SVETKO KOBAL Petdeset let Loških razgledov (spomini predsednika občine Škofja Loka iz leta 1954) 50 let Loških razgleden. Pol stoletja. Misli se mi vračajo v tista leta 1953 in L954, ko smo se nekateri partizanski borci, raz pršeni po Sloveniji, vrnili v Loko. da bi pomagali pri njenem razvoju. ISili smo polni samozavesti in idealizma. 11. janu arja 1954 sem bil izvoljen za predsed nika Ljudskega odbora mestne občine (LOMO) Škofja Loka. ki je bila takrat mestna občina s posebnimi pravicami. Takoj sem se vključil tudi v Muzejsko društvo, kjer so se zbirali znani loški intelektualci. Preti občino so bile takrat ogromne naloge. Začeti je bilo treba z delom na urbanističnem urejanju prostora. V tem sklopu rešitev pn »metnega vozlišča z avto busno postajo, tlakovanje mestnih ulic in asfaltiranje ceste proti Trati. Izgradnja med vojno porušenih mostov: Puštal- skega, Lahovega in mostu proti Trati. Na pobudo arhitekta Jožeta Plečnika, ljubi telja Loke. odstranitev raznih prizidkov k mestnemu zidu in njegova obnova. Prišle so do izraza stare ideje o arheoloških izkopavanjih na Kranclju. Ustanovitev' lastnega prevozniškega avtobusnega podjetja. Obnova in ustanavljanje novih pod jetij. Lire. Termike. Še.širja. Predilnice, oblačilne dejavnosti Kroj. lesne industrije, kovaštvo Reteče, Strojno podjetje, gradbeno podjetje s projektivnim birojem, napori. Svetko Kobal. župan Občine Škofja Loka v letu 1954. ko je izšla 1. številka Loških razgledov 13 LOŠKI RAZGLED1 50 da se kadri, ki so delali na hladilni tehniki vrnejo v Loko in drage. Potrebno je bilo urediti kmetijsko posestvo, številna odprta komunalna vprašanja, vključno s stano vanjsko izgradnjo. Posebno poglavje je bila izgradnja gimnazije in drugih objektov šolstva. Izjemna naloga je bila, doseči izpraznitev gradu in prehod podjetja Motor v civilne roke. V teh naporih je imelo Muzejsko društvo pomembno mesto. Predstavljalo je garan cijo, da bo zgodovinskost Loke tudi v bodoče pomembna sestavina razvoja. Bilo je tudi mesto, kjer se je gojila skrita želja, da bi se muzejske zbirke iz Puštalskega gradu prenesle na Loški grad in bi tako ta dejavnost dobila nov polet. Razvoj muzejske in kulturne dejavnosti in kot krona tega iziti Loških razgledov, je predstavljal svoje vrsten pritisk na republiške organe, da grad izpraznijo. Motor pa predajo v civilne roke. Zato izid prve številke Loških razgledov ni nič slučajnega, temveč dejanje v sklopu skupnih naporov za razvoj Loke. V tem kontekstu je treba razumeti mojo izjavo delegaciji Muzejskega društva, ki je želela imeti finančno kritje za izdajanje Loških razgledov, »da se bo denar za pametne stvari vedno našel« Letos izide petdeseta številka Loških razgledov. Postali so del Loke in njena fotografija doma in v tujini. Nobena občina v Sloveniji se ne more ponašati s podobnim. Prav gotovo bodo Loški razgledi izhajali še nadaljnjih petdeset let. kajti težko si zamišljam, da bi katerokoli vodstvo občine prevzelo nase odgovornost za njihovo ukinitev. Srečno in pogumno še naprej! 14