varuje težje telesno ali duševno prizadetega otroka ali dojenčka, traja dopust za nego in varstvo otroka pri popolni odsotnosti z dela do dopolnjenega 15. meseca starosti otroka, oz. ima pravico delati po 21 ur tedensko do 23. meseca starosti otroka. O izrabi dopusta za nego in varstvo otroka se delavka odloči pred iztekom porodniškega dopusta (105 dni) in v dogovoru s TOZD, pri čemer je potrebno upoštevati potrebe in koristi otroka. Pri kriterijih za odmero letnega dopusta je na pobudo delavskega sveta DO priprav- ljen predlog kriterija, po katerem naj bi materi z enim otrokom do 7 let starosti pripadal dodatni 1 dan dopusta, materi z dvema ali več otroci do 7 let starosti 2 dni dopusta, materi ali očetu samohranilcu z enim otrokom do 7 let starosti 2 dni dopusta in materi ali očetu samohranilcu z dvema ali več otroki do 7 let starosti 3 dni dopusta. Pri nadurnem delu gre le za konkretizacijo v zakonu določenih primerov, ko je delavec dolžan delati dalj kot poln delovni čas in prilagoditev teh razmeram v Novolesu. Ostale spremembe se nanašajo na določbe o določanju in spremljanju izrabe delovnega časa in na uskladitve z drugimi samoupravnimi splošnimi akti. Spremembe pravilnika o delovnih razmerjih so bile do 15. julija v javni razpravi, sprejemali pa jih bomo na zborih delavcev konec tega meseca. v. V. Turizem smo ljudje Slovenija Moja dežela. [fiKOMOMSS Obisk delegacije zveze rezervnih vojaških starešin Zvečer, 3. 7. 86 pred praznikom dneva borca, smo v Novolesu gostili delegacijo ZRVS iz Kosova. Gostje so prišli k nam v sklopu programa XVI. srečanja RVSJ »Bratstvo in enotnost«, ki seje odvijalo 4. julija v Kranju. Občinska konferenca ZRVS Novo mesto je 2. in 3. julija gostila delegacijo vojaških starešin iz Kosova. To je že tradicionalna navada izmenjave obiskov delegacij iz Kosova in Novega mesta. Ta izmenjava ne sloni samo na tovariških stikih med rezervnimi starešinami, podkrepljena je tudi z gospodarskimi stiki. Ravno iz tega razloga je program obiska obsegal pretežno obiske in pogovore v gospodarskih OZD. Gostje iz Kosova so obiskali Krko, Komet v Metliki in Novoles. Po izjavah gostov so bili za njih ti obiski in pogovori zanimivi in poučni. V Novolesu smo delegacijo ZRVS iz Kosova v spremstvu predstavnikov družbenopolitičnih delavcev iz Straže in predstavnikov ZRVS iz Novega mesta sprejeli v razvoju. Devetdesetčlansko delegacijo je sprejel Marjan Grabnar, direktor DSSS. Razkazali smo jim modele naših izdelkov v razstavnem prostoru, ki so si jih gostje z zanimanjem ogledovali. Tov. Grabnarje orisal razvojno pot Novolesa, perspektive Novolesa in programsko usmerjenost. Gostje so z živim zanimanjem poslušali informacijo in postavljali raznovrstna vprašanja. Gostje so si nato ogledali TOZD-e: ŽAGO, TDP in TVP. Zaključek obiska je bil v obratu družbene prehrane ob večerji. Dolenjski oktet je popestril srečanje z nekaj lepo zapetimi pesmimi. Izraz vzhičenosti, zahvale in pohvale je podal v svojem nagovoru vodja delegacije tov. Ramiz. Ob tej priliki smo prikazali tudi dejavnost splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v Novolesu. Informacijo je podal tov. Boris Pavlin, strokovni sodelavec za SLO in DZS. Ker je ta tematika za vse 6 OWO)0(§S nas zanimiva in koristna, objavljamo izvleček iz poročila tov. Borisa. A. Šterbenc Vodja delegacije ZRVS Kosova se zahvaljuje za topel sprejem v Novolesu SLO in DS v Sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je v Novolesu zasnovan v obrambnih in varnostnih načrtih, načrtih vojne proizvodnje in načrtih delovanja civilne in narodne zaščite. Vsaka TOZD ima izdelane obrambne in varnostne načrte ter načrt vojne proizvodnje, načrti delovanja civilne in narodne zaščite pa so zaradi enotnega načrta za kompleks TOZD v Straži izdelani v skrajšani obliki, dočim imajo zunanje TOZD načrte izdelane v celoti. Za izdelavo vseh načrtov so odgovorni vodje obrambnih priprav individualni poslovodni organi, njihovi namestniki in komiteji za SLO in DS, ki ocenjujejo obrambne in varnostne razmere, usmerjajo in usklajujejo obrambne priprave in druge aktivnosti ter skrbijo za obrambo in samozaščitno usposabljanje delavcev. V Novolesu je trenutno zaposlenih okoli 3050 ljudi od katerih jih je v sistem SLO in DS vključenih okoli 400, pri čemer so upoštevani le tisti, ki so vključeni v civilno in narodno zaščito. Novoles je tudi ena izmed organizacij, ki bi v primeru vojne nadaljevala s proizvodnjo, sicer v zmanjšanem obsegu, zato je na delovno dolžnost razporejenih tudi določeno število delavcev. Del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v Novolesu je tudi civilna zaščita, ki ima obilo nalog med katerimi so: zaščita in reševanje ob rušenjih, poplavah, eksplozijah in požarih, nude- DO Novoles nje prve medicinske pomoči, radiacijska, kemična in biološka zaščita, evakuacija, zatem-njevanje objektov itd. Zaradi tega imamo v Novolesu specializirane in splošne enote civilne zaščite, specializirane le v Straži, ki so dobro opremljene in usposobljene za izvajanje naštetih nalog. Njihovo usposobljenost se preverja v okviru vaj NNNP, kjer se ugotavlja kje izvedba posameznih nalog »šepa«, napake pa se nato odpravljajo pri letnih izobraževanjih. Narodna zaščita, ki je najširša oblika samozaščitnega in samoobrambnega delovanja delovnih ljudi in občanov šteje v Novolesu trenutno okoli 150 pripadnikov, ki so po posameznih TOZD razporejeni v skupine za začetno razporeditev, vemo pa, daje delovanje v narodni zaščiti pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi, zato se število pripadnikov NZ v določenih razmerah poveča. Narodno zaščito vodi načelnik NZ, ki ima svojega namestnika in enega ali več pomočnikov, katerih naloga je, da delujejo tudi v miru, ko je ogrožen javni red in mir oz. varnost ljudi ali družbeno in zasebno premoženje, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in končno tudi v primeru vojne, ko narodna zaščita postane najširša organizirana oblika sodelovanja vseh delovnih ljudi v splošnem ljudskem odporu. Več o delu in nalogah civilne zaščite in narodne zaščite v eni izmed prihodnjih številk glasila. B. P. STEFAN JAKLIČ, prvi šolani gasilec Tov. Štefan je naš dolgoletni sodelavec. V Novolesu je že od 1. 1950. Prvo zaposlitev je začel na Žagi, ko je bila zgrajena tovarna vezanih plošč, seje preselil tja. V TVP dela od 1. 1959. Sedaj opravlja odgovorno nalogo vodje proizvodnje vezanega lesa. Štefan ni bil aktiven samo na delu, prosti čas je posvetil tudi gasilstvu. Zato ga upravičeno štejemo med pionirje organiziranja kvalitetnega gasilstva v Novolesu. Celih deset let, od 1.1950 do 1.1960 je bil najaktivnejši član gasilstva v Novolesu. V tem času je bil prvi izšolani gasilec in kot gasilski poveljnik učil in vzgajal gasilce tako v Novolesu (oz. na tedanji Žagi, ki je bila takrat v okviru LIP-a, iz katerega je pozneje nastal Novoles) kot tudi v Dolenji Straži, kjer je živel. Prav zato, smo pripravili pričujoči intervju z njim. Tov. Štefan, vi ste prvi, ki ste bili na takratni Žagi v Straži izbrani, da greste v gasilske šole. Zakaj so vas poslali v te šole? Gasilsko društvo na Žagi je bilo že ustanovljeno. Imeli smo že tudi nekaj gasilske opreme. Pokazalo pa se je, da samo dobra volja ni dovolj. Potreben nam je bil šolan kader, ki bi znal ravnati z opremo in taktiko gašenja požarov. Leta 1950 je bilo ustanovljeno tudi gasilsko društvo v Dolenji Straži, kjer sem bil aktiven tudi jaz. Bil sem v odboru in tajnik. Kot aktivnega člana so me postavili za poveljnika gasilske desetine tudi na Žagi. Člani desetine so bili predvsem starejši delavci, zato so določili mene, da naj grem v gasilsko šolo. Tako sem šel v maju 1952 v gasilsko šolo v Medvodah. Kako je bilo na tej šoli, ste se kaj naučili? Moram reči, da je bila ta šola zanimiva, kvalitetna, a hkrati naporna. Predavanja smo imeli cel dan: dopoldne, popoldne, zvečer pa še krožke. Učili smo se teoretično in praktično. Ko sem končal šolo, sem dobil čin gasilskega podčastnika. Kako ste po končani šoli nadaljevali z delom na Žagi? Takoj po vrnitvi iz Medvod smo začeli intenzivno vaditi. Ustanovili smo desetino mlajših delavcev in začeli s teoretičnim in praktičnim usposabljanjem. Člani društva so hitro dojemali strokovne novosti in pridno vadili. Teoretičnega pouka in praktičnih vaj so se udeleževali tudi nečlani, kar je še bolj dvigalo moralo desetine. Kaj kmalu smo postali najbolj strokovno izve-žbana desetina v občini Straža — D. Toplice. Poleg gasilcev na Žagi sem poučeval tudi gasilce v Dolenji Straži. Po nekaj letih sem postal poveljnik tudi občinske gasilske zveze. Ste nastopali tudi na tekmovanjih? Da, redno. Tekmovanja so bila vsako leto in so nam služila za preverjanje znanja in usposobljenosti. Naša desetina iz Gasilska desetina iz leta 1954 Iz tekmovanja v Šmihelu pri Novem mestu leta 1957 Žage je več let osvajala prva mesta, kar potrjuje, da smo bili res solidno usposobljeni. Ste v tem obdobju gasili kaj večjih požarov? Prvi večji požar, na katerem smo sodelovali, je bila vas Sušice. Mislim, da smo takrat upravičili zaupanje. Največja preizkušnja za nas pa je bil požar na Žagi, ko so sredi noči zagorele sušilnice. Zagorelo je šel zelo na roko. Za ostale aktivnosti smo zbirali denar z organiziranjem veselic. Nekje po 1. 1955 smo že razpolagali s popolnejšo opremo. Kakšna je bila morala gasil-cav? Izredno visoka. Udeležba na vajah je bila vedno 100%. Člani so delali zavzeto. To je bilo tudi potrebno, saj je moral pomanjkljivo opremo nado- Prva ženska desetina v okraju Novo mesto leta 1954 cca 50 m3 friz za parket. Po mojem mnenju smo takrat pokazali višek požrtvovalnosti, saj nam je uspelo v nemogočih pogojih požar omejiti, tako da se ni razširil na ostale prostore, čeprav so goreli močno gorljivi elementi. S kakšno opremo ste razpolagali? Oprema je bila skromna. Zato je zahtevala večjo požrtvovalnost (drznost) in spretnost gasilcev. Na razpolago smo imeli motorno brizgalno in cca 100 — 200 m cevi. Seveda smo opremo nenehno izpolnjevali. To nam je omogočil tudi posluh takratnega ob-ratovodje tov. Pezdiča za gasilstvo. Tov. Pezdič nam je mestiti človek. Že leta 1954 smo ustanovili tudi žensko gasilsko desetino, ki je bila prva v okraju Novo mesto. Tudi ženske so pokazale izreden en-tuziazem in spretnost. Imate kaj spominov? Ne bi rad govoril o spominih, saj se še vedno čutim gasilca. Rad bi pa poudaril, izredno razvito tovarištvo med gasilci in veselje, ki ja je bilo na pretek. Kar težko mi je bilo, ko sem 1. 1960 predal delo novemu šolanemu gasilcu, že gasilskemu častniku, tov. Tiso-vec Francu. A. Šterbenc BtKOMOmIS 7 INTERVJU Vidmar Franc, TDP V uredniškem odboru smo se dogovorili, da naj bi v večji meri novolesovi javnosti prikazali delo in življenje v neposredni proizvodnji. Načinov, kako to prikazati je več. Mi smo se odločili, da bomo temu ustregli tako, da bomo opravili pogovore z delavci iz proizvodnje, ki že dalj časa delajo v Novolesu in so dosegli vidnejše delovne rezultate. Na to temo se bomo prvič srečali z tov. Vidmarjem iz TOZD Drobno pohištvo v Straži. Tovarna drobnega pohištva zaposluje 470 delavcev. V njem delavci izdelujejo gugalnike, stole in lepljene elemente za ostale TOZD-e Novolesa in zunanje uporabnike. Stole in gugalnike izvažajo na tržišče ZDA. Z ustvarjenim izvozom je TOZD glavni izvoznik v Novolesu. l*o strukturi zaposlenih je 60% žensk in 40% moških. Po ustvarjenem dohodku in številu zaposlenih je TDP največji TOZD v Novolesu. Tov. Vidmar Franc je na TDP vodja v zorčne delav nice. V Novolesu je že od I. 1054. Delovno razmerje je začel v Tovarni igrač v Novem mestu. Ko se je le-ta I. 1964 preselila v Stražo, se je tudi Franc preselil z njo. Tako že od tedaj dela v Straži. V prijetnem pogovoru smo spoznali nekatere plati življenja v TDP. Tov. Vidmar, kako kot dolgoleten delavec ocenjujete razmere v vašem TOZD? Na to vprašanje je dokaj težko odgovoriti. Če ocenjujem razmere v našem TOZD-u skozi prizmo odnosov med delavci, moram reči, da so razmere dobre. Med seboj se dobro razumemo, med delom si pomagamo. Vsakdo ve, kaj mora storiti, tako da ne prihaja do zapletov. Moram poudariti, da so naši delavci pridni in razen redkih izjem imajo dobre delovne navade. Nekoliko slabše pa bi ocenil proizvodne pogoje. Čeprav smo v zadnjih letih naš strojni park precej obnovili, še zmeraj prihaja do ozkih grl. Poleg tega se kader razmeroma hitro menja, kar pa terja nenehno priučevanje novih delavcev. Mojstri so zato močno obremenjeni z uvajanjem in pripravo strojev. Ali menite, da se potemtakem proizvodnja pri vas tekoče ne, nisem takega mnenja. Res je, da bistvenih zastojev nimamo, to pa še ne pomeni, da nimamo težav. Večkrat imamo na primer take plane, da moramo delati v nadurah. To se najpogosteje dogaja ob koncu meseca, nasprotno pa pogosto v začet- odvija. Niti 8 r«w§@ Detalj iz vzorčne delavnice * ku meseca ni dovolj dela. Ker pa delamo veliko novih artiklov — najmanj 2 v mesecu — so naši plani napeti. kako delate v vaši vzorčni delavnici. Se dobro počutite? Rad delam na vzorcih, saj je to kreativno delo. Pri delu sem zadovoljen. Niti najmanj pa nisem zadovoljen z delovnimi pogoji. Naša delavnica je stara in ne ustreza delu, ki se v njej opravlja. Imamo slabo ventilacijo, slabo svetlobo, prostori so tesni itd. Šablone imamo nametane na kupu, ker nimamo ustreznih polic. To nam povzroča glavobole, saj ne moremo imeti pregleda nad šablonami. Prej sem že omenil veliko novih artiklov. To zahteva tudi veliko novih šablon, ki jih moramo v šablonami narediti. Ni redek slučaj, ko nam delavci dobesedno izpod rok pobirajo šablone. Nova šablonama nam je obljubljena že 20 let. Za letos pa vse tako kaže, da jo bomo dobili. Močno se tega veselim. Tov. Vidmar, kaj si želite »' prihodnosti? Želim, da bi odpravili pomanjkljivosti, ki sem jih omenil. Želim si pa tudi to, da bi bilo v celoti gledano tudi v prihodnje vsaj tako kot je sedaj. A. Šterbenc Pozabljivost Urban zgubi v delavnici delovni j načrt, šef ga najde in vpraša: — Urban, a je to tvoj načrt? — Ne šefi Jaz sem svojega izgubil! Vodilni delavec — Urban, kako boš pa ti igral proti Zlati selekciji, saj piše na plakatih, da bodo igrali samo vodilni in vodstveni delavci naše delovne organizacije, ti pa si viličarist? — Sef, ali gre mogoče viličar kar sam? Nekdo ga mora voditi! Otroci zbirajo star papir — Urban, imate kaj starega papirja? — Papirja ne, samo šefa! Kolektor — Urban, pa si postal nekam plešast? — To pa ne drži šefi Imam kolektor na glavi! __ •>*»■> — Zato, da lahko spodaj topla voda ven teče! Ob praznovanju krajevnega praznika v Radatoviču 4. julija 1986 Če se peljete iz smeri Novo nizacije s krajani. V ta namen mesto čez Gorjance, vas na je komisija za kulturo sindi-belokranjski strani pri kraju kalne konference DO Novoles Suhor pot zanese levo v hrib, pripravila v sodelovanju z OŠ kjer vas ozka, ovinkasta ven- Radatovič in glasbeno šolo dar asfaltirana cesta pripelje v Novo mesto krajši kulturni vasico Radatovič. program. Vas leži onkraj slovenske pQ tekmovanju v streljanju KUHINJSKI POMIVALNIH »KCLPAKER« - KORAK V KUHINJO PRIHODNOSTIH KU >l\ iSKO KOR 10 /A R RAN Jr: POSUDA »KOLPA.KER« — ! VAS KORAK U KUHINJU BUDUĆNOSTI! U na glinaste golobe v katerem so se pomerile ekipe sosednjih lovskih družin, se je ob dvanajstih dopoldne pričela proslava, na kateri so nastopili recitatorji osnovne šole Radatovič, pihalni kvartet pod vodstvom tov. Ivana Jerine in Dolenjski oktet pod vodstvom tov. Cigler Petra. Izredno so se izkazali poslušalci, ki bi lahko bili za vzgled mnogim poslušalcem iz kulturnih središč, saj meje in spada v sklop občine Ozalj. Zaradi oddaljenosti od mestnih središč in skope zemlje, ki ne daje dovolj za življenje so njeni prebivalci iskali zaslužek v večjih mestih in krajih naše domovine. V letu 1984 je delovna organizacija Novoles odprla obrat kerakrilnih izdelkov, v katerem so se mnogi zaposlili in si s tem omogočili boljše življenje v rojstnem kraju. Vsako leto, 4. julija, se zbero domačini in tisti, ki jih je pot iz domačega kraja s trebuhom za kruhom popeljala v svet, da pred spomenikom NOB s svojo prisotnostjo počastijo krajevni praznik. Prav tako je bilo tudi letos. Letos smo tudi novole-sovci s svojo prisotnostjo potrdili sodelovanje delovne orga- so program, čeprav stoje od začetka do konca izredno pozorno spremljali. Še bolj kot discipliniranost in pozornost se je izkazala pristnost v kontaktu občinstva z nastopajočimi, saj so le ti ves čas z zmernimi dozami aplavziranja pokazali svoje navdušenje, kar je za dan današnje kulturne prireditve že izjemna redkost. Po končani proslavi smo se posedli za mize, kjer so nas lovci iz lovske družine postregli s pečenko in dobro kapljico, za tiste pa, ki sojih noge začele zgodaj srbeti pa so fantje ansambla ICO I COJA urezali nekaj vedrih taktov, da sta močno sonce in glasba plesalcem povzročala težavo, kiji pravimo »žeja«. Toda ob dobri kapljici te težave preidejo v veselje in tako se je praznovanje krajevnega praznika nadaljevalo v popoldanske in pozne nočne ure v prijetni družbi nadvse gostoljubnih domačinov. Doltar Janez Dolenjski oktet poje na proslavi krajevne skupnosti Radatovič, kjer se nahaja naš obrat proizvodnje kuhinjskih korit iz kerakrila [fi©W®il Recitacija na proslavi v Radatoviču. Pomoč DSS-jevih delavcev je prišla prav Ver jeli ali ne, akvarij, narejen iz akrila in krasi pisarniške prostore Grom in telefon Delavcem TOZD Žaga je bilo v mesecu juniju zadana naloga, da zdecimirajo 1725 m3 decimiranih elementov in s tem popravijo slabo delo nekaterih posameznikov v drugem tozdu in omogočijo nemoteno proizvodnjo TOZD finalistom. Glede na dejstvo, da je dana količina decimiranih elementov bistveno večja od običajnih mesečnih planov proizvodnje decimirnice je bilo potrebno organizirati delo v podaljšanem delovnem času oz. 12 urni delavnik za vsako izmeno. Zaposleni v oddelku decimirnice — Straža in obratu Ruperč vrh so z vso odgovornostjo sprejeli nalogo ter s tem pokazali in dokazali veliko zavest in pripravljenost sjcupaj z vodstvom TOZD Žaga, da po svojih močeh maksimalno prispevajo k izboljšanju situacije, v kateri se nahaja Novoles. Pomanjkanje delavcev oz. velika fluktuacija, ki je tudi eden hudih problemov TOZD Žaga, je bila deloma rešena tako, da so po dogovoru priskočili na pomoč delavci DSSS. To ni bila samo 10 DW©C@f) velika moralna spodbuda, temveč tudi dejanska pomoč, ki so jo delavci v decimirnici potrebovali, da so izpolnili plan. Tako je vsak od 117 delavcev iz DSSS, kolikor jih je prišlo v mesecu juniju, opravilo po en osemurni delavnik v proizvodnji. Pri delu so bili prizadevni in delavni tako, da jim pripada vsa pohvala in priznanja. Vseeno pa ostane odprto vprašanje, kje so bili ostali? Dela v decimirnici je bilo dovolj tudi za ostalo polovico. So imeli tehtne razloge za abstinenco ali pa se jim je mogoče zdelo zamalo, da bi delali v proizvodnji? So res nekateri že pozabili, da so delali v neposredni proizvodnji, preden so prišli na »stolčke«?! Naj bo tako ali drugače, priložnosti, da se pokažejo v pravi luči, bo še. Analiza proizvodnih rezultatov je pokazala, da je bilo narejeno 1909 m3 decimiranih elementov, torej 184 m3 več kot je bila postavljena naloga. Opravljenih je bilo 8373 nadur ali 60 na posameznika, ob dejstvu da so bili izvzeti od nadurnega dela vsi tisti, ki ga niso smeli ali mogli opravljati zaradi zdravstvenih težav. Ena naloga je torej uspešno opravljena, vendar jih je pred nami Novolesovci še precej, ki jih moramo opraviti, da bo naš Novoles ponovno prišel na zeleno vejo, ki jo vsekakor zasluži. Enotni in s skupnimi močmi smo jo vsekakor sposobni doseči, kajti vsi se moramo jasno zavedati, da ravno dobro stoječi in močni Novoles pomeni tudi boljše osebne dohodke zaposlenih in s tem zagotovljeno materialno eksistenco življenja, v času, ko vsak človek dobro pretehta kako bo obrnil dinar. ZAHVALA Ob smrti mojega očeta GAŠPER Viktorja z Vel. Podljubna v iskreno zahvalo OOS TOZD-a TPP za podarjeni venec, ter sodelavcem za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Plantan Majda Skozi Tesni Dol je veselo šumel potoček in v jutranjem hladu se je nad njim vila meglica. Izza vrhov na vzhodu je že kukalo jutranje sonce. Obetal se je lep poletni dan. V fabriki, ki je stala tik ob potočku, je jutro že prešlo v dopoldan in skozi tisto malo neba, kolikor si ga lahko videl proti severu ali jugu, so brzeli avioni. Dan kot vsak drug bi lahko rekli, vendar glej ga spaka, že okoli enajste dopoldan so se pojavili prvi oblački, ki so v dobri uri dobili velikosti pravih oblakov in v daljavi si lahko že zaslutil grmenje. Prav v tem trenutku zazvoni pri direktorju telefon in vratar veselo sporoči, da je zveza z Lesovino (centrom vseh tozdov) pretrgana. Resnici na ljubo je treba povedati, da se to zgodi ob vsakem grmenju. Potem se zgodba s telefonijo v Tesnem Dolu začne odvijati kot že tolikokrat poprej. Ja, seveda vi, ki ne pripisujete telefonski zvezi nobenega pomena, ker vam je delovanje zvez samo po sebi povsem normalna stvar, je še ne poznate. Poteka običajno takole. Individualni poslovodni organ naroči podrejeni osebi, da je potrebno uštimati zvezo, ker je to vitalnega pomena za TOZD v Tesnem Dolu. Tudi in predvsem v prvi vrsti zaradi varnosti. Podrejeni naroči svojemu podrejenemu, da to uredi, ko bo odšel v Lesovino po nujnih opravkih. In potem ta sporoči v Petete-jevo, da je okvara na zvezah v Tesnem Dolu. Dežurni obljubi takojšnjo intervencijo. Potem mine: dopoldne, popoldne in noč. Zjutraj vratar pove, da je telefon še v okvari. Nato pa zopet iz Tesnega Dola v Lesovino. Dežurni v Petetejevem pove, da je preko dvestopetde-set okvar in da bodo odpravili napako, čim bo možno. Ure minevajo in že je poldan. Po ponovnem urgiranju v Petetejevem, in pri pristojnih v Lesovini so obveščeni še na stalnih službah. Šele takrat se stvari premaknejo (ali pa so v Tesnem Dolu prišli na vrsto za popravilo). Malo pred drugo uro telefon veselo brni. A glej ga šmenta, nebo se je že močno zatemnilo. Še preden so drugoizmenarji v Tesnem Dolu delati eno uro, ponovno zagrmi in zveza je prekinjena. Cela zgodba se pričenja z jutranjim pozdravom pri vratarju, ki pove, da telefon zopet ne dela. Zgodba je seveda izmišljena in vsaka slučajna podobnost je zgolj naključna in nenamerna. Pa lepo pozdravljeni! Letne športne igre SOZD Uniles Postojna 86 Kot vsako leto, smo se tudi letos zbrali športnice in športniki lesnih firm, združeni v SOZD UNILES, na svojih vsakoletnih športnih igrah. Organizator — DSSS SOZD UNILES, je za prizorišče iger izbral Postojno in lahko rečemo, da je na primernih športnih terenih in ob dobri organizaciji, tekmovanje potekalo brez zastojev. Športniki smo se pomerili v naslednjih disciplinah: nogomet, odbojka, kegljanje, streljanje, šah, namizni tenis, balinanje in vedra rekreacija. Tudi naša DO je na letošnjih igrah nastopila in sicer prvič v vseh disciplinah. Športniki so se potrudili, tekmovanja so potekala po pričakovanjih pa tudi z doseženimi rezultati smo bili zadovoljni. Rezultati: Streljanje: ženske — sodelovalo 8 ekip L Marles 470 krogov 2. Javor 415 krogov 3. Krasoprema 394 krogov 6. Novoles 320 krogov nastopile so: Gorše 143, Klobučar 113, Fabjan 64 Med posameznicami je bila Gorše šesta moški — sodelovalo 9 ekip L Stol 844 krogov 2. Javor 828 krogov 3. Marles 818 krogov 4. Novoles 800 krogov nastopili so: Manojlovič 178, Udovič 168, Durič 161, Pavlin 161 in Malenšek 134 Med posamezniki je Slobodan Manojlovič zasedel odlično drugo mesto s 178 zadetimi krogi, kar je kar 8,9 povprečno na strel. Čestitamo! Namizni tenis: ženske — sodelovalo 7 ekip L Liko 2. Javor 3. Marles 5. Novoles moški — sodelovalo 8 ekip L Lesnina 2. Meblo 3. Javor 6. Novoles Kegljanje: ženske — sodelovalo 7 ekip Ženska ekipa Novolesa tokrat ni imela svojega dne, kegljale so bistveno slabše kot so sposobne in čeprav so prejšnja leta zasedale tudi prva mesta, so se morale tokrat zadovoljiti šele s šestim mestom L Stol 2. Marles 3. Lesnina 6. Novoles Nastopile so: Košmerl 156, Volf 147, Polyak 167, Šoško 153 moški — sodelovalo 11 ekip Moška kegljaška ekipa je udarna moč novolesovih športnikov. Že vrsto let je med najboljšimi, letos pa je že drugič zapored osvojila L mesto. Tudi v posamezni konkurenci so se kegljači izkazali, saj sta Golež Željko TKO in Maraž Franc Tap, osvojila prvo oziroma četrto mesto, z 228 in 215 podrtimi keglji. Čestitamo! L Novoles 1222 kegljev 2. Lesnina 1191 kegljev 3. Marles 1179 kegljev Za Novoles so nastopili: Maraž Franc TAP 215, AŠ Samo DSSS 193, Zakrajšek Stane TAP 202, Malenšek Matjaž 198 in Golež Željko TKO 228 kegljev Odbojka: ženske Odbojkarice so na turnirju zasedle 6. mesto. Nastopile so: Zupan Zdenka, Bukovec Jožica, Kren Anica, Fabjan Julka, Gorše Alenka in Bukovec Janja. moški — sodelovalo 7 ekip Tudi moška odbojkarska ekipa je ena izmed uspešnejših ekip Novolesa. Že nekajkrat zapored je na turnirju osvajala prva mesta, tokrat pa seje morala zadovoljiti z drugim. Omeniti moramo, da so odbojkarji imeli precej smole, kajti že v predtekmovanju se je poškodoval eden izmed njiho- vih najboljših igralcev Masnik Dušan, tako da je ekipa v finalu nastopila oslabljena. Marle-sovci so bili premočni in so finalno tekmo dobili z 2:1 L Marles 2. Novoles 3. Meblo Za ekipo Novolesa so nastopili: Vernig Bojan, Masnik Dušan, Slak Igor, Pilič Miloš, Kosec Andrej, Kregar Tine in Kosmina Gorazd. Šah: sodelovalo 8 ekip Šahisti so po slabem začetku igrali iz kola v kolo vse bolje, na koncu celo igrali neodločeno s kasnejšim zmagovalcem, ter osvojili četrto mesto. L Lesnina 23 točk 2. Stol 20,5 točk 3. Marles 19,5 točk 4. Novoles 15,5 točk Za Novoles so nastopili: Novak Zmago, Majster Mladen, Medved Slavko' in Markovič Jožica. Balinanje: sodelovalo 8 ekip Balinarji so letos presenetili z zelo solidno uvrstitvijo. Leta poprej so se morali zadovoljevati z mesti na koncu razpredelnice, tokrat pa so z nekaterimi spremembami v ekipi osvojili dobro četrto mesto. L Krasoprema 2. Stol 3. Lesnina 4. Novoles Za Novoles so nastopili: Pavlin Boris, Vidmar Vinko, Rozman Jože, Zupančič Jože in Vidmar Rajko. Mali nogomet: sodelovalo 10 ekip L Meblo 2. Stol 3. Riko 5. Novoles Nogometašem se ni uspelo uvrstiti v finalno skupino, v predtekmovanju so izgubili z ekipo Stola, ki je kasneje osvojila drugo mesto. Ob koncu tekmovanj so za dobro razpoloženje poskrbeli organizatorji še z igrami v vedri rekreaciji. Tek v vrečah, ekipni smučarski tek, ter vlečenje vrvi je povzročilo veliko dobre volje med gledalci, tako razpoloženje pa seje nadaljevalo tudi še na zaklučku iger v restavraciji »Jama Pivka« in ob razglasitvi rezultatov. G1](S)WQfe Sindikalne športne igre občine Novo mesto Atletika V okviru sindikalnih športnih iger, ki potekajo v občini skozi vse leto, se je Novolesova atletska ekipa udeležila tekmovanja, ki je bilo 29. 5. na stadionu v Novem mestu. Nastopili smo v naslednjih disciplinah: ženske: 60 m — šprint, 400 m moški: 100 m, 800 m, štafeta 4 x 100 m, skok v daljino in met bombe rezultati naših tekmovalk in tekmovalcev: ženske: 60 m 6. Bobnar Stanka DSSS 10,0 s enske: 400 m 1. Milanovič Radojka Žaga 1:02,2 5. Vidmar Vesna DSSS 1:19,2 moški: 100 m Ali veste, da... —je Slovenija po samomorih med vodilnimi dežalami v svetu. V Sloveniji se vsako leto 700 ljudi odloči za ta korak. V letu 1985 smo imeli 702 samomora, kar znaša 36 samomorov na sto tisoč prebivalcev. Število samomorov nam iz leta v leto narašča. V letu 1982 smo imeli koeficient samomorov (na 100 tisoč prebivalcev) 34, lansko leto pa že 36. Poprečna starost samomorilcev je sicer 52 let, vendar se ta starostna meja nezadržno znižuje, tako da imamo vse več pojavov samomorilnosti celo med otroki. Tako je v letu 1984 naredilo samomor 22 otrok in mladoletnikov starih od 10 do 19 let. V\ šestih mesecih letošnjega leta je že naredilo samomor 287' oseb, 41 jih je pa poskušalo. To očitno kaže, da bo tragična bera prostovoljne smrti tudi letos pošastna. Med slovenskimi občinami po samomorih odločno prednjači sosednja občina Trebnje. (vir: Delo, 21. 7. 86, sobotna priloga) (A. S.) — da spada med priljubljene in zdrave oblike dopustovanja tudi t. i. kmečki turizem. V zadnjem času se je začel razvijati kmečki turizem kot alternativa klasičnemu načinu dopustovanju ob morju, jezerih, planinah, rekah itd. Kmečki turizem na vasi ima namreč vse možnosti, da ponudi zelo raznovrstno in vsebinsko ponudbo, obogateno s kulturno, zdravstveno, rekreativno, športno, izobrazbeno in zabavno vsebino, n. pr.: jahanje, ribolov, lov, smučanje, pohodništvo, folklorne prireditve. kulturni spomeniki, kulinarične prireditve itd. V svetu je ta oblika turizma zelo razvita, zlasti v A vstriji in prinaša lepe dohodke. Tudi pri nas smo se ovedli te oblike turistične ponudbe in v sedemdesetih letih družbeno organizirano začeli gojiti in razvijati turizem. Tudi v planskih dokumentih smo si kot eno prioritetnih nalog zadati razvoj kmečkega turizma. Po prvi evforiji, kije sprožila usmerjanje vrste kmetij, zlasti na Gorenjskem. Štajerskem in Zgornji Savinjski dolini, v kmečki turizem, beležimo v zadnjih letih osip. Vzrokov za to je več, nekaj jih je v poslabšanju kreditiranja bank, več pa v tem. da je nerentabilen. Zasedenost prenočitvenih zmogljivosti je komaj 10—12%, morala pa bi biti vsaj 20% (60— 70 dni), če bi hoteli doseči rentabilnost. Tako primerjave med leti 1984—85 kažejo velik osip kmetij s kmečkim turizmom. L. 1984je bilo 168 kmetij s 1.585 ležišči, leta 1985 pa samo še 45 kmetij s 472 ležišči. Na Dolenjskem sta le 2. (A. Š.) 7. Žulič Damjan DSSS 13,0 11. Rolih Robert TES 13,6 moški: 800 m 8. Gerbajs Martin TVP 2:20,0 15. Kajtazovič Sakib TSP 2:36,4 16. Durič Branko Žaga 2:36,7 štafeta 4 x 100 m 1. Pionir 49,5 2. Iskra — Tenel 49,8 3. Novoles 51,3 (Potočar, Rolih, Kosmina, Žulič) skok v daljino 2. Potočar Sebastjan TES 5,77 m 4. Kosmina Gorazd DSSS 5,31 m met bombe: 2—5. Udovič Zmago DSSS 40 točk 10. Majter Mladen Žaga 25 točk ! S' ■' ‘mgm --L- mtsmm m — Sosed, ste znoreli? Nehajte zalivati! — No, in kako se počutite zdaj, ko že štirinajst dni ne pijete alkohola? — Ja, moram reči, zelo dobro. Roke so se mi nehale tresti, nisem več tako zatečen, doma imam lep mir in... ostala sta mi dva milijona... — Res čudno! Nekdaj me je ta ženska močno privlačila, zdaj pa nič več. Vir: Glasilo TAM Tudi to se zgodi Za dan borca, 4. julij, ki ga po vsej domovini praznično proslavljamo, so v Trebnjem v jutranjih urah vihrale zastave samo na stavbi komiteja ZK in na stavbi novolesovega TOZD-a TAP. Komentar je odveč. KADROVSKE A VESTI ZA MESEC JUNIJ 1986 TOZD TVP: prišli: Glavan Matjaž, odšli: Rotar Jože (v JLA), Drčar Justa (upokojitev), Pirc Olga (upokojitev), Pirc Anica (upokojitev), Rozman Anton (sporazumno), Pilič Miloš (v TOZD BLP). TOZD ŽAGA: prišli: Đukić Tomo, Boh Andrej (iz JLA), Bučič Slavko, Bjeloševič Mirko, Pejič Vlado, Vardič Frane, Bukovec Anton, Zadravec Milan, Dragoljić Đurađ, Tuba-novič Mijat, Pahinger Rudi, Vardič Željko, Pirc Metod (iz TOZD BLP), Križe Slavko (iz TOZD TSP) Sajevec Dušan (iz TOZD TSP), Poglajen Avgust (iz TOZD TDP), Uršič Jože (iz TOZD TDP); odšli: Gašper Branko (sporazumno), Mari-čič Josip (izjava delavca), Štih Dušan (sporazumno). TOZD TPI: prišli: Bradač Alojz; odšli: Gole Anton (izjava delavca) Gole Bojan (izjava delavca). TOZD BOR: prišlhDrame Anton, Jordan Jože, Štefanič Marjan, Bizjak Cvetka, Žarn Brigita, Zupan Justina, Stanič Vinko (iz TOZD BLP); odšli: Kolarič Ernest (upokoj), Kozole Anica (sporazum), Salmič Robert (sporazum), Metelko Vid (sporazum), Rabič Romeo (sporazum), Stanič Alojz (v JLA). TOZD SIGMAT: Pavcek Jože, Avguštin Marija, Štefanič Renata; odšli: Pavkovič Martin (v JLA), Postržin Jože (v JLA), Perec Zdenko (v JLA). TOZD IGK: prišli: Anžiček Mirko (iz TOZD TDP); odšli: Cvetan Franc (sporazumno). TOZD TDP: prišli: Brboro-vič Dragana, Mutič Željana, Grivec Milka, Petan Franc (iz JLA); odšli: Koncilja Ignac (sporazumno), Lukšič Milan (sporazumno), Fifolt Franc (v JLA), Gojkovič Zora (sporazumno), Uršič Jože (v TOZD ŽAGA) Poglajen Avgust (v TOZD ŽAGA), Anžiček Mirko (v TOZD IGK). TOZD TSP: prišli: Beg Andrej (iz JLA), Stojčevič Radislavko, Vujanič Milorad, Turk Matjaž, Davidovič, Škr-janc Igor, Juršič Snežana; odšli: Bele Robi (v JLA), Novak Igor (v JLA), Pi«; Bojan (v JLA), Vrtar Avgust (v JLA), Avsec Anton (izjava delavca), Bučar Hermina (sporazumno), Sajevec Dušan (v TOZD ŽAGA), Križe Slavko (v TOZD ŽAGA), TOZD TPP: prišli: Žibert Božidar, Mežnar Alojz, Hrovat Peter, Golobič Bogdan, Hrovat Slavko; odšli: Miletič Miroljub (sporazumno), Pipan Vid (izjava delavca), Kermc Bojan (sporazumno), Kresal Stanko (invalidska upokojitev). TOŽD LIPA: prišli: Pišek Anton, Sintič Jože, Hribar Janez, Klemenčič Jožica. TOZD TAP: prišli:^ Kovač Jože, Vidmar Tone, Železnik Stanko, Goreč Larinka. TOZD TKO: prišli: Musulin Dorde, Štubljar Zvonko, Kuk-man Vojteh, Badovinac Milka, Vraničar Irena, Slobodnik Število zaposlenih delavcev po TOZD 30. 6. 1986 Cvetka, Bajuk Nataša, Forza Marica, Milkovič Zdenka, Macele Marjana, Markovič Slavko, Mateševac Stjepan; odšli: Bajuk Ana (sporazumno), Slane Marija (sporazumno), Strahinič Miljenko (sporazumno). TOZD TES: prišli: Vračar Branislav, Rudman Anton; odšli: Šporar Stanka (upok- TOZD Moški Ženske Skupaj TVP 119 162 281 ŽAGA 205 34 239 TPI 73 23 96 BOR 93 62 155 SIGMAT 97 35 132 IGK 37 17 54 TDP 216 253 469 TSP 191 187 378 TPP 138 70 208 LIPA 99 34 133 TAP 74 59 133 TKO 113 56 169 TES 123 29 152 TGD 62 65 127 BLP 90 42 132 DSSS 121 100 221 Skupaj 1851 1228 3079 ojitev), Papež Franc (v TOZD BLP). TOZD TGD: prišli: Košmrlj Dušan, Rojc Roman; odšli: Iskra Magda (sporazumno), Koželj Mirko (v JLA). TOZD BLP: prišli: Pehnec Đurđa, Pilič Miloš (iz TOZD TVP), Papež Franc iz TOZD TES); odšli: Škarja Stane (upokojitev), Pirc Metod (v TOZD ŽAGA), Stanič Vinko (v TOZD BOR). tnK0w©>D@@ 13 Bolniški stalež - bolniška - glavobol 2. primer Poznamo tudi pojav subjektivnih težav brez ali le z majhnimi objektivnimi znaki. Ob tej priliki ponavadi delavec meni, da je bolan ali pa da ni zmožen za delo. Delavec sam se ne zaveda dejstva, da tukaj ne nastopa kot glavni vzrok njegovih težav organska bolezen. Tukaj nastopa popolnoma drug problem, ki je pa potisnjen v njegovo zavest. Delavec nenehno zatrjuje, da je bolan in da ne more delati in da so njegove težave bolezenskega značaja. Zaradi teh težav se pogosto javlja pri zdravniku in vedno zaradi istih ali podobnih. Pravi vzrok je prikrit, delavec se ga ne zaveda in si ga ne zna pojasniti. Po navadi tiči vzrok v nerečenih problemih, s katerimi se sooča in se jih ne more ali ne zna rešiti. Omenjeni problemi oz. konfliktna stanja izzovejo v delavcu psihično napetost (to se pokaže kot: prebadanje srca, stalni glavoboli, bolečine v hrbtenici in križu). Težave se povečajo in delavec išče zatočišče v bolezni. Doktor, nenehno me boli glava, tišči mi glavo, vročina me obdaja predvsem me pa boli glava od zadaj. Ne morem delati. m Vaš pritisk je dober (drugače je to eden najpogostejših vzrokov glavobola od-zadaj), poslal vas bom v laboratorij, da ugotovimo, če ni morda kak objektivni vzrok za vaše glavobole. — Laboratorijske preiskave so v redu, prav tako slikanje glave. Se vaš glavobol Rešitve pošljite Poletna nagradna križanka rSL ZORAN POLIC ; TOMISLAV MERKU 6 OKRAJŠA' HO , moSko IME PRASKA, RAZPOKA wW fš< lili bKUGj IZRAZ ZA SVEČO ITALIJA RAJKO RANFL KALCIJ STENA MAJMAHJ& bELEC PRVINE bOLOČENU VRSTA SKUSI** hiCtva POKRAJINA F osasHii GRČIJI PRESNOVA KHV1 V PUUČJUH MEHURČKIH (fMEblC^ VEZNIK V STAAI SLOVEN* SČINI NASELJE, ZASELEK OTOK v FILIPINIH PON AVLI* LHl GLAGOL BRČKO KRAJ NA HRVAŠKEM RObNA btfELA ObbELEK JURE V GEOLOGIJI PARAblZ tKUJJbk V CARSKI RUSIJI ZVESTI načelom LATINSKI IZRAZ ZA ZbRAVNU KA PRESTOL- NICA STARE &AKU£jNI* MASLE Rt S AKNI SELU ATOMA «Bs® bEO&RAJ. FILMSKA ISKALKA (EVA') ZOLAJEV ROMAN AtKEAtKVA SOCIALNA PESEM KbOK JE PORASEL Z KALAMI RELIEFNA SPOMINSKA PL05CA IZ KOVINE BULA, NOVO ■ TVORfcA j LJU6SKA AEPUb* UKA ENOTA Šl&TIMO ZLATA , PRVA ČRKA AbECEbE OKRASNA CVETICA RS K K HA HIZOIEH« SREM položaj' ZA MRblr TACIJO V JOSI BLAHA TILKA SREZ GLASU ZEIEZAA* SKI bELAVEC ŽALIMO VAM PRUSTEl) ObbIH { IME PEVKE KovačiČ ZANOS, POLET AVSTRIJA KAATICA ! IHbUSTRUA tiSBas; oče TOV. KRST. STROJEV (AlHPtTtt V SAVIH 190 SOLINI) MIHEVC Et>0 ALAAOT* NRzf 1>5UKf> IHE ZA HER » CBOOVCA Španski PISATELJ M HUMfUUST (aHIAN Al, VZKLIK NA UHO EORbAH TONA EK6PLO* t'ilraa ANTON bSRMOTA PRERIVAL* G|f&KK,A MESTA PRIKObA LITER. KARE LETALSKO PREVOZNI PObJETJE GRAHAM' M® PUMI V S.-6. STOLETJU bOLoČSNI VASTA NAPEL* JAVE PREb -PLAČIL« Ustanovljena je kolesarska sekcija Po dolgih porodnih težavah je končno ustanovjjena tudi kolesarska sekcija SD Novo-les. Dne 9. 7. 1986 seje zbralo pet najbolj vnetih biciklistov Novolesa na parkirišču od koder so se odpravili v smeri Dolenjskih Toplic in še naprej proti Sušicam, da formalno ustanovijo in pripravijo program dela kolesarske sekcije. Kolesarjenje se je v zadnjem času na Dolenjskem in v Novem mestu razmahnilo tako, da je bila ustanovitev te sekcije samo logična posledica. Skoda, da na ustanovni sestanek niso prišli nekateri kolesarji, ki so bili službeno zavzeti ali pa so na dopustu, tako, da bi bil ta dan še bolj veselo in živahno obeležen. Tako pa je pet kolesarjev (tudi dve kolesarki) simbolično pri »Kolesarju« for- malno ustanovilo kolesarsko sekcijo z željo, da se čim več ljubiteljev koles iz Novolesa vključi vanjo. Za vodjo v sekcije je bil izvoljen tov. Žulič Damjan, ki bo pripravil program dela in finančni program za letošnje oz. drugo leto. Prav tako je bilo dogovorjeno, da se kolesarji dobimo vsak teden v četrtek ob 17.00 uri pred TOZD BLP v Novem mestu, od koder bi kolesarili na posamezne kolesarske etape po okolici. Torej kolesarji rezervirajte si četrtek za rekreacijo na kolesu. Po požirkih osvežilne pijače je ekipa ustanoviteljev napravila tudi nekaj slik, za spomin in arhiv, nato pa so se kolesa zavrtela proti Straži oz. Novem mestu. M. M. ... kratek počitek in požirek osvežilne pijače prav pride. Do cilja pa ni več daleč. Ustanavljanje kolesarske sekcije, Zadnji dogovori in priprave »ustanoviteljev« kolesarske sekcije pred odhodom na prvo turo. Pot bo dolga in naporna... Dejal bi, da le Imel ta napis velik učinek. Pol osebja sl je našlo boljšo zaposlitev. Cene moz/iik in cene Riše in piše: I. Halog