2IVL1EN7E IN SVET
TEDENSKA K EVI J A — PRILOGA PONEDEIJSEEGA JUTRA
ŠT. 2.	V LJUBLJANI, 10. JULIJA 1933,	KNJIGA. O,
TAKO SEM JO UJEL (Stoto dr. G. Frfota*
DNEVI VESELJA IN ŽALOSTI
stal je z levo nogo — pravimo o človeku, ki mu gre kakšen dan vse narobe. Vsak pozna iz svoje izkušnje takšne dni. Za srečo so poleg takšnih mračnih tudi svetli dnevi. Ze na vse zgodaj vemo tedaj, da pojde danes vse po sreči, dobre volje smo, pa čtprav nimamo nobenega posebnega razloga za to. Kaj se skriva za temi spremembami v razpoloženju«?
Danes vemo, da mnogi ljudje v časih duševne potrtosti tudi telesno niso na višku. Takrat obolijo lažje nego sicer in če so že bolni, tedaj se jim bolezen poslabša, možnost nesreč pri delu in na cesti se poveča, za delo nimajo prave volje itd. Te stvari je treba torej vzeti resno. »Mračni dnevi« nikakor niso prezpomembno stanje slabe volje, temveč gre za več: za dejstvo, da je tudi človek kakor vse v vesolj-stvu podrejen nekemu ritmu, nekim viškom in depresijam duše, ki bi jih lahko primerjali s podobnimi dogajanji, s katerimi imajo opravka vremeno-slovci
Prof. Fliess je postavil posebno teorijo o »periodičnosti« človeškega življenja, ki sicer še ni splošno priznana. Psi-
hologi so se v zadnjem času vneto ba-vili s temi stvarmi. Preizkusili so mnoge ljudi in pri tem se je pokazalo, da obstoje pri vseh poskusnih osebah v resnici določene dobe duševne velena-petosti in potrtosti, čeprav so bili presledki med dobami pri različnih ljudeh različni. Tudi intenzivnost teh čuv-stvenih nihanj je različna. Mnogi ljudje so v temnih dneh globoko potrti in v dnevih duševnega viška do lahkomiselnosti razposajeni. Druge, enakomernejše narave reagirajo na periode spet manj. Kako daleč se more razviti kakšen višek ali depresjia, to zavisi v po-edinih primerih od sočasnosti vnanjih življenjskih okoliščin. Perioda predstavlja pač samo določeno dispozicijo, katere učinki so v poedinih primerih različni. Raziskovanja v zadnjem času so pokazala, da znaša najkrajši presledek med dvema depresijama — ki trajata lahko en dan ali več — dva tedna, najdaljši presledek pa znaša kakšnih sedem tednov. Zdi se pa, da dolžina teh presledkov ne ostane za vse življenje enaka. Ameriški raziskovalci pravijo n. pr., da vpliva zakon »pomirjujoče«, kajti presledki so pri poročenih ljudeh večji nego pri samcih.
V
iRTRpri
Ker večina ljud io svojem lastnem življenjskem ritmu ničesar ne ve, hočemo vsaj na kratko omeniti nekatere važnejše razlike. V »svetlih« dneh je človek posebno dobre volje, njegova delavnost je velika, nenadno se odloči za izvršitev stvari, ki jih je morda že cele mesece prelagal. Delo mu gre lahko, pripravljen je za zabave, izlete, šport, krvni pritisk je vsaj pri večini ljudi nekaj višji nego v dnevih potrtosti. Baš nasprotno je v temnih dneh in nove raziskave so ugotovile poseben znak za te dni: človek je v takšnem stanju posebno občutljiv za lahka obolenja, kakor za nahod ali majhne motnje v prebavi. Nekatere osebe dobe s precejšnjo redovitostjo n. pr. vsakih pet tednov majhen nahod in ta prehlad sovpada, kakor so pokazala opazovanja, v mnogih primerih v dobo duševne depresije.
Da tu ima znanost še nekakšna trdna tla pod nogami, čeprav je glede življenjskega ritma in njegovega trajanja še dovolj nerešenih vprašanj. V področje samega ugibanja in ugank pa se podamo, če se vprašamo za vzroke te nenavadne periodičnosti. Poleg viškov in depresij poedinega človeka so nedvomno tudi dnevi, ob katerih je opazovati nenavadno porast števila nezgod in obolenj v določenih področjih. Nezgodna statistika pozna takšne »nesreč-dne dneve« prav dobro, ko se dogaja
navzlic popolnoma normalni prometni gostoti nenormalno mnogo nezgod. Vi bolnišnicah in umobolnicah poznajo podobno porast smrtnih primerov in ponovnih obolenj pri na videz že na pol ozdravljenih bolnikih. Ne vemo zakaj. Morda gre za sočasnost duševnih depresij mnogih ljudi na isti dan, morda je vreme tu činitelj, ki vse to povzroča. V zadnjem času so poskušali stvar razložiti tudi s spremenlji%'o delavnostjo sončnih peg, saj vemo da vplivajo te zelo na podnebne prilike na naši zemlji, na ozračno elektriko itd. Podrobnejšega pa o tem ne vemo.
Nedvomno pa ima tudi določena periodičnost hormonov svojo važno vlogo, saj vemo, da učinkujejo hormoni kot nekakšna »notranja ura« na periodična dogajanja v življenju živali (selitev ptic, začetek in konec zimskega spanja, parjenje itd.). V ostalem moremo domnevati tudi smoter, ki ga veže narava s temi dogajanji: periodičnost v razpoloženju ustvarja pogoje za v splošnem zadovoljivo življenje bolj, nego če bi bila delovna zmogljivost in razpoloženje enakomerna. »Ničesar ni težje prenašati nego vrsto dobrih dni«, a tudi preveč slabih dni ni koristno. Narava ve dobro, kako pametno je gospodarstvo z nasprotji in z večno ritmično izmenjavo vseh dogajanj in pojavov v vesoljnosti.
Po razpravi dr .W. Sieverta —kj
polskie towabzystwo historyczne
(50 let obstanka) Pobudo za osnovanje zgodovinskega društva je dal že Ksaver Liske, od 1871 prof. na tedaj nemški univerzi v Lvovu. Bil je prvi poljski zgodovinar, ki je stal na znanstveni višini in je — četudi bolan in več let na posteljo prikovan — seminarske vaje vodil v svojem stanovanju. Društvo izdaja znameniti »Kwartalnik Historyczny«, čigar sedanji urednik je Teofil Modelski. Lvovsko »Towarzystwo je bilo vzor ostalim Slovanom v tej smeri. Jugoslovani smo ga dosegli 1. 1927, čehoslovaki 1936. Tej organizaciji gre zahvala, če stoji današnje zgodovinarstvo na Poljskem na tako ugledni višini. Po besedah Jaroslava Bidla so se v 19. stol. Čehi marsikaj naučili od svojih severnih bratov.	D.
Vesela misel J» boiie zdravilo.
n. Oftnfe, je. Uniims*

PREZAVKE
(ERDSTERNE, GEASTER *) VOJTEH 1IKDTNEK NADALJE VANJE
ahajališča prezavk so seveda gozdovi, ali zanje je treba imeti prav izurjeno oko. Le nekaj dni so lepo rožnate barve in kraki še jako krhki, baš zaradi
__natega v notranjem sloju lo-
put. Kmalu pa se osuše in nekako str-dijo, usnjate postanejo in rjavkaste barve. Ker so precej trajne, lahko najdeš tudi stare, še v preteklem letu vz-rasle. Videl sem navadne prezavke na golih, glinastih gozdnih tleh. Druge vrste zopet tam, kjer je nakopičeno listje in igle. Na Kofcah sem naletel nanje celo na kopišču zapuščenega mravljišča. Najdejo se tudi na dnu votlih debel starih dreves ali prevrnjena in trohne-ča, ki so zgoraj že izvotljena in se tu nabira listje, da tohni. Na omenjenih mestih nikoli še nisem našel poedincev, vedno so v večjem številu navzoče; nekoč sem našel kar 27 komadov in ob pravem času sem jih videl v vseh Stadijih razvoja. Tudi meni je prišlo ob tem pogledu na pamet, da to niso gobe, nego nebogljeni stvori v gnezdu. Prav mogoče je tedaj, da je srednji vek, ki je živel v prirodi, jo dobro opazoval, pa tudi tako rad izmišljal, v prezavkah ugledal gozdne škrate ...
V splošnem so prezavke zelo redke gobe. Največ vrst, 23 po številu, se skriva v madžarskih pustah in gozdovih akacij, pač zato, ker jih je Hollos za svojo izvrstno knjigo o gastercmicetih, najmarljivejše preiskal. Iz okolice Berlina pozna Hennig 15 vrst, in Reisner iz okolice Prage 14. Iz Jugoslavije imam v svoji zbirki 7 vrst, ki sem jih našel po najrazličnejših krajih naše domovine.
Niso vse prezavke tako enostavno zgrajene kakor navadna prezavka, katero nekateri mikologi stavljajo v samostojen rod Astraeus, z edino prav pogosto vrsto Astraeus stellatus (glej Beg, 1. c. si. 79). Naša slika 1, po primerih iz Treske pri Skoplju, predstavlja neko formo (poznano tudi s Tirolskega), s številnejšimi in jako ozkimi loputami nego je to slučaj pri tipični obliki. Na priloženih slikah se vidi, da je Jako ■ažoa odprtina na vrečici, skozi katero
se izpihujejo trosi. Če je ta del pokvarjen, je v mnogih slučajih skoraj nemogoče določiti vrsto. Na temenu vrečice so hife ali prosto samo zrahljane, ali pa je odprtina prav skrbno izdelana na ta način, da so iz roba odprtine hifne nitke zbrane v stožčasto ost, prekrivajoč odprtino. Stožčasta ost je tudi fino izžlebljena, ako je precej visoka in priostrena, ako je pa topa, potem je odprtina širša in samo franžasta. Odprtina sama je včasi in za odtenek svetlejše ali temnejše barve, kolobarja-sto utisnjena ali pa ploščasto iztisnjena ali pa sploh brez teh okraskov. Vrečica je vedno zraščena z vnanjim slojem ovoja, neposredno in je tedaj sedeča ali pa je med vrečico in ovoj vrinjen valj ast vrat. Lopute so iz dveh slojev; notranji po navadi pri prvem izsušenju tako razpoka, da se v komadih odlušči ali pa od dežja ves izpere (glej si. 2 in3), preostane samo vnanji, čvrste j ši sloj zaradi tega te vrste nimajo več lastnosti preznnja ob vlažnem in suhem vreme- ■ nu. Tretji sloj je pri nekaterih vrstah prav izrazit in predstavlja gnezdo, kakor kažeta sliki 5 in 6.
Mogoče leži med našimi šolskimi zbir kami kak komad prezavke, ki se bo dal po priloženih slikah in opisih določiti. Zato naj podam še seznam vseh dosedaj v Jugoslaviji najdenih prezavk:
1.	Geaster pectinatus Persoon: Slovenija; Kofce, VII, 1929, slika 2,
2.	Geaster Briantii Berkeley: Hrvatska; po Blagaič, Gljive naših krajeva,
3.	Geaster Schmidelii Vittadini: šumadija; Avala, XI, 1934, si. 3,
4.	Geaster triplex Junghuhn; šumadija; Avala, IX, 1933, si. 4a in 4b še kot gomolj,
5.	Geaster coronatus (Schaeffer) Schroeter: Slovenija; Večna pot, VII, 1929; Logarska dolina, IX, 1931, si. 5,
6.	Geaster minimus Schweinitz: Bosna? Trebevi<5, našel dr. Blau 1. 1869. Primerek po Hollosu: Gasteromyceten Un-pr.ms 1904, v berlinskem muzeju,
1. Geaster fornicatus (Huds.) Tfrles: Ma-cedomja; otok Sv. Petar na Prespanskera jezeru, IV, 1932, našel <}r. Košanin, s!. 8, 8. Geaster rufescens Persoon: Slavonija;' Vinkovci, našel Schulzer, (no HoTlos L c.), šumadiia: Avala, IX, 1934; Jastreba«, Vin, 1935, si. X
9. Geaster fimbriatus Fries: Slovenija? Rožnik, IX; 1930; šmarna gora, 1931, Golica, VH, 1931, Sv. Katarina (Medvode), X, 1934; Slavoniija: Venčac (Fn». ška gora) Vin, 1934. si. 8.
Prezavke, izjemoma dosti bogate na vrstah, so gobe, ki suhe ne izgube niti na obliki niti se jim spremeni barva, ker so usnjate ali pa kot slama čvrste konsistence. Niti omenil nisem onih rodov, pri katerih iz gomolja pravi lik gobe šele izraste, ter so ali mesnate kot na pr. Phalloideae, ali pa trajne kot na pr. Tylostoma, Montagnites, Battarrea
to dr. Raznovrstne oblika, ki 90 vse od-
daljtrjejo od splošnega lika s konveksnim ali konkavnim klobukom In centralnim vratom, opravičujejo med Gastero-mycetes toliko rodov, vendar pa števila
vrst daleč zaostaja za gobami tipa navedenega pod c. V sistematiki predstavljajo Gasteromycetes konec bazidiomi-cetov, kar znači, da so dosegli najvišjo stopnjo razvoja... Ali naj še posebej omenim, da Gasteromycetes niso gobe, ki bi jih šli nabirat in iz njih večerjo pripravljat? Ob pogledu nanje se naslajamo zgolj na obliki.
SODOBNA IDILA
IGNAC KOPBIVEC
aj ta skeleči občutek v srca res ne bo nikoli nehal? Ali so vsa ta leta samozatajevanja in ubijanja lastnega srca brezuspešna? Ali je neplodno vse
__kar se mi porodi v duši, da
se mi prvi hip zazdi mejnik med teboj in menoj? Čemu me begaš noč za nočjo in mi greniš že itak grenko življenje? Če me razumeš, če mi vidiš v idušo in opaziš X njej vso tisto voljo
po drugačnem življenju, tedaj me pusti pri miru in ostani, kjer si. Jaz te ne bom iskal nikoli! Oh, kako ti la-žem! Kako se hlinim pred teboj, da bi ne spoznala vsega, kar vre zate v meni. Še ta večer te poiščem; samo, da se zazrem v tvoje oči, da slišim tvoj glas, pa bom zopet srečen, zopet bom delal z veseljem. Poznam se; poznam svojo slabost, in srce me boli X tistih težkih urah, ko te podim odse
M. BRCCKNER j
SRBA NA POLJU (peroHsfcaJj
in ti mečem grenke besede v obraz. Ne verjemi mojim besedam, ker so zaključki umskih navskrižij, srce pa jih ne čutil Srce je polno tebe in polno te bo do konca življenja. Priplavaj včasi v mojo samoto in mi osladi grenko minuto! Duh po svetu pride s teboj, jaz pa sem sam, samcat, daleč od sveta in hudo mi je samotnemu, tja pa ne morem, ker se tam ne znajdem, kakor da tam ni moj dom in sem rojen za samoto in bridkost. Pridi! —
Večer je, od Pohorja pihlja rahel veter. Čudna je ta večer narava. Pomladnega cvetja ni več, osulo se je in
veter raznaša onsnenele od 3ežja raz-bičane cvetove, jih vrtinci po zraka in jih razganja, da tudi teh ovenelih znakov pomladi skoraj ne bo več.
K trebi grem! Tako sam sem in prihajam k tebi, čeprav si mi to prepovedala. Odpusti siromaku, ki ni zmožen držati besede! Vse je šlo; vse so mi iztrgali, poteptali in opljuvali: poštenje, čast, vero in življenje, v pravico — vse — in če ti stokrat obljubim, da več ne bom prihajal, vedi, da sem stokrat lagal. O, ko bi ti poznala to klavrno življenje!--- —
Pri njej sem! Sama je, za mizo se3f
TRIJE MUŠKETIRJI
*LXXSAKOCT mma« rr, ®
OMOTICA
»Moji nasprotniki so moški,« je rekla Mylady ter se ogledovala v zrcalu, »zato moram rabiti žensko orožje! Moja slabost naj bo moja moč!«
Kakor igralka, ki se u živi j a v svojo vlogo, je spreminjala izraz svojih lic — od hude jeze do zapeljivega nasmeh-ljaja. S tresočimi prsti si je uredila lase ter polglasno in zmagoslavno vzkliknila: »Še imam svojo lepoto! Moja mora biti zmaga!«
Trenutno Je hotela leči, toda nenadoma je spremenila svoj sklep.
Spomnila se je, da se bliža čas ve« čerje, saj bo ura že skoraj osem.
Odsev svetlobe pod vrati ji je razodel, da so njeni čuvaji že tu. Naglo je sedla na stol, vrgla glavo nazaj in njeni lepi lasje so slikovito ležali čez hrbet in prsa. Eno roko je držala na srcu, druga pa ji je visela ob stolu.
r
in fiita, ustnice pa se ji vlečejo na smeh.
»Odpri, prišel sem! Besedo ti po« ▼em pa pojdeva!«
Zdrznila se je, prestrašene oči so se zastrmele vame in trdo so padale name njene besede:
»Kaj iščeš tod, ti — ti — sanjač ne-godni?«
»Ne bičaj me! Ne zasajaj nohtov v moje srce; pozabi kdo sem in odpri! Tako mračno je to uro v moji duši. Obleci se in pojdi z menoj! Grozo, ki leži nad vasjo bova ogledala, morda jo spoznava, doženeva od kje je in jo prepodiva s teh tihih hribov.«
Ničesar več ni dejala, le oblekla se je in sva šla. Sinje svileno krilo je oblekla, na glavo pa si je posadila bel klobuk.
»Čemu si vzela bel klobuk? Ali ne vidiš nasprotja med njegovo belino in to sivo mrtvaško barvo, ki leži med bajtami in bije v oči?«
Ni mi odgovorila, ker sva tedaj srečala prve ljudi. Spredaj so hodile ženske, v levicah so nosile srpe, z desnicami pa so si pritiskale predpasnike na oči in si brisale solze. Sključene so šle in tih stok je plaval nad njimi Scefrani, od prsti umazani čevlji so se
VZDIHLJAJ
»Postavi mizo sem!« je zaslišala Fel-tonov glas.
»Prinesi luč in zamenjaj stražo,« je pristavil čez nekaj časa in se obrnil k jetnici.
»Gospod poročnik,« je rekel eden izmed vojakov, ona ne spi. Zelo bleda je in ne slišim njenega dihanja. Nezavestna je!«
»Prav imaš,« je odvrnil Felton in nepremično zrl na žensko. »Teci in povej Sardu Winterju, da se je njegova ujet-
nica onesvestila. Za ta slučaj nimam nobenih navodil.«
Vojak je odšel. Minulo je skoraj deset minut. Med tem časom je sedel Felton nepremično na svojem stolu pri vratih, napol obrnjen od ujetnice. My-lady ga je opazovala skozi trepalnice. Menila je, da je zdaj pravi čas, odprla je oči in lahno vzdihnila.
jim zapletali med cestno kamenje, ki so ga klecaje gazile. Za njimi so šli možje. Strgana, z znojem prepojena obleka je visela od njih, roke so jim počivale težko ob telesu, še gibati jih niso mogli, ker so bile izmučene in ožuljene s krvavimi žulji, da jih je zarezalo nekam do srca, ko so se zganile. Drug za drugim so šii kakor v procesiji, glave so povešali in molčali so; jezik jim je bil okoren in trd in se ni dal obrniti; če pa bi se obrnil, bi izrekel besedo, ki se jo srne izreči, ko je človek sam.
Obstala sva in z grozo strmela na
PRVO DEJANJE
Felton se je okrerriL
»Zdaj vam je bolje, milostiva,« je rekel, »torej nimam več opravka tu.«
»O, Bog! Kako sem trpela,« je spregovorila Mylady polglasno s prizvokom, ki je očaral vsakega kogar je hotela zapeljati. Ko se je nekoliko dvignila, je bila njena lega kar izzivajoča.
V tem trenutku je vstopil lord Win-ter s steklenico v roki.
»No, kaj se je pripetilo?« je vprašal
to žalostno, tiho se premikajočo procesijo.
»Žanjice so!« je dejala Angela in m me oprijela roke. Videl sem, da se boji.
»Da,« sem pritrdil, »tako se je vse obrnilo. Se spominjaš nekdanjih dni, ko so žanjice prepevale in se smeje vračale z njiv, da je odmevalo skoraj od Pohorja? Bele rokavice so imele in veselje v očeh, zdaj pa so oblečene v cunje, lakota se jim pretaka po želodcih in smeh jim je tuj kot deveta dežela. Jokaje opravljajo svoje delo m tihe so, da bi druga drugi ne razkrile
zaničljivo, ko je bil videl, da ujttirtK sedi in da Felton odhaja.
»Torej je že od mrtvih vstala? Fei-tewi, mladenič moj, mar nisi opazil, da te je imela za začetnika? Doživel si prvo dejanje komedije, ostanek boš g o-
svojega gorja. Sramujejo se ga, ker ne vedo od kje je prišlo, kje se je izleglo.«
»Pojdiva, mene je strah!« je dejala in sva šla.
Temne, razdrapane, s slamo krite bajte so stale ob cesti, na pragih so posedali starci in otroci, kuštravi so bili, strgani in zanemarjeni, daleč od se so molili svoje suhe, izmozgane, brezmesne noge in strmeli so predse v travo. Skozi polomljene šipe na oknih je vlekel veter, tu in tam je tulil pes, kakor da vidi smrt, preko vasi pa je plavala črna pošastna senca, ko-
i
ZANIČEVANJE
»Alylord, tudi jaz sem' mislil tako, ker je pa ujetnica ženska, sem imel do nje obzir, kakršnega mora imeti x takem slučaju moški.«
Mylady je obledela. Iz teh besed je sklepala, kako težko bo tega moža ujeti v svojo mrežo.
»Torej, dragi,« je zaklical lord veselo, »ti lepi lasje, te čudovite oči in vse drugo te menda ni omamilo. Tebe — T^ožn B ledenim srcem?«
ščene roke je stegala po bajtah in rezgetu podoben smeh je bilo čuti od nje.
»Vrniva se«, je prosila ona, »jaz ne
vzdržim več! To je strašno!«
In sva se vrnila. Do vrat sem jo spremljal. Upal sem, da me povabi k sebi, da mi reče toplo besedo, pa je zatreščila vrata in jih zaklenila, ne da bi se še spomnila name.
»Se pridem!« sem ji tedaj dejal. »Razkažem ti te strahove, da spoznaš vas, da se seznaniš z življenjem, zakaj v naravi se vidi takšno kakršno je, pišejo pa o njem drugače, ti pa si
»Ne, Mylord;« je odvrnil mladi mož mimo.
»No, potem ji moramo dati prilož*
nost, da si izmisli kaj drugega. Ona ima bujno domišljijo ter nam bo kmalu postregla s čem boljšim. Medtem pa greva lahko k večerji.«
S temi besedami je prijel lord Fel-tona za roko, nakar sta odšla.
»Le počakajta!« je sikala Mylady, »kmalu bom našla tvojo slabo stran, ti nesrečni vojak. Bolje bi bilo zate, da si šel v samostan!«
ga, kakor se mi zdi, poznala, edino iz knjig, dasi si tu doma.«
Zdaj sem zopet sam; roke stegam po tebi; — srce hrepeni po eni sami tvoji besedi, ti pa počivaš mirno, še v sanjah ti ne pride na misel, da si napravila greh nad menoj, ko si me zavrgla.
iz literarnega sveta
PROFESOR DR. VACLAV TILLE
2e drugemu svojemu praškemu profesorju pišem letos spominske vrstice. Dobra dva meseca za znamenitim F. X. Saldo se je moral 26. junija za vedno ločiti od svoje univerzitetne katedre tudi dr. Va-clav Tille, profesor primerjalne literarne zgodovine in vodja slovstveno-zgodovin-skega romanskega seminarja češke Karlove univerze v Pragi.
Pokojni profesor Tille, moj najljubši akademski učitelj, se je rodil 16. marca L 1867. v Taboru. Leta 1903. se je habili-tiral s spisom: Filozofija literature pri Taineu in predhodnikih. Od leta 1911. je bil redni profesor. V dolgi dobi svojega znanstvenega in publicističnega delovanja je napisal celo vrsto učenih del, razprav, člankov in kritik. Omenim naj tu samo njegovo obširno in globoko monografijo o belgijskem pesniku, dramatiku in filozofu Mauriceu Maeterlincku, Knjigo o Bo-ženi Nšmcovi, študijo o roncesvalleskem bojišču (iz Rolandove pesmi), kritične razprave o mnogih francoskih pisateljih (kot uvod v prevode njih del) itd. S posebno •vnemo in uspehom je prof. Tille raziskoval postanek in snovi pravljic vzhodnih in evropskih ljudstev, zlasti vpliv razkošnega Orienta na pravljične motive evropskega narodnega blaga. Znamenita je njegova monumentalna, kritična zoirka čeških pra\;ljic, ki jo pravkar izdaja Češka akademija. Pokojni raziskovalec je pod psevdonimom V. ftiha napisal tudi več originalnih, zelo lepih pravljic, ki so izšle
Plavolaska in črnolaska (L. Wagner — izrezanlo)
IZ SODOBNE LIRIKE:
MOČ USPEHA
»Čez reko treba, Nace Nepokojnik, A vedi, jaz bi se lahko premrazil, zato me štuporamo boš cijazil«< z odločnostjo prijazno de predstojnik.
Kako si naj pomaga naš nesvojnik? V široki tok s tovorom je zagaziU na sredi pa ga v vodo je oplazit in sam dosegel drugi breg, rajbojnik!
Ho, ho! v občinstvu to bild je smeha, kar za trebuhe so se vsi držali, z očesom solznim, veliki in mali.
Prizorček bil je srčna jim uteha. No, množica pač ne boji se greha, tako mogočna je oblast uspeha.
Anton Debeljak,
1. 1923. v drugi izdaji pod naslovom »fti-hovy pohadky« (pri nas slovenski izbor v založbi Učit. tiskarne).
Profesor Tille, ki je mnogo pisal tudi o gledališču, je bil odličen predavatelj. Z izredno kultivirano in temperamentno besedo je tolmačil poslušalstvu dobo in v njej ljudi in njih duhovno delo. Hvaležno se spominjam njegovih mojstrskih predavanj o francoski literaturi 17. in 18. stoletja, o Mladi Belgiji in zlasti nepozabnega cikla ob 600-letnici Dantejeve smrti (v letnem semestru 1921), ko nas je kot koniparativist od starih kitajskih, arabskih, indijskih, niponskih, grških in rimskih pripovedk o »potih po onem svet u« povedel preko krščanskih vizij sv. Pavla in sv. Brandana do velike Flo-rentičeve »Božanske komedije.«
P. Karlin
LABORATORIJ FRANCOŠCENTE
»Office de la langue franjaise«, pravkar osnovan, ustreza stari želji. Andrž Therive je že dolgo sanjaril o tej ustanovi. Odkar pa so ga lani izvolili za predsednika literarni kritiki, je pospešil priprave. Novemu uradu načelujeta sorbonovec Ferdinand Brunot (r. 6. XI. 1860) in nesmrtnik Paul Val<§ry. Geslo mu je: postaviti jez barbarizmom, baročnim izrazom, tujkam; izboljšati pravopis. Strokovnjaki vseh panog bodo smeli priti po nasvet glede novih skovank, katere jim bodo potrebne. Posvetovanje z učenjaki v tej jezikokovnici bo brezplačno, vendar bodo klienti vabljeni, naj društvu nakažejo neznatno članarino ali podporo. Poleg uglednih lingvistov so v odboru tudi leposlovcl, ki se zanimajo za filološke zadatke, n. pr. arhaizantni pesnik Andrž Marz, A. Billy, M. Schone. Opazili pa so odsotnost Abela Hermanta, ki že več let pod imenom Lancelot brani čistost svoje materinščine.	A. D.
OB 80USTNICI BERANGER-OVE SMRTI
Dne 16. 7. bo 80 let, odkar je ugasnil P. J. de Bčranger, sopočetnik Napoleonovega kulta, »žis« je že omenil tega ljubljenca Parižanov ob 150-letnici njegovega rojstva. Naj še zdaj na kratko povem, da je B. zlagal popevke vseh vrst, epikurske in opolzle, čustvene, politične, domoljubne, celo filozofske. Vobče se je klanjal poprečnemu meščanskemu liberalizmu. Večkrat
sem že čital citat: Hornmes noios, d' ou Bortez-vous? To je pričetek zabavljice na jezusovce, o katerih je dejal nekdo: Jezuit je zvit. — Evo prve kitice:
Odkod pa, čmi vi možje? — Spod zemlje smo se prikopali.
Mi pol lisjaki, pol volčje, s skrivnostjo smo svoj red obdali. Ignacija Lojole rod v izgon smo, veste, morali odtod. Sedaj pa boste vi molčali. Nam v uk pošl jite svojo dečico. Saj mi kar šeškamo in mi tepežkamo po zadnji plati deco srčkano.
V celoti sem ponašil »Les adieu de Marie Stuart«. Stuartovci so znana škotska ro-dovina, ki je vladala Angliji in Irski v 17. stol. Duhovita krasotica Marija Stuartova se je mlada poročila s francoskim kraljem Francem n. (1558), po njegovi smrti (1560) se je vrnila na škotsko ali Kaledonijo. Angleška kraljica Elizabeta jo je dala ©bglaviti po 18 letih ječe.
Slovo Marije Stuartove Oj zbogom, Francija prekrasna, ki ljubim te takd! Mladost mi tod je tekla jasna: slovo mi je na smrt hudč.
, Ti druga moja domačija,
od koder zdaj me stran ženo, kak poslavlja se Marija,
spomin ohrani si na njo. Zaman v ihtenju sam prosila, naj Bog razburka silen val, da ladja bi me povrnila na ljubko tvojo spet obali
Oj zbogom, Francija prekrasna, iti
Ko vpričo ljudstva, M ga cenim, nadela sem si diadem, je z ognjem ploskalo iskrenim bolj mojim &Lrom ko častem. Zaman kraljevsko veličanstvo pripravlja meni mrki Škot. Najvišje zame dostojanstvo v Francozih je, pa ne drugod.
OJ zfoogum, Francija prefcrasna, Itd.
Opajaia sem v dneh se zlatih ljubezni, slave in duha; pri Kaledoncih zdaj robatih drugačen pot se mi ravnd. V neznanski slutnji, joh, objame srce mi hladen val strahu: morilm oder, stavljen zame, v grozotnem sem uzrla snu.
h
OJ zbogom, Francija prekrasna. Ha.
O Francija, kot zdajle v bedi Stuartav plemenita hči te boža s solznimi pogledi, bo v tč obračala oči Pa Bog! pod drugimi nebesi že brod prenaglo reže pot, noči zavoj se vlažni vesl, očem zastira te povsod.! ' " i OJ zbogom, Francija prekrasna, ttA,
A. Debel jak
OSVOBOJENI TITAN
Kot 3. zv. Stacchinijeve trilogije »Vod del tempo Nuovo« (glasovi nove dobe) je letos izšel »II Titano Liberato«, tragedija jaza v 4 fazah. Nietzeehejeiv Obermenscto, ki je pri nas oplodil Šorlijia (»Človek in pol«, vzor baje pokojni zdravnik dr. Karba) in morda Ivana Cankarja v Kantorjra. je vsekaiko učinkoval na Staecfainijev zasnutek »neboborca«. vendar Italijan je preveč sin antike, preveč uklenjen v občestvo, da bi sprejel ravno ta pojem. Zanj leži tragika v boju med »nami« in »menoj«, v boju med tvornim duhom s prasilami, iz katerega prihaja novi odrešeni človek zmagovito na plan Guido Stacchini, ki je uporabil antični zbor ne le kot »glas vesti«, temveč tudi kot »mi« nasproti »jazu« 6pada brez dvoma med zanimive pojave v sodobni italijanski književnosti, ker stremi po novi klasiki na podlagi poduševljenja.	N. K.
So starci s tremi leti in so otroci s sto leti.
(Niponski pregovoa^
prilagodi svetlobi ali temi), opisal znoj-nice v koži, sestavo kosti, embrionalni razvoj zob, steno krvaiih cevi, migetalke, želodčne žleze, živčne celice v malih možganih (P. dve stanice), mišična vlakna srca in maternice. Bil je profesor v Vraiti-slavu (Vraclavu) in v Pragi. Tukaj je umrl. Zbrana dela bo izšla v češčini leta 1914.-15,	D.
KNJIGE IN EEVIJK
Uredništvo je prejelo:
ZVONČEK, list s podobami za mladino, leto 30, št. 10. Zaključna številka, kateri je priloženo vsebinsko kazalo za pravkar končani letnik, vsebuje med drugimi za-nimivostmi: Borutov Vidov dan v domovini (L. Zupane), zamorsko pravljico Trije bratci (M. Breznik), še enkrat tri (D. Ravljen), lužiško-srbsko pravljico Prekanjeni kmetič (A. Debeljak), konec A Ingo-ličeve povesti Trije dečki, trije junaki, Pavlihovo oporoko in smrt (P. Flere), ni-ponsko pravljico Vražja smola, Poličko športnega strička, Mladega vrtnarja. Ilustracije sta prispevala Fr. Podrekar in M. gubic. Za prihodnji letnik napoveduje uredništvo poleg nove opreme in modernih slik tudi cel kup pestrih zgodb in zvrhan koš poučnega gradiva, kar bo gotovo še povečalo krog Zvončkarjev. Mesečnik, ki ga urejuje prof. Pavel Kar lin, sa naroča v Ljubljani, Frančiškanska uL 6 ter stane celoletno samo 30 Din.
GERD SCHWIEWIND
JAN EV. P U R K I N £
(17. m 1787 — 28. VII. 1869)
Bronasta spominska svetinja (delo prof. španiela)
Letos poteče 150 let, odkar se je v Li-bochovicah rodil ta češki naravoslovec, ki je zasledil kličnik v ptičjem jajcu (omne vivum ex ovo = vsako živo bitje iz jajca), osnoval poskusno raziskavanje fiziologije občutkov, opozoril na refleksno podobico (Purkinč-Sansonova sličica) v očesu in na Purkinev fenomen (pojav, temelječ na različnem zadržanju očesa, ki se
J«A 1~>JFDET iNICA (lesorez^
tehnični obzornik
UMETNO JEZERO OB KOLORADU
Zapadni Kolorado, ki se izliva pri Ymi v Kalifornijski zaliv, so ga radi njegovih nenavadnih lepot nazvali: čarobna reka Amerike. Vtesnjen v sto in tisoč metrov globoke kanjone, zraste njegova višina ob nalivih na mah tako visoko, da se pokrajine in mesta v spodnjem toku ne morejo izogniti poplavam. Ker izpira velika voda obsežne stene obrežij, nosi s seboj obilo blata. Upravičeno je torej o njem zaokrožil šaljivec: Kolorado je ob poplavi pregost, da bi bil piten in preredek, da bi na njem mogel plug izorati brazdo.
Da napravijo za vselej konec razdiralnemu delu veletoka, so sklenili smeli Američani blizu kraja Las Vegas, ki leži na meji med državicama Arizona in Nevada, zgraditi ogromen jez. Z njim bodo zaustavili 184 km zgornjega toka reke Kolorado
in 65 km njegovega pritoka Virgin-river. Za jezom bo nastalo ogromno korito, katerega bo voda napolnila v teku dveh let. Jezero, ki bo nastaJo, bo večje od Ženevskega ali Bodenskega jezera. Kajti njegova dolžina bo znašala 250 km, njegova površina pa 587 kvadratnih kilometrov.
Smotri, ki jih zasledujejo graditelji jezu 80: 1. vtesnitev divjih valov Kolorada ter izgradnja napajalnih naprav za poljedelstvo, 2. preskrba mest ob dolnjem teku Kolorada z dobro in čisto pitno vodo, 3. naprava ogromne vodne centrale, ki bo letno proizvajala tri milijarde kilovatnih ur, 4. zvečanje vseameriškega vodnega prekopa. Stroški tega ogromnega dela bodo znašali 165 milijonov dolarjev (presegali bodo torej precej letni proračun naše kraljevine).
Preden so pričeli z gradnjo jezu, so morali zgraditi na vsaki strani reke po dva predora s premerom 18 m, ki v teku grafi-nje odvajata vodo mimo zgradb v spodnji del struge. V te predore bodo pozneje vgraditi jeklene cggj a grgmerom deset Jn £al ■»
in debeline 7 cm, ki jih bodo sestavljali na licu mesta iz treh po tri m dolgih segmentov. Posamezen že zvarjen odsek te največje cevi na svetu (gl. si.), ki bo odvajala vodo v električno centralo, tehta 150 ton.
Jez ob Koloradu bo imel obliko krožnega loka s premerom 157 in dolžino 370 m. Ker bo 15 m debel in 230 m visok, bo zajel tri milijone kubičnih m gradbenega materiala. Ogromni betonski koloa je bil sprva sestavljen iz stebrov, ki so jih nato zalili v eno samo ogromrro monolitsko maso. Za odpravo ogromne množine toplote, ki se razvije pri spojitvi večjih množin betona in povzroča, da se vzdolž let tvorijo v betonu ogromne razpoke, so vgradili v jez sistem hladilnih cevi v dolžini 240 km. S temi cevmi vred bo požrl jez 97.000 ton jekla.
Zanimivost zase je, da so za 4000 delavcev in nastavljencev, ki jih zahteva orisana gradnja jeza, zgradili pet milj od reke mesto za 6000 prebivalcev s cerkvami, šolami, upravnim poslopjem itd. Vodja gradnje Ima v tem mestu pravice diktatorja.
Delo traja doslej že pet let; pričeli so z njim 20. aprila 1931. V letošnjem poletju bodo končali z betoniranjem. Pred dograditvijo vseh stranskih naprav pa bo preteklo še več ko leto dni.	(trna)
OB MOBJH
lokomotiva iz l. 1777
Valižan Andr6 Mercier, ki je bival v Sionu in nato v Monthey-ju- je Stephen-sonov predhodnik. Proti 1. 1777 je namreč sestavil cestno lokomotivo in iz strahu pred nepoštenjaki delal z njo poskuse v podzemskem prostoru. Gibanje zaklopnic se je vršilo na roko. Veliki požar v Sionu je L 1788 močno poškodoval »ognjeni stroj« (machi-ne a £eu).
Mersier je izumil potem sredstvo, kako vleči ladje proti toku, in celo osnoval družbo za plovbo po Rodanu do Lyona, kjer so sodelovali bližnji sorodniki finančnega ministra Neckera. Francoska revolucija je dokončno izpodkopala to podjetje.
8 let pozneje, ko je proučeval vprašanje, kako bi se sol iz Lorene in Franche-Com-tčja prevažala v Švico, je M. hotel porabiti svoj ognjeni stroj pri voz&tajstovu. Čuteč nepopolnosti svoje naprave, se je s spomenico obrnil na G. Schmitta, ključavničarja in kovača v Friburgu, da bi mu ta naredil dele potrebne za trajno delovanje stroja.
Ker so malo tednov pozneje Francozi zasedli Švico, se Mercier in Schmitt nista sešla na domenjenem sestanku ob sejmu v Veveyju. Poslej ni več sledu o švicarskem izumitelju. Znanstveni in kmetijski obzornik »Feuille d' avis du cantan de Vaud« v članku 1. 1825 zahteva za nekega Valižana prvenstvo v uporabi pare kot glavne pogonske sile. Navaja poskuse, ki jih je L 1805 delal v Sionu inž. Isaac de Rivaz: ta je po vsem videzu eno in isto z A. Mercierom. Rodil se je v Parizu 1752. Kot častnik je bil v francoski službi. L. 1907 je postal nadzornik javnih potov. Pri francoski vladi je dobil patent za razne izume. Nazadnje pa je služboval kot kancler v izhodnem svojem kantonu, kjer je preminul L 1828.
Rivaz je prvi svetoval rabo parnikov za pobijanje angleškega brodovja, že 1. 1816 je priporočal paroplovbo po ženevskem jezeru in uporabljanje mehaničnih motorjev pri plugu, sesaljkah itd.	A. D.
socialne beležke
DUŠEVNI POKLICI
Otto Tumlirz prikazuje v knjigi »PeCcho-logie der hoheren geistigen Berufe«, kako spričo prenapolnjenocti duhovnih poklicev nastaja duševni proletariat, ki naj bi se usmeril proti ročnemu zvanju. Značilno za umskega delavca je po Tumlirzu to, da v nasprotju z rokodelcem osvaja vso njegovo osebnost. Umski poklic zahteva krotenie nagonov in dojemljivost za višje vrednote kakor tudi duševno izravnanost osebnosti. Pisec poudarja, da moraš imeti zagotovljene prvobitne (polne) življenjske potrebščine, če hočeš doživljati višje vrednote. Stik z mnogimi prosvetnimi dobrinami pa ustvarja duhovno svobodo, brez katera si ne moremo misliti višjega duhovnega zganja,	K.
iz praktične medicine
Rastlinska hrana in črevesje
Precej razširjeno je mnenje, da ae po obilni rastlinski surovi hrani tvor,- v črevesju moogo več plina nego običajno. To naziranje so novejša opazovanja zavrgla. Skoraj pri vseh preiskanih osebah so ugotovili ceilo nasprotna dejstva. Kar se tiče sestave plinov, so dognali, da je količina ogljikove kisline po rastlinski hrani večija. Ta večja količina pa iima za obtok velik pomen keir ima ogljikova kislina vlogo nekakšnega hormona. Tako 6e bržkone krvni tlak po krajevnem učinkovanja te kisline na žile zniža. Iz tega hi bilo razvidno, da vpliva rastlinska hrana, ugodno na previsok krvni tlak. Tudi na dedovanje črevesja vpliva pomnožena ogljikova kislina ugodno in podpira lahno mehanično draženje črevesnega ostenja po večji množimi celuloze, Lenivost črevesja se da z rastlinsko popravit^ na naraven način.
praktične novote
Dobra skodela kave Vsaik kavni sladokusec poaaa prednosti precejene kave pred kuhano. Precejeval-ne vrečice so se iz higienskih razlogov umaknile precejevalnikom s papirnimi vložki in brez njih. Hitrejše in preprostejše pa je pripraviti kavo z novim kavnim strojem, ki sestoji iz kovinske zlitine brez oikusa, ki se da postaviti na
—'
plinski ali špiritai kuhalnik iin ki daje po 10 minutah 12 do 14 skodelic aromatične kave. Kavni zdrx»b položimo v re-šetasto posodo v najvišjem delu stroja. Po cevki se dviga vrela voda skozi kavovar in v že pripravljen vrč nazven. še bolj nego po vreli vodi se aromatgke snovi kave raztopijo od vročdlh par, tako da se kava navzlic kratki kuhi izkoristi do kraja. Treba je pariti na to, da se stroj dobro privije, ker drugače bi para uhajala po strani. Dve, tri minute potem, ko prične voda vreti in se prične tudi precejevalni proces ,je treba stroj nadzirati, da ugasneš ogenj, fcirn se voda porabi. Novi kavovar ima prostora za dva litra vode in je dosti ramajži od drugih podobnih pripiav.
kri2aljka
Crassua 123456T89 10
1
2
3
4
&
6
7
8 9
10 11 12
Vodoravno: 1. priimek ifl ime slov. slikarja, o katerem j© 1. 1937 pesnik A. Podbevšek sestavil celo knjigo, 2. avtomobil s krepkim krovom (tre. limoueine) + jej (v nekih narečjih), 3. očka, pater (srbo-hrv.) + črni kontinent, 4. buffet v srbo-hrv. transkripcija + prevrnjene sani, 5. števn i k er. sp. X vol (srbhrv.) + nepo-udarjen »edeu«, 6. podvodni izstreJeik v obliki ribjega telesa + osebni zaimek ednine, 7. obglavljen črv + soglasnik, ki služi *žasi za samoglasnik + priimek hrv. pisca, čigar roman »Veli Jože« pooseblja slovanski narod v Istri (ime pomeaii: mnenje, mišljenje), 8. jajčna glivica, saprofitna ali parasitaa alga z oogamnim razpJodom (L oomycetes) + kem. znak za radij, 9. termoskop, merilo za gorkoto + kratica za brxi vlak na Nemškem, 10. kem.. znak za talij + tediaj (srbhr.) + kazalni zaimek m. ali ž., 11. vzklik + kem. znak za galij in naziv za strukturni delec kemične prvine, do nedavna srna t ran za nedeljiv, 12. realna, osina + viličasta kost pri pticah pod golšo (erbohr.; besedo omenja J. Cankar v »Vinjetah«),
Navipiik. 1. svetovni potnik; klatež (angL), 2. pijača, ki so jo fašisti do nedavna dajali brezplačno piti našim ljudem po zasedenem ozemlju, 3. dolg in širok 'rak, ki predstavlja izgubljeno ovco in ga nosi škof na ramah + kratica ja »mesto pečata« + predlog z rodilnikom ali orodnikom, 4. medmet + medmet + dodatek, 5. ime ciganke, iki jo ij e večkratni minister J. Puce!} t mladosti literarno obdelal y Lj.
Z. (obratnica) '-f- zna + priimek (ogrsko slov. iz nem. aZunan.e«), 6. gora v španskem Maroku z berbemkim prebivalstvom + oddavna, 7. porogljiv napis na Je<asovem križu + oj o£ka, 8. prazAa, ničeva (franc. od 'at. >vi>ra« + predlog z rodil-ndkom al; 'iruž:luikom + predlog, 9. P* vi samoglasnik + junak v Cankarjevem »Kralju na Betajnovi«, pomeni tudi: cerkveni pevec, pri Hebrejcih: predmolltelj v sinagogi + temina, 10. nizozemski otok zapadno od Sumatre + sultanova naredba v stari Turčiji + lat. znak za sto. — Rešitve je treba poslati najkasneje v enem tednu na uredništvo »Življenje in sveta«.
REŠITEV KRIŽALJKE »VRC« V ŠTEV. 26.
Vodoravno: uk, rd, Dalj, skulec, iušma, Aar, Tanz, a. ki, (ba)navz, os, aj lipš, ej, ura, Kodo k. Navpik: u;kri-sit, ti Sirk!, Dušan — naš ud, Almazaj, Lear, je, Azej, kol, Eak, ro. — Za nagrado je bil izžreban Martin Bitenc, Zemun.
ZA PET MINUT UGIBANJA
Rešitev
Prvi izmed kolesarjev je prevozil tri kroge, drugi štiri, tedaj sta se srečala na startu. Prvi kolesar je prevozil do tega trenutka 3600 m, drugi pa 4800 m.
SB % A H VS
N. Roscher, Draždane Druga nagrada v Bergerjevam spominskem turnirju
	a b c d e f g	T	
8	B SI iPB	11	8
J	■ ■•		7
6	^BnBž Hh-		6
5	HP II BiB	J	5
4	i jj| * g§ ;> jgp.	gJI	4
3	B l< * M * IS	ij	3
2	* 11 11 $ H &		2
1	MLli H		1
	a b c d e f g	h	
Ma± v štirih potezah
UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JERAJJ Uredništvo in večava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna, naročnina Din g ,	_ .. v go ragrenčalcifa dnatavijana Din