Poitntna pavialtrana.
............ .... ....----
Uredništvo ib upr»imiitvo v UpbtjkBK „Narodni dom*.
i ■spini *c ne rt »ta Jo NflrMibirMUl dopisi m> o« spre*
lesudo»
O^tnsi po dogovoru.
Štev. s. letnik l	Ljubljana, dne 24. februarja 1923.	posamezna številka i dinar.
Okrožnica.
j-Samost. trtrok. del. »Unija< v Ljubljani naznanja, da ae je oatano-uk> Okro?BO tajništvo v Maribora, (^nnkarjeva alka št 1.
Prosimo portru»jii<Hi In članstvo na Štajerskem, da k« v vseh dnevnih in tekočih zadevah obračajo na tajništvo v Mariboru. Posebno štajerski okraji naj blagovolijo to upoštevati v svrho razbremenitve oentraL nega tajništva. Vse intervencije in drugo bo izvrševalo Okrožno tajništvo 8SD1I v Mariboru.
Vsa natančnejša navodila in odgovore na eventuelna vprašanja daje >Okrožno tajništvo Samost, strokov, delavake »Unije« v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 1. — Z delavskim pozdravom.
Bistvo države in njegova uprava.
Prav k U praktičnega «taliti*, to k iz stališča vsakdanje potrebe in izkušnje moremo trditi, da nimamo Se držuve. Kar mi zd»j imenujemo državo, to je v bistvu le zasebno gospodarstvo skupnega premoženja in skupnih Interesov s strani posestnih slojev. To j« torišče velekapitalizma.
Prikazen, da si vendar narod daje xakone, ne smemo tolmačiti kot demokracijo (ijudovlado), kajti vse zakonodavstvo se zvijačno usmerja vedno le v prid posestnih, med tem ko za delaven narod odpadajo le drobtinice
Mi moremo celo ugotoviti, da se prav na tem polju udejstvuje odpor posestnih slojev zoper državo.
Ti prav dobro slutijo nevarnost, da bi se v parlamentu vendar uveija-, viia volja delavnega naroda in da bi se iz tega razvila resnična država, resnično narodno življenje, kar more po-i	meniti le enakopravnost	tudi	v gospo-
>	darskem življenju.
Zato je ?, vso mogočo zvijačnostjo in zvelikimi denarnimi žrtvami I	bojujejo za premoč v vseh skupinah,
kamor je kultura dovedla tudi že niž;e 1 sloje, posebno pa v parlamentih. Le s j tej zvijačnosti se je zahvaliti,	d« smejo
i	Uka svetišča poaečati	tudi	priproste
-	duše, kjer služijo kot pr proste mari-
-	i Jonete.
l* :	Tako je možno, da si narod daja
e k. zakone proti samemu sebi ali take. a j4’ navidezno njemu služijo, da se pa [glorijo vsi poizkusi upokoriti tudi ’ kapitnlistične in posestne sloje
•S doslednostjo se javno mnenje odvrača od vseh reform, ki bi bistveno sedanji razredni položaj izboljšale in ki bi značile zajedno resnično krščsnstvo.
t>a ta odpor posestnih slojev zo Pe> resnično državo vzbuja tudi odpo na naspiotni strani, je umevno. Na t n^čin more dosedanja država izraža1 ^ neizmerno zlorabo in zgubo d Javni s"> obenem pa tudi neizmerno potrat narodnega premoženja. Da Je tej držav P*č treba zaščite od policije k» bajo netov, to razumemo.
Potrebuje pa tudi morja laži, k razliva časopisje med narod.
Toda, mora vse to tako bitf?l A n* možen razvoj države do enotnosi n skupnosti naroda?!
Ali vendar ni mogoče ustaviti t y3	Posameznika proti posamezniki
^ neKa sloja proti drugemu sloju.
s t ri‘ mo*no prekiniti prokletstve 7- za3lecluje trpin svojega tlačitelja i $	,, *ai Pač ta ogromni aparat zope
33 mn itvo’.ko bi vendar isti aparat s Kel udejstvovati za pozitivno dele
33 u/1* A!* nas krščanstvo in kultura n ^ »člta boljče države?!
ćđ PfeutTr <!a' možno le. tla se la držav ^ Preustroji, - al. treba je k temu nc
vega pojmovanja, to je pojmovanja, ki odgovarja realnosti.
Kaj pa kaže ta realnost ? I Jaz trdim, da nič drugega kakor potrebo razumnega gospodarstva a človeško sik).
Kakor gospodarimo z denarjem, z materijo, kakor upravljamo polja, pi--.ame, rudokope, železnice, poslopji In druge reči, prav tako bi bik) treba, da gospodarimo tud) s Človekom.
Dosedanja držav« je pokia krivice in zločinstva, pač le zato, ker znači neredni promet in tok narod«, ker znači preziranje njenega bistva, to je posameznika.
Vse se v tej državi upravlja, «H ne upravlja ae posameznik. Kako natančno popisujemo «troj.
Njegovo kapaciteto in produktivno uHo jemljemo za p-^diego proračuna in kontrole. Iz te natančne, matematične ki sistematične evidence črpamo sigurnost in uspeh našega gospodarstva, in sicer opravičeno, ker vedč in nevedč zvežemo evidenco naših delavnih sredstev t njih oskrbo.
Kaj pa delamo v državnem življenju in gospodarstvu?! Prav to, kar bi tvorilo resnično državno življenje, kar bi tvorilo resnično državno in narodno gospodarstvo, tam to z nekako doslednostjo zanemarjamo In prepuščamo samemu sebi, dokler nam ne pride v nasprotje in dokler nam ne učini škodo ali zločinstvo
Le iz te negativne strani ga potem zasledujemo tako kruto in nerodno, da k prvi škodi in k prvemu zločinstvu še pride hujša škoda in večje zločinstvo * obeh strani — dokler bitje ni popolnoma uničeno v prid suhoparnega zakona, v resnici v prid nerazumne nadvlade posestnih.
Kriminalna statistika prejasno razkaže, da kakor je zakonodajstvo pristransko, da je tudi eksekutiva in eksekutivni aparat pristranski. Ne varajmo se, da je zločinstvo zastopano le v nižjih slojih, ali da je tam zastopano v večji meri, saj je na tem varanju kriva mreža, ki dopušča da se ne sega s isto vestjo po krivcih višjih slojev in da se ne kaznujejo tudi povzročitelji zločinstva, bede in krivice.
Prav povojna doba dokaže to no razmerje, ker potenciranost kapitala spodbuja do predrznosti, da vržejo raz lica krinke tudi že posestni sloji, oni se ne bojč več očitka nemorale in korupcije. Prav le zaradi tega je tudi država v razsulu. Hočemo narod in državo rešiti, moramo se torej poslužiti sredstva, ki odgovarja ne samo gospodarskemu ampak tudi moralnemu položaju vseh slojev
Kot pessimistl bi obupali nad uspehom, in skoraj da bi dali onim prav, ki trdijo da bo treba čakati na drugo generacijo in ki z nekako ško-doželnostjo gledajo rušitev države, ker nameravajo na razvalinah sedanje države sezidati novo krepko državo
Toda ne. — to ne more biti rešilna misel. Rešitev odlagati, to bi pomenilo nič drugega kakor dopuščati, da ae gnjiloba še dalje prožit, da še rodi hujše zlo in da ugonobi še drugo in tretjo generacijo. In zakaj pač odlagati rešitev, če so sredstva, če je lek na razpolago, ki odgovarja občuteni bolezni?! — Katero sredstvo bi pač to bilo? —	(Dalje prih.)
Sitarstvo kot domača obrt.
Pred 150 leti, ko še nismo poznali moderne industrije in strojnega obratovanja, se je preživljal veliki del našega delavnega naroda z domačo obrtjo. Tu so bili doma kovači, v oni vasi iebljarji; tukaj so se pečali s si-tarstvom, a tam so bili doma lončarji. Daleč po svetu so kupčevali naši do-
mači obrtniki s svojimi obrtnimi izdelki in prinašali domov denar ali blago. Nat mak poljedelec je bil navezan r.a domačo obrt, na zaslužek, ki mu ga je dala, kajti zemlje je imel premalo. Poljske pridelke je porabil tašč In svojo družino — primanjkljaj je pa pokrila domača obrt. — Tako ae je godilo tudi Sitarjem.
Prišel je razmah moderne industrije, katero je ustvaril izum strojev. Ta je poglobila in razširila družabno razliko. Delavski človek je izgub'1 svoje nekdanjo družabno vrednost kot proizvajalec. Konkurenca s strftnl strojne veleindustrije je bila taka, da je domača industrija popolnoma opešala. Le nekatere panoge, in to tiste, ki še zdaj zahtevajo v bistvu ročno delo, so ae ohranile. Med te spada tudi sitarstvo.
V nizki, majhni, zaduhll, torej n* zdravi bajti je naseljen naš sitar. Pa jojl večino prostora zavzema pletilni stol (statel). Otroci In žena posedajo na pol nagi okrog, medtem ko se družinski oče od zore do pozne noči ubija x delom. Ob šešti uri zjutraj začne in konča šele v pozni noči. Delo ni samo naporno vsled sedanja, ampak tudi vsled žvečenja žime, ki povzroča mnogo bolezni. Delo je pa tudi Že po naravi tako, da ne more delati mož sam, ampak mu morajo pomagati otroci in žena. In večina teh najrevnejših izmed revnih je oblogo-darjena z lepim številom otroki
Žimo oziroma vse surovine dobavlja sitar od naročevalca kupca proti plačilu. Seveda se uganja tukaj največkrat brezvestna špekulacija na rovaš sitarja-trpina in v prid naročevalca kapitalista. Po odplačanih surovinah ostane Sitarju kot plačilo za trud celih tednov komsj toliko, da s! nabavi moko in sol. Mast in priboljški, kakor tud! obleka je predraga zanj ~ !
In vendar je pomoč ter rešitev iz jarma teh izkoriščevalcev če ne ravno lahka, a vendar mogoča. Ako hoče uspevati, je potrebno, da podredi svoje moči skupnosti, da se združi s tovariši. Skupnost je močnejša kakor posameznik i Pomagati mu more le zadružna organizacija, ki ima za Sitarje te važne naloge :
1.	da mu posreduje cen kredit in tako omogoči njegovo osamosvojitev ter ga obvaruje denarnih špekulanta in drugih izkoriščevalcev;
2.	da mu omogoči nabavo pletilnih stolov (stntlov) in surovin (žime) ter ga pri tem obvaruje dragih rmšetarjev;
3.	da mu razproda izdelke in ga spravi v neposredno zvezo z odjemalci;
4.	da ga organizira kot odjemalca (moka, žrvljenske potrebščine in pa surovine).
Ker smo videli bedo, ki vlada v vrstah teh ljudi, hočemo tudi pomagati.
Sitarji, z nasveti in dejansko pomočjo vam stoj mo ob strani ako želite ; če si ne morete pomagati z lastno pomočjo vam hočejo pomagati bratje, ki imajo Čuteče srce. —
V. V.
Delavec In modema družba.
L Postanek in pomen obrtnega delavstva.
Po navadi označujemo postanek obrtnega delavstva kot produkt veleindustrije. Da temu ni tako, nas uči zgodovina, ki nam dokazuje, da se Industrija razvija ie tam, kjer je dovolj delavcev, kateri niso zmožni gospodarske osamosvojitve in si morajo vsled tega z obrtnim delom služiti vsakdanji kruh. V prvi vrsti je za ponudbo takih delavcev merodajno stanje poljedelstva. — V Angliji so dobiti deželani že v drugi polovici 14. stoletja osebno svobodo, a istočasno so se poslabšale posestne razmere. B'li so le nekaki na-
jemniki, popolnoma odvisni od fevdalnih lastnikov In njihovih interesov Razmetavanje cerkvenih in samostanskih posestev, ki je sledilo reformaciji; pre-ustrojitev irskih dednih velepoštev v zasebno lastnino potomcev ali naslednikov nekdanjih glavarjev; mnogoštevilne izpremembe zemljiške lasti, ki so nastale vsled državnih prevratov ; »amo-Isstno razpolaganje posestne aristokracije z občinsko zemljo; v začetku močno naraščanje ovčjereje vsled potrebe suknjent industrije po volni, pozneje veleobrat zrnja, katerega je ščitila visok* carina: vse to je oropalo mnogoštevilne deželane gospodarske samostojnosti in jih prisililo, da se živijo t zaslužkom obrtnega dela Kjer se je vzdržal zemljo posedujoč kmečki narod, kakor n* mnogih kritjih kontinenta, p* razmere tud1 niso bile bviogo boljše. Vsled podedovak* pravice se ie rrisl-lrk> mnogo ljudi, da so postal oberni delavci Tudi pr! prosti deh'vosti je končno nastal presežek prebivalstva, ako se vsled klimatskih t>H drugih vzrokov zmanjšanje obratne ploskve ni več dalo popraviti z večjo intenziteto, kateremu ni kazalo drugega, nego iskati kruh v domači industrji aü se pa odseliti v mesta.
Ker so pa začela mesta propadati, ae je položaj še poslabšal; mnogo pomočnikov je zgubilo upanje osamosvojitve. Zastoj živeža v eksportni obrti, pritisk davkov, vojne, ozkosrčna politika rokodelskih udruženj, a tudi strasti in nesreče so ustvarile proletarske In brezrazredne elemente v velikem številu: ljudi, kateri niso bili »polnovredni« in vsled tega za nje ni bilo mesta v rokodelskih udruženjih, kakor nezakonski otroci, najdenčki, „nečastni“ ljudje in njih potomci, prosjak! in pohajkači Z največjo vztrajnostjo so nerodno gospodarski pisatelji zadnjih stoletij spominjali na prednosti, katere nam prinese vpeljava manufaktur in tovarn že vsled tega, ker bo prerediia in koristno zaposlila množico prosjakov in dela nezmožnih, ki se nahajajo v ubožnicah ali hiralnicah. Otroci, kateri so bili v prvih desetletjih obstoja angleških predihic zaposleni v Uh obratih, so bili večinoma iz ubožnic.
Mnogokrat se je sicer tožilo o pomanjkanju delavnih moči. Manjkalo je namreč prostovoljnih ponudb in širokopoteznosii, ki bi izravnala razmerje meu pomanjkanjem in ponudbo. To „beraško ljudstvo" pa je bilo tudi dela-mržno In tehnično ni odgovarjalo zahtevam podjetnikov. Oblastva so bila iz merkantiličnib vzrokov (varstvo trgovine, voljna, dobavljati podjetnikom cene, mogoštevJne In delavoljne delavne moči) vrh tega podaljševali delavni čas in zniževati zaslužke.
Ko si je ustvarila tovarniška industrija trden temelj, potem je ruin>r*la (uničda) potom konkurence domačo industrijo In rokodelstvo ter ai tako sama ušiva» tla proletarijat, katerega rabi ne-obhodno za nadaljn! razvoj
Dobrobit obrtnega delavstva je za narod tem večje važnosti, čim večji je odstotek, katerega zavzema ta raz.ed s ozirom na skupno prebivalstvo. V deželah s kapitalističnim načinom produkcije je ta odstotek vedno večji. Poljedelsko prebivalstvo se relativno zmanjšuje, obrtniško pa množi, in v okviru obrtniško delavnega prebivalstva raste vsled razvoja veleobiatov število gospodarsko samostojnih od leta do leta.
Osebno svobodni ljudje, kateti so se živeii z zaslužkom obrtnega dela in imeli malo izgleda do gospodarske samostojnosti, so eksistirali v vseh Časih. Ampak še nikdar se ni ta razred naroda tako hitro množil, absolutno in relativno, kakor ravno v naši časovni dobi. A naraščanje razreda obrtnih delavcev kot tako še ne zadostuje, da bi ustvarjali pronlem delavskega vprašanja. Merodajno je pač bilo to, dv» ta novi razred n.
n»$el prostor» v podedovani zgradbi drfavnega in družabnega reda, vsaj takega ne, da W si primerno'fasovnemu pojmovanju lahko ustvaril eksistenco. Kakor pravi neki nem§ki pisatelj, so stanovali v prvem nadstropju plemenitaši, duhovništvo, vojska in uradništvo, v drugem voditelji trgovine, industrije in poljedelstva, medtem ko so bile množice delavnega naroda v podstrešnih prostorih. Te razmere so podžigale duh UDorposfl tembolj, Čimbolj so se oprijemali vedno širši krogi potom splošne pristopnosti izobrazbe in širjenja dnevnega tiska humanitarnih, demokratičnih idealov enake — vrednosti in enakih pravic, Cim hitrejše je zginevala slepa udanost množic napram cerkvenim in političnim podedovanostim pod razkra-jalnim vplivom pravične kritike in raci-jonalizma ter sleđeč'h velikanskih tehniških revolucij na polju produkcije in obrata, Čimbolj se je omogočilo neverjetno zvišano konzumiranje (uporaba). Dejstvo pa je, da se je le v relativno piajhnih skupinah nabral ogromen prirastek bogatstva in materijalnega Izpolnjevanja življenja, medtem ko se je ve-čjna malomeščanskih in maiokmečkih eksistenc pogreznila v vrste brezupnega, jz roke v usta živečega proletarijata. Nastala sta ona „dva naroda“, med katerima, kakor pravi Disraeii, „ni stika in simpatij, ki se ne razumeta v hotenju mišljenju in čustvovanju, kakor da bi bila prebivalca različnih planetov, katera se je odgojevalo po različnih v/gojnlh metodah in z različno hrano, ki imata različne šega in se pokorita različnim zakonom.“
Moja naloga je torej ta, da v posameznosti pokažem, kako in zakaj je nastalo socijalno gibanja. Hočem obravnavati tudi bistvo in delovanje onih reform, ki so neposredno ali posredno plod tega gibanja, to pa z omejitvijo na obrtno delavstvo v srednjih in velikih obratih. Ravno to delavstvo predstavlja opi del delavskega razreda, kateri daje modernemu razvoju karakteristično socijalno signaturo. Ne bom torej obravnava! poljedetskega, trgovskega m obratnega delavskega vprašanja. Tudi razmere domačega služabništva pustim ob strani.	(Dalje prih.)
Matija Gubec.
(K 350 letnici njegove smrti).
Leta 1572 na Jesen so se uprli seljaki na posestvih madžarskega velikaša grofa Ferenca Tahija v Stubid in Susedgradu. Ta punt se je naglo razširil na hrvatsko Zagorje na južno Štajersko
in našo Dolenjsko. Zavzel bi Še mnogo več ozemlja in imel bi velik uspeh, ako bi jih redna vojska ne prehitela.
Dasi se moramo čuditi izredni odporni sili hrvatsko slovenskega kmeta, kf jo je pokazal v tem neenakem boju »za staro pravdo« vendar nam mora biti jasno, da je moral biti »punt« neorganizirane mase nasproti cesarski redni vojski, opremljeni z vsem takrat navadnim orožjem brezuspešen.
V nekaj tednih je bil ves »punt« prikraju, voditelje so vjeli in jih krvoločno usmrtili. Vodja puntarskega generalnega štaba je bil Matija Gubec, kmet iz Stubice in tega so madžarsko-cesarski plemenitaši na Markovem trgu v Zagrebu posadili kot »kmečkega kralis« na razbeljen železen prestol, ga kronali z razbeljeno železno krono, trgali meso s telesa in ga končno raztrgali ra štiri dele.
Z mučenikom in njegovimi tovariši je šla v grob zavest slovenskega in hrvatskega naroda, da b! si mogel narod sam deliti pravico in gospodariti na svoji zemlji. Kmet, delavec je klonil glavo in čakal na osvobojenje od svojih fevdalnih gospodov svetskega In cerkvenega stanu nekaj stoletij.
Postava Matije Gubca pomeni v naši zgodovini nekaj več kot življenje in smrt običnega kmetskega človeka.
Matija Gubec je bil svojemu narodu borec za njegovo svobodo od tlačiteljev tujcev. Ne smem pozabiti, da je kakor slovensko tudi hrvatska pleme tiačaniio in trpelo pod krvoločnimi nemškimi aii madžarskimi plemenitaši, ki so smatrali splošno kmetsko ljudstvo kot živino, ali še slabše.
Te plemenitaše je podpirala dunajska vlada, saj so ga biti isti resnično njeni davčni eksekutorji, biii so kmetom sodniki in gospodarji od rojstva do smrti.
Matija Gubec je svojemu narodu dasi tudi za malo časa vse upe in nađe v boljšo bodočnost pokazal mu je nebo in ta pogled si je ohranil narod toliko časa, da je dosegel svoje osvobojenje od tujega jarma.
Mučenik Matija Gubec je da! za svoj narod in za njegovo »staro pravdo« svoje življenje, njegove muke so dale narodu moč, da je s stisnjenimi zobmi in s skrčenimi pestmi prenašal vso veliko bol in vse zatiranje, dokler ni napočil dan.
Matija Gubec je pa narodu že v tistih časih pokazal, da se je za vsako dobro stvar veliko delo treba organizirati in da se je tudi treba žrtvovati, ako zahteva to korist naroda.
Dasl njegova organizacija naroda ni uspela, vendar je za tiste čase nekaj velikega, občudovanja vrednega.
V današnjih egoističnih matenja-Hstič:iih časih nam je tembolj sveta podoba našega mučenika kmeta delavci katerega ni priznal rimski papež' za mučenika, ki ga je pa ožaril narod sam z vso svetniško glorijo in palmovo vejico v roki.
Slava pravemu uarodnemu mu-čenikul
Komunisti in volitve.
Kakor vseuu stanovom, gre slabo tudi delavstvu, ki živi Mrh vse bede še v vodnih negotovostih. Vee to vzbuja nezadovoljnost — in odpor. Ravno tukaj tiči krivda, ki se je zaveda vsak trezen, pameten in razsoden mož-delavec. Pustite odpor Vi, k j si pripisujete, da ste poklicani, netiti ga. Ne odpor ampak le pozitivno delo nam bo prineslo uspehe, zboljšanje današnjega položaja. —
Naše gospodarske in socijalne naloge ter težave se ne dajo rešiti s tako premembo družabnega reda, kakor jo piridigujejo komunisti, t. j. z odpravo zasebne lastnine; urediti se dajo le z vztrajnim, složnim in sistematičnim delom vseh, s pametnim socijalnim zakonodajstvom.
Danes vedo tudi že delavci, da s komunizmom ni nič. Kdo bo potem Se delal in štedil, kdo se trudil, če mu ne sme niti košček ostati v roki in je vse podržavljeno«? Komunistični agitatorji in koristolovci, ki hodijo okrog in nagovarjajo ter zapeljujejo lahkoverne in nevedne ljudi, posebno pa delavstvo, obljubljajo pod komunističnim režimom ^državo, po kateri se cedi med in mleko., državo, kjer bo vladala popolna svoboda . Če le malo mislimo, potem moramo takoj uvideti, da temu ni tako. Komunizem kot tak ne pozna osebne svobode, svobodnega udejstvovanja posameznikov; on je skozinskoz absolutističen. Vlada le par mož, kateri tvorijo * državo , a množica se mora pokoriti najsurovej-ši sili in pritisku.
Tako je v Rusiji. Tam je zavladala vsled komunizma strašna beda. Vsa moč je v rokah nekaj ži eku-skl h poodincev, kateri komandirajo rdečo vojsko in delajo s kapitalom države veliko zaslužke. Nikjer ni militarizem in kapitalizem tako razvit kakor v sovjetski Rusiji. Izzval je že lakoto, kugo in pomoril cele mase ljudstva.
Pri nas je že zavladala treznost. Le posamezniki se še dobijo, ki pravijo, da so »komunisti«. Večkrat
so to tudi imoviti ljudje; a če pride berač ali invalid k njim, da bi ga Vreli pod streho, ga brez srca zapodijo. Le vprašajte te »komuniste«, zakaj sami no razdelijo svojega imetja« med reveže delavce.
Komunizem je samo vpitje ljudi, ki imajo bolne možgane, ali pa hočejo po komunistični lestvi h koritu. Zato pa moramo svariti nevedne, da ne nasedejo meglenim frazam, ki zapeljujejo v nesrečo.
Komunisti so naredili delavstvu in državi a svojo nespametno politiko velikansko škodo. Mestc da bi v parlamentu delali, so pripravljali otroške prekucjle z ruskim denarjem in ko je te rušilce iskala roka pravice, so voditelji zbežali v inozemstvo, verno in zapeljano čredo pa izpostavili pravici, da odgovarja za zločine svojih zapeljivcev. Ce bi bili poslanci ostali na delu, bi lahko mnogo dosegli za delavca. Kdor samo podira, ta dela škodo vsem.
ljubljanski komunisti so pod imenom . Socialistična stranka delovnega ljudstva« izdali volilni proglas, v katerem kličejo voliloe, da zopet preskrbe mandate nekaterim mladičem, ki so jih zaigrali, kakor Fabjančiču, Klemenčiču itd.
Glasovi, ki bi bul oddani za te kanddiate in njih tovariše, so izgubljeni, ker po zakonu o zaščiti države, ne morejo biti izvoljeni.
Delavstvo,, izpreglej in obsodi te zapeljivce, ki te tirajo le v bedo In propast!
Ideja demokracije, enakopravnosti in osebne svobode je ona pot, katera edina drži k cilju. Kdor pride z njo, temu zaupaj, drugega pa neusmiljeno zapodi čez piag. —
Inozemstvo.
Italijan! se naseljujejo v Rusiji. Divjanje fašistov je prisililo 5000 italijanskih komunističnih rodbin, da so zaprosih sovjetsko vlado, da se smejo naseliti v južni Rusiji. Bofjševiška vlada jim je podelila okoli 100 tisoč desetin zemlje. Zoper to podelitev so zastopniki donskih kozakov pri vladi vložili protest, češ, da ne morejo dovoliti, da bi se naselilo na njihovi zemlji toliko tujih rodbin, ker primanjkuje zemije še domačemu prebivalstvu. Krščansko in politično sočutje bi opravičilo, da tem nesrečnikom možnost kolonizacije v Rusiji privoščimo, toda neko drugo dejstvo pride tu v poštev, in to je, da so Italjani sicer dobri poljedelci, da pa
Podlistek.
R. S.
Hudobna hči.
Ljudje skoro niso mogli verjeti. Pred par dnevi »o ga še videli čilega in zdravega na cesti — danes pa so ga nesli na vaško pokopališče ... Pogreba se je udeležila vsa vas. — Tudi Svečar in njegova žena sta bila med pogrebci. Mnogo jih je prišlo tudi iz sosednih vasi. Mati je plaka la in še marsikteromu drugemu je ponosilo oko, ko je duhovnik govoril zadnje molitve nad grobom. Plakal je brat in plakale so sestre — le Marjana je stala nepremično in ni Lzpremenila obraza. In ljudem se je čudno zdelo, da more imet tako trdo srce...
Zadnji dogodki so Korenetovo mater silno potrli. Moževa nesreča, sinova nepričakovana smrt, sramota in ponižanje, vse tq je močno vplivalo na njene živice. Bila je zc-lo utrujena in vsega naveličana. Že je začela misliti na to, da izroči posestvo enemu izmed otrok. Kateremu? Tisti, kateiemu ga je biki določila najprej je bil že pokopan. Prcosta-jal ji je ,ansc še en fant. Njemu torej? Zakaj ne, saj je bil tudi on cio Lev in priden — in dokler je fant pri hiši, po starem kmečkem pravilu ženska ne sme dobiti grunta .
Jasno je bilo torej in nihče ni mislil drugače, kot da bo nekoč zagospodoval pri Koronetovih mlajši sin Joža. Tega mnenja so bili tudi domači in so bili zadovoljni — le enemu to ni bilo prav in to je bila Marjana, ki si je vtepla v glavo da
mora priti posestvo v njene roke. — Že dolgo je premišljevala, kako bi ae ji to posrečilo. Odločena je bila storiti vse, da doseže svoj namen. — Najnevarnejšega tekmeca jo je rešila njegova nepričakovana smrt. — Vseh drugih se bo pa že rešila talco ali tako. Zaupala je v svojo srečo, pripravljena pa je bila tudi na zvijačo in rilo, ako m* bi šlo drugače.
Tako ji je prišel čisto prav majhen dogodek v družini, ki jc. njenega brata Joža takorekoč izključil od nasledstva. Joža se je namreč zaljubil v pošteno doklej ki pa jo imela edino napako, da je bila revna. Hotel jo te poročiti in pripeljati ha dom kot gospodinjo. To pa je bilo proti vsem kmečkim, pisanim in nepisanim postavam in zakonom. —-Posestnik velikega grunta naj bi jx>r©čil deklico, ki nima nič"? Ki ni od grunta? Ki morda na polju niti delati ne zna? — Ne, to ne gre in ne gre, pod nobenim pogojem.
Ä) mati, ki je bila ragumna ženska in ki je tudi soma nekdaj ljubila in volila moža, kot ji je velelo srce, se ni megla dvigniti nad to zastarelo kmečko naziranje, ki je povzročilo toliko nesrečnih zakonov na kmetih. Ko se ne gleda na srce, naklonjenost in pridne i-oke, ampak v prvi vrsti ua - denar! hi posvarila je sina z mehkimi besedami: »Premisli, Joža! Pusti jo, dokler je še čas. saj veš, da lake ne moreš pripeljati na naš grunt. Poglej, trem sestram bo še treba izplačati doto! Kje boš pa vzel? Res je, da nimamo dolga, ali od grunta prodajati proč ali delati dolg ti vendar ne kaže!' Marjana pa ni bila tako izbirčna v besedah in je
kričala:	Naj jo pusti, ali pa naj se
odpove gruntu! Jakega berača ne sme pripeljati v Korenetovo iiišo! — Kdo pa je pravzaprav tu . izvoljenka njegovega srca?« Ničvrednica, hči »e večje ničvrednice in copernice. Njena mati, ki je pognala moža v prezgodnji grob, hodi okoli, vara in goljufa ljudi, jim prorokuje bodočnost, samo da kaj izvleče iz njih in posreduje pri sklepanju dvomljivih iu sumljivih zakonov. Prigoljufala je tri bajte, ki pa jih bo izgubila, kakor si jih je pridobila ... coperaiea grda! In take matere hči naj pride Imam — h Korenetovim? Nikdar in nikoli ne! Če pa mu je zacopral», če je ne more pustiti, naj jo le vzame in naj gre z njo, kamor hoče, samo k nam ne! Naj le dela za njo! Naj redi lenuh«, in strada!« Tudi za leto starejša sestra Neža se je pridružila njenemu mnenju. Le Tinca, najmlajša od Korenetovih, je sočustvovala x bratom in držala odločno z njim. Kajti tudi njeno nepokvarjeno srce je vzplamtelo v tihi in skriti ljubezni do mladeniča, ki ni bil od grunta, Id ni imel nič razen pridnih rok in dobrega srca — ki je bil torej »berač« po kmečkem pojmovanju.
Joža jie bil mehkega srca. Dobra duša, ki ni hotel nasprotovati materi in ki se ni maral kregati s hudobno sestro. Svoje ljubice pa tudi ni mogel pustiti, imel jo je preveč rad. — Vedel je, da je dobro in pošteno dekle in da Marjana vse strašno pretirava. Pripravljen je bil za slučaj tudi na največje žrtve ...
Pod zeleno goro, poraslo z mogočnimi smrekami, blizu velikega kolodvora leži majhna, prijazna va-
sica. Tam na strani vali bistra rek« svoje zelene valove mimo. V tem kotičku sveta je vzcvetela roža za Korenetovega Joža. Zagledal jo je in mislil, da mora biti njegova. Oče ji je zgodaj umrl, štirje bratje so odšli po svetu in obe starejši sestri sta bili že poročeni. Bila je najmlajša in edina, ki je še ostala doma pri svoi materi, katero je ljubila nad »se. in pravijo, da se otrokotu, ki ljubijo in spoštujejo svoje starše, nikoli ne bc slabo godilo.
. Res je bilo, da so njeno mater hudobni ljudje vlačili po zobeh, res jje bila morcUi malo preveč klepetava, ali mati je mati. in otiok jo mora spoštovati. Res je bilo tudi, da si je pridobila tri lužice, vendar pa ji uihčo ni mogel očitati, da si jih jo pridobila na nepošten način. Sioer je pa tudi otrok najbolj poštenih staršev lahko slab in pokvarjen — in obratno. In Markova Lenka je bi la dobro in nepokvarjeno dekle. — Nihče ji ni mogel očitati najmanjšo stvar j. Zato Korenetov Joža tudi ni hotel odnehati od nje. Se sama nui jje rekla, da ga ne sili. da bi jo vzel, ih da ne mara, da bi zaradi nje izgubil posestvo. Naj uboga mater in domače. Ga bo že kako pozabila, čeprav ne bo šlo lahko... Joža pa tega ni hotel, češ, da se je odločil.
Ker Korenetovi niso hoteli popustiti, se je slednjič odpovedal posestvu. Naj ga dobi ena izmed treh sester, ki so še doma, njemu pa naj izplačajo njiegov delež.
Kdo je bil tega bolj vesel kakor Marjana, ki je bila sedaj zopet za korak bliže uresničenjii svoje vroče želje.
vendar niso zmožni resne kolonizacije. To se kaže posebno v pridobljenih afrlSkN: kolonijah. Sicer pa tudi prevet ljubijo njihovo Italijo, da bi se mogli oživeti v običaje tujega naroda.
Angleftk! doMCM valed francoske zasedbe rohrakega ozemlja. Odkar so Francozi zasedli Ruhr, pridno kopljejo na Angleškem premog tudi za Nemčijo. Tekom tega meseca je bilo izkazanih 5.611.000 ton premoga; to pomeni 280 milijonov ton na leto, ako pojde to tako dalje. Angleška premogovna produkcija doseže tako višino, ki jo je imela leta 1913 pred vojno. Število brezposelnih psda. Ali razumete angleško nevtralnost.
Komunizem je treba zatreti. V Trstu so odkrili veliko jugoslovansko-halijansko komunistično zaroto. Italijanski listi pišejo, da so imeli zarotniki po navodilih iz Moskve dvigniti ustauek v Jugoslaviji in Italiji obenem. Kakor nam je draga Rusija kot slovanska zemlja, odločno pa moramo odklanjati povelje Židov, ki rezidirajo v svetem Kremlju ki ga onečaščajo na nesrečo in sramoto bratskega ruskega naroda. Komunizem mora izginiti'
Ogrska grofica in pariški ml Ijarder. Senzacijo je vzbudila v ogrskih aristokratskih krogih vest, da se hoče grofica Almassy poročiti z juveiifjem Carthierjem v Parizu, ki je večkratni miljarder in ima razen palače v Parizu »n več vil v okol ci Pariza tudi Gradič ob Španski obali. Carth er se bo v svrho te ženitve ločil z dosedanjo svojo ženo.
Minister RaSIn umrl. Češki finančni minister, ki je bil ustreljen v hrbtenico zadet, je po kratkem zboljšanju vendar umrl. Njegove zasluge za ureditev čeških financ in kapital, prometa sploh vsega narod, gospodarstva so priznane od celega naroda. Pogreb se je vršil ob velikanski udeležbi prebivalstva. Točno ob drugi uri so prispeli šiani vlade z predsednikom Masarykom na čeiu. Med *voki starohusitskega korala »Ode so božji bojovniki« se je pričel sprevod premikati proti Pantheonu. Sprevoda so sc udeležile vse korporacije in urad-ništvo vseh uradov kakor tudi drugih zavodov. Pred hišo dr. Rašina s« je sprevod na mestu atentata ustavil Tu so položili na krsto trnjev venec. V kre-matorju so izročili truplo brez govorov plamenom. Cerkvenih svečanosti ni bilo treba.
Nemški odpor v Porubrju popušča.
Francozi obvladujejo situacijo vedno bolj in obnavljajo promet. Jako pazijo na to, da se ne tihotapi premog v nezasedeno Nemčijo, Holandsko in sploh v inozemstvo. — Francozi brezobzirno preiskujejo vse poštne pošiljatve, ki prihajajo v zesedeno ozemlje, ker sumijo, da dobivajo ruhrskj Nemci iz Nemčije orožje.
Žita hoče na madžarski prestol. Ko je pred kratkirp neki madžarski grof obiskal razkraljico Žito, mu je izjsvila, oa nora Madžarska na vsak način ču-VaN njene in njenih otrok pravice do •badžarskega prestola. Žita namerava celo izdati tozadevni proglas na mad-žarski narod.
Italijanska šola v Budimpešti. V svrho okrepitve ogrsko* italijanskega pri-ateljstva se je v Budimpešti ustanovila 'talijanska šola, v kateri se bodo brea-plačno vršili kurzi za italijanščino. Svezana otvoritev je bila pred tednom dni. Navzoč je bil italijanski poslanik princ Castagneto. Njegova soproga je pred-8ednica šolskega odbora. Italijanska vlada je za slušatelje, ki bodo z odliko oovrfiiii to šolo, določila nagrade do
cnT* *‘r' *>rv* ^an 8e j« vpisalo že nad
učencev.
Domače vesti.
Or Ivan Tavčar umrl.
Ljubljana, 19. februarja. Danes ob J3. uri je umri v svojem stanovanju na Bregu dr Ivan Tavčar. Pokojnik še je rodil 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko, — kjer so Imeli njegovi starši prijazno kmetijsko hišo. izdelal I® gimnazijske študije v Ljubljani. Štu-ral potem proti volji svojega strica — •	— pravo na Dunaju. Tam se
„ Preživljal kakor večina slovenskih aeučilištnikov sarn s jnstrukcijarni. o je bil dosegel doktorsko čast, je r0^1* v Ljubljani pri nemškem od-1 "‘«u dr. Schreyu v prakso. Po po-v enem izpitu kot odvetniški koncipient - rstu je otvoril svojo lastno pisarno
v Ljubljani. On je bil eden prvih slo- pijanca in delomržmsža. Obseden je venskih odvetnikov. Postal je kmalu bil na štiri mesece zapora, potem ljubljanski občinski odbornik in , Umazana eenja s katero bi si ne pozneje župan; leta 1895 deželni po- smei zamazati rok nobeden Jugo-slanec, leta 1900 pa državni poslanec, slovan, so Klek love novine. Znači l-Po prevratu je bil izvoljen kot kan-^ no je, kako demagog Klek zapeljuje didat demokratske stranke v narodnoitbogi slovenski narod v Prekmurju.
skupščino, toda bii je že takrat boiehenj toraj odstopil svoj mandat prof. Reis-nerju. Kot pisatelja ga poznamo pod imenom »Emil Leon. Začel je delati za Trstenjakovo »Zoro«, potem sam izdajal razne novele in romane, tudi nekaj političnih in zgodovinskih črtic. Svojo svobodno mišljenje je najbolje izražil v satirični utopiji »4000" katero je spisal v boju zoper Mahniča, ki je tačas iž<Jajal svojo dogmatično filosolijo. Ali vse to nas ne more toliko zanimati kakor to, da se je politično delovanje ujemalo z osebnim.
On je ljubil svoj narod, vsa njegova Javnost kaže ponos nad švojim narodom. Bi! je mož, korenjak. Svojo politično odločnost jc pa združil s blagim srcem. Neštete so dobrote, ki jih je Izkazoval. Njegovo srce je bile mehko On ni nikogar sovražil, rad je spravil. Srečen Človek, ki zapušča tak blag spomin. Pogrebni sprevod se vrši! četrtek popoldne od 16 uri od magistrata čež Stritarjevo — in Prešernovo ulico, čez Dunajsko cesto na pokopališče sv. Krištofu; od tam se je truplo prepeljalo na Visoko, kjer bo v petek pogreb.
Strašna nesreča v Muljavi na Dolenjskem. V pouk ljudstva moramo tudi mi poročati o nečreči, ki se je zgodila v soboto zvečer v prijazni Muljavi na Dolenjskem, rojstnem kraju priljubljenega pisatelja Jurčiča. Posestnikov sin Josip Kutnar je prinesel iz Višnje gore 7 kilogramov smodnika, ki ga je potrebaval v kamnolomu. Ko je stopil v domačo sobo, je mati ravno likala perilo. Likalnik je bil kurjen z ogljem in jako vroč. Neprevidno in brezmiselno je položil Kutnar smodnik na mizo poleg likalnika. Vsed vročine sc je smodnik ogrel in končno vnel. Grozen pok je pretresel celo b žb- Mati je v pravem času zbežala in jela klicati na pomoč, ostali domači so se vsi ponesrečili. Vneti smodnflc je zažgal strop in kmalu je bila vsa hiša v plamenih. Hiša je pogorela do tal. Josip Kutnar, njegov brat in sestra so dobili težke opekline in so bili prepeljani v ljubljansko bolnišnico.
Zglaševftuje mladeničev, rojenih leta 1903. Letošnji nabori se vrše najbrže pne mesece letošnjega poletja. Kot najmlajši letnik pride k naboru rojstni letnik 1903. Po razglasu mestnega magistrata se je vsem v Ljubljani stanujočim, leta 1903 rojenim mladeničem do 28. februarja t. 1. zglasiti v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. — Več je raz-vidno iz razglasa mestnega magistrata.
Vojaki novinti letnika 1902, ki prihajajo Že od pričetka tega meseca v Ljubljano, bodo dodeljeni 1., 12. in 28. pešpolku in odpotujejo deloma v Vranje, deloma pa v Veles in Štip. Rekruti prihajajo polnoštevilno.
Nameravan atentat na dr. Trum-biča. V Splitu je policija zaprla nekega Ismeda Kurtagiča iz Vlasenice v Bosni, ker je baje nameraval izvršiti atentat na dr. Trmbića. Kurtagič je pristaš Hrv. bloka.
Gradba ljutomerske-ormoske železnice. V Ljutomeru so začeli graditi barake, ki so potrebne pri gnul-bi nove železniške zveze z Ormožom. Tudi jjotrebni gradbeni material že dovažajo.
Obravnava zoper vohune. Zaradi vohunstva sta stala 15. t. m. pred sodnim dvorom v Zagrebu madžarski stotnik Hloška in kmetski sin Imbroš Horvat. Hloška se je zagovarjal, da je bil prisiljen iti v Jugoslavijo, kjer naj bi vohunil, ker so mu drugače grozili z odpustom iz armade, a se je prišedši čez mejo takoj javil jugoslovanskim oblastem. Sodišče ga je oprostilo; za sedaj ostane pod policijskim nadzorstvom, kasneje pa ga pošljejo čez mejo na Ogrsko, kjer ima svojo družino. — Horvat se je zagovarjal, da je služil v madžarski obmejni straži kot navadni pisarniški sluga in je prišel v Lendavo samo obiskat svojo mater. Uradni podatki slikajo Horvata kot
Vse, kar je poštenega, zmerja s srbskimi hlapci. Sole so mu posrboval-nice. Beograd je bogato obložena miza, iz katere dobivamo samo drobtinice itd. To umazano gonjo proti narodu in naši narodni državi pa podpira tudi g. olerajni glavar, ki gre hujskačem zelo na roko. Nešteti klici zavednih Jugoslovanov iz Prekmurja nas opominjajo na‘ to sramotenje naroda in države. Ze se osnuje v več krajih Prekmurja Orjuna, ki bo pokazala tej črocžolti madžaro-filski gospodi, da se jugoslovanski narod ne da zavajati v sužnost in ne pod jarem grofov in hercegov, za katere se g. Klek pridno poteguje. Okusil je narod sladkosti suženjstva. Ne mara ga več ker je zadosti pretrpel. Dan obračuna ni daleč!
Razveljavljena smrtna obsodba ljubljanske porote. Stol sedmorice v Zagrebu je razveljavil sodbo ljubljansko porote s katero je bil Blejko Slavko s Planine obsojen na smrt, ker je ustrelil fašista Marušiča. Vršila se bo v prihodnjem zasedanju ljubljanske porote nova razprava.
Komunisti med seboj. Na Savi na Gorenjskem so se v tamkajšnjem »Delavskem domiu pri Jelenu na pustni veselici komunisti sami med seboj stepli do krvi.
Proti iauportiranju boljševiškega tiska. Ministrstvo notranjih del je ugotovilo, da se sedanje čase potom pošte popolnoma neovirano utiho-taplja v našo kraljevino boljšoviška literatura (listi, knjige, brošure, plakati). Da se prepreči razširjanje tega tiska v našo državo še v nadalje, je ministrstvo notranjih del izdalo naredbo, potom katere pridejo vsi uradniki, ki se zasačijo, da navzlic temu opominu prejmščajo take spise, preg redno sodišče in bodo kot sokrivci po zakonu o zaščiti države obsojeni.
Aretirani protidržavni agitatorji. V vasi Tordinci so orožniki aretirali več agitatorjev, ki so agitirali v piolkiržavnem smislu. Aretiranci so bili izročeni osiješkemu državnemu pravdništvu.
In bolnice v zapor. V državno bolnico ljubljansko je bila prošli teden sprejeta neka služkinja. Zdravniki .so ugotovili, da je mlada ženska pred kratkim povila dete. Spočetka jo dejstvo tajila, potem pa okrajnem nadzorniku Habet» priznala, da je v Celju res porodila živo dete, ga zavila v cunje in ga vrgla v neko mlaiko. Neusmiljeno mater bodo iz-ročili okrožnemu sodišču v Celju.
Brata ubil. V Mariboru so se na j>epe] nično sredo v neki goetilni sprli pijani fantje. Med njimi sta bila tudi brata Ivan in Anton Nipič. V pretepu je Ivan Nipič udaril svojega braat po glavi z gorjačo s tako silo da je brat naslednji dan umri. Ivana Nipiča so zaprli.
Mrjasee u.smrtil dekleo. 13 letna deklica iz Centibe pri Dol. Lendavi jc gnala mer jasca proti domu. Da bi hitreje stopal, ga je priganjala s palico. Žival pa se je razjarjena zakadila proti deklici in jo tako ob-klala, da je na mestu izkrvavela.
Pred meščansko vojno? Pod tem naslovom poroča glasilo velesrbske radikalske stranke, da so včeraj v Mariboru neznani zlikovci dvakrat raztrgali pred lokalom podružnice Jutr. Novosti na tabli nabitih izvodov tega lista. Drugih dogodkov, ki bi še kazali na izbruh meščanske vojne, radikalski list za enkrat ne omenja.
Pod ključem. Te dni je bil aretiran Alojzij Ostrožnik iz Lokrovca, ki je z večjo tatinsko družbo izvršil razne tatvine po celjskem okraju. — Oddan je bil celjskemu okrožnemu sodišču.
Nova kavarna v Ljubljani. Nad vhodom nove kavarne v palači Kreditne banke se je zasvetil v zlatih, modernih črkah napis Kavama Emona .
Jogodovenska tiskarna je poli-cijsko zastražena, ker se boje ona-loega napada, kakor na Cirilovo v Mariboru. Nadejamo se, da se bo izkazalo, da v Ljubljani take varnostne odredbe niso potrebne.
Usoda avstrijskega krvnika. r<> poročilih iz Beograda je včeraj dopoldne zapustil topčidersko kaznilnico na dve leti obsojeni VVlldmaim, Id .je za časa avstrijske okupacijo aod vlado proslulega generala Reb-mena dal postreliti veliko število beogradskih meščanov.
Mariborska porota. Prvo letošnje fvorotno zasedanje se začne 5. marca. To pot pride le tnalo slučajev, kar je za Maribor nekaj izvaured -nega.
Nova pošta. Dne 10. septembra 1922 začasno zatvorjena pošta Pu-čonci v PreknniTju prične z 12. februarjem t. 1. zopet poslovati z novim imenom Pučonck v prejšnjem obsegu in s prejšnjim okolišem. Pošta Pučonci bo imela 6 kratno zvezo v tednu in sicer: ob nedeljah, sredah in sobotah k vlakom na progi Murska Sobota-Medoš, ob torkih, četrtkih in petkih pa po poštnem selu na pošto v Murski Soboti. Krajevna in selska dostava se bo vršila kakor pred ukinitvijo.
Služba poštnih golobov. Ministrstvo vojne in mornarice bo uvedlo službo poštnih golobov in radi tega pozivajo vse častnike brez razlike narodnosti, ki so opravljali ta postil v avstrijski armadi, da se pismenim potom oglasijo pri ministrstvu vojne in mornarice.
Dopisi.
Škandalozne prehranjevalne razmere v Lichtenturnovem zavodu, V
zadnjem času smo sprejeli več pritožb proti čudnim prehranjevalnim razmeram v ljubljanskem Lichtenturnovem zavodu, ki bi morale zanimati zlasti našo zdravstveno oblast. Teror s strani šolskih sester je sicer zelo velik in so gojenke zato bojazljive, toda kljub temu smo zvedeli jako zanimive stvari. Ne mislimo kritizirati hrane kot take, ker upoštevamo sedanjo neznosno draginjo, mislimo pa, da bj morale sestre polagati precej važnosti na snago pri pripravljanju jedil, da ne bodo dobivale gojenke med hrano razne ostudne golazni in cele kose vrvic, kar ima za posledico bljuvanje. Hišni red je v tem oziru še bolj zanimiv. Gojenka ki najde kako ne-snažnost v hrani, se nima pravice pritožiti, temveč mora nesnago nesti lepo ven, da ne vzame drugim apetita, sama pa potem pojesti vso hrano, pa naj se ji obrne pri tem tudi želodec. O smrdljivih črevah, s katerimi delajo klobase, sploh ne govorimo. Pripominjamo, da plačujejo gojenke po 10 Din dnevno za hrano. Torej malo več pozornosti snagf pri hrani in malo manj zabavljanja čez Sokole, kar sploh ne spada v šolo, pa bo v korist gojenkam in v Čast šolskim sestram. Zboljšale pa se bodo potem tudi zdravstvene razmere v zavodu.
I* CerSaka. Že enkrat smo poročali, toda kakor je videti, ni prav nič pomagalo, zato se obračamo ponovno in zahtevamo od merodajnih faktorjev, da opozorijo našega zdravnika, da smo člani okrajne bolniške blagajne. Prispevke plačujemo redno, zato pa zahtevamo od okrajne bolniške blagajne tudi podporo ob času bolezni. Zdravnika imamo v St liju, toda ta zdravnik je precej ohol. Predbaciva nam vedno, da na* zdravi zastonj. Radovedni smo, koliko je na tem resnice. Povemo pa gospodom okrog bolniške blagajne, da če nam v tem slučaju ne priskoči na pomoč in enkrat za vselej ne reši tega za nas tako perečega vprašanja, da se bomo obrnili na višja mesta, kjer se bodo upoštevale naše želje. —
Prizadeti.
Brod na Savi. Z razmerami, ki vladajo pri nas v Brodu, je potreba, da se peča tudi javnost. O stanovanjskem vprašanju se je že mnogo govorilo, toda napravilo prav malo. Napravili so nam železničarjem sedaj nekaj novih stanovanj, katera so pa brez stranišč in brez vode. Kar se tiče higijene (reda in snage) pa sploh raje molčimo, ker bi sicer morali izgovarjati besede, ki so ogabne. — Radovedni smo, ali se hočejo
oblasti pobrigati sa nas; skoraj bi pvo-miH, ker nismo radikalci —
Plesničarji.
Straža. Tukajšnja krajevna podružnica »Unije si šteje v čast, da popravi krivico, ki jo je storila g. Faleškln. Imenovani podjetnik je naravnost bela vrana. — Delavstvo, ki ga zaposluje, mu je hvaležno za skrb, ki mu jo posveča ; tudi plače so raamercma dobre. Tako zaslužimo tukajšnji delavci 70 — 85 kron na dan, vrh tega pa hrano. — Vsa čast ir priznanje, komur gre.
Delavstvo.
Francija, Anmetz koralne Dragi
rojaki I še ie ted«j, ko je človek v tujini, čuti, kaj je domovina Vrzite ud sebe komunizem in vso brexdomovin-atvo. Vi, ki ga jMidigujete, brez de Iv kdaj prestopili prag domovine. — V Nemčiji se mnogo dela in tud^ dobro služi, a cene rastejo strahovito, tako. da ubogo delavstvo živi v revščmi. Ki* iogrum kruha st*ne 1500 mark, kg mrsa 5200 mark, kg margarine (masti) pa 6000 ma k. Tudi mitu, ki je edi« po-* peševatelj dobtlh plač, ni ■* deželi.— V Franciji še do sedaj ni treba stradnU Vendar so v mnog h rudnikih i-jbrub-nik stavke; po nekaterih drug h rud nikih in tovarnah se pa del* na irden samo 3 dni. Mi tujci bomo skoraj morah pobrati Šila 'n kopita ter si doma poiskati zaslužita. — Ker imate v domovini volitve pred vratmi, Vas opominjam, da se zavedate pomena in volite može, ki iosajo smisel za delsvsivr/ u za kmeia, tako, d« »e bon» tudi mi hko vrnlH v, domovini*, ki bo vsenj prava mati. Pozdravljeni od toiaka.
Stranice. Delavstvo tukajšojegn rudokopa se je 14 dni nahajalo v stavki, da zlomi odpor delodajalca in si zboljša naravnost obupen položaj. — Mnogo smo že pridigovali o enotnosti in skupnosti, a težko je spraviti delavstvo do spoznanja. — Tudi tukaj se ni izvajalo to načelo tako strogo, kakor bi bilo želeti. — Vendar je podjetnik obljubil zvišanje plač, a ne v taki meri, da bi to odgovarjalo življenjski potrebi. Tudi neke druge olajšave so se doeegle. Tovariši delavci I Še enkrat Vas prosimo in Vam svetujemo, da razmišljate o moči in skupnosti. —
Gospodarstvo.
Visoke kazni za valutne špekulante. Beograd 20 svečana, inspektor ministrstva financ Starčevič, ki je imet nalogo, preiskati valutne špekulacije zagrebških interesentov na konkurzu tržaške tvrdke Hacker & Co se je iz Zagreba vrnil v Beograd, da poroča finančnemu ministrstvu o uspehih svoje preiskave. Sedaj je znano, da je v tej aferi poleg drugih oseb, čijih udeležba je bila dognana takoj v začetku zamešanih tudi nekaj zelo uglednih zagrebških trgovcev. Finančno ministrstvo smatra te osebe za sokrivce poloma in predlaga denarno globo od 300—500 tisoč dinarje/ za denarne zavode pa še prepoved operacij z devizami in valutami. Dosedaj je izvršena preiskave proti 22 podjetjim med njimi zavzema I. mesto Eskomptne banka. Sedaj pride na vrsto preiskava pri istem številu drugih podjetij. Opra vičeno se vprašamo, kako da se proti takim škodljivcem narodnega gospodarstva ne postopa s zaporom. Sicer p» bo v tem oziru treoa per lustracije celega Zagreba. Nekako neznosno je že, kake da se vstopu produktivnih inoz delavce:' delajo zapreke, med tem ko židovsku in druga druhal neovirano najde pot v našo domovino. Zagreb je na ta način postal druga Varšava. Nekaj pozornosti bi dalo opaziti tudi že v Ljubljani naraščanje židovskega elementa. Morda bo nas novo ustanovljena ljublj. borza osrečil z nekaj več od tega parasitskega naroda. Toda ne bo se jim treba bati, kajti za take škodljivce imamo še rokavice Sicer je ustanovitev borze v Ljubljani po zastarelih narodno-gospodarstvenih naukih — znak napredka.
Vino na Češkoslovaškem. Nb Slovaškem prodajajo zadnji vinski pridelek po 3—4 ČK liter, na Moravskem stane liter lanske letine 4—5 čK pa je kljub temu vinska kupčija slaba. — V Plznu pa stane en četrt toliko kakor na Slovaškem ali na Moravskem col liter. Seveda po krivdi vinskih trgovcev
m pa gostilničarjev, ki hočejo imeti povsod polovico dobička.
Italijani bi si radi osvojili Jo goalovenskt rudnike. Neka italijanska družba pošilja v Jugoslavijo na lastnike večjih in manjših rudn kov vljudba pisma s ponižnim vprašanjem, ali b' bil morda ta eh oni rudnik na prodaj. Posebno veliko je italljanako zanimanje za manjše premogekope. Ali italijanska lokavost ne bo žela uspeha.
Strokovni pregled.
Načrt pra ritnika o detovanju delavskih zaupnikov. V tem p»«vi!n!kw je črnogo jako rcaVdjorarmh dok»*H, Us e cer bi bila »tem veiiki mnužini de lavstv» Gdvžei* vüillna nravic*. Prepo-ved «.na fr; jim bila tudi »odeležbs na atairkah in na eeiem delavr-Jtem gibanju. Strokovne. komi.3i|e 2-s S4«ven!}3 pri rerujejr; zoper ta napaS protestne s'.-öde. Ker se tak* prašanj* tiče}:-. >seg* 4e-ktvstva, In »r »Unija* kot strokovna orgk.nizacij* ne nv?re la tud« noč? ia-ključevat- oć vkupn« skrije, bo tud: on* v pravem Časa. dv;grH» «voj glss zoper te določbe ümt pa opozarja delavstvo, da se v (tedanjem trenutku taki shodi le zlorabljajo za volitve, d« toraj člani naj čakajo na naš poziv.
Miniatrstvo za socijalno politiko. Beograjski časniki so prinesli vest, da se v tem ministrstvu pripravlja nekaka reorganizacija, in sicer jako obsežna. Prekine se baje 5 oddelkov In 20 odsekov, ki so odveč. S tem je zvezana tudi redukcija uradnikov. V kolikor to odgovarja resnici, Še ne vemo. Ali pra-žati se moramo, kako da *e ravno tu ministrstvo tako izdatno hoče reducirati'c Ali so ti odelki in odseki bili prej že odveč; če ne, zakaj se smatrajo naenkrat za odveč. Mi moramo pripoznati da se j* tudi v nušo državno upravo vrinil takozvani Amtsschimmel, kl dele le otežkoča. Ali kaj, če se se s tak*' bistveno spremembo v tem ministrstvu toisto samo ne Lkaže kot odveč. Saj ni manjkalo poskusa to ministrstvo žc ukiniti. Kaj bi to sa delavski stan pomenilo, to pa* vsak ve. Mogoče, da se boj za to ministrstvo na novo bodo moral izbojevati. Torej delavci, pozor. V slučaju nevarnosti Vas bomo pokh cali, da protestirate zoper vsak tak poizkus, dokler niso dane garancije, d* bodo interesi delavstva rm dtug način «aiantiranf. Sicer moramo mirno dot» kuti daljnth poročil.
Prikrojevalni t*“4*j ta fnvtjarjo, namerava prirediti obilna zadruga čevljarjev v Celju. Oni, ki bi hoteli tečsaj poaečati, ho naj zglasijo najkasneje do 2Ä t. ru. v zadružni pisarni v hotelu »Pri pošti-'.
Inšpekcija dela v Celju se odpusti. Inšpektor dela pri tukajšnjem uradu g. inžener Alfred Dejak je premeščen v Maribor kot šef inšpekcije dela za maribosko oblast.
Državna borsa dela. Dela iščejo: kovači, železoatrugurji, kleparji, strojni in stavbni ključavničarji, peki, mlinarji, mesarji, čevljarji, zidarji, tesarji, pleskarji, trgov, sotrudniki, prodajalke, šoferji vajenci, vajenke Itd. V dok» se sprejmejo: kovači eloktromonterju oblikovalci, vrtnarji, ključavničarji, čevljarji za fino delo, krojači, kurjači, mizarji, vzgojiteljice, služkinje, knharice, vajenci itd.
Francoski rudarji stavkajo. Dne 17. t. n v. Je začelo stavkati vse komunistično delavstvo, posebno rudarji, v rudokoplh v Severni Franciji. Stavkati je začelo nad 6000 ru-dorjev, v protest proti zasedbi Ruhra. Tudi v Belgiji stavkajo rudarji iz istega razloga.
Lesno delavstvo na žagi ;-Croa~ tla- v Novem mestu se nahaja še vedno v mezdnem gibanju. Fes je družba povišala plače vsemu delavstvu za 1 K na uro, kar pa nikakor ne odgovarja zahtevam, ki jih je stavilo delavstvo. Dolžnost delavstvu pa je, da se Še bolj tesno združi v organizacijo, ker le v združenju je moč. Družba bo hotč ali nehotč morali prej ali slej pripoznati njihove zahteve in ugoditi željam delavstva.
Pekovski pomočniki v Ptuju se nahajajo v mezdnem gibanju. Valed tega opozarjamo vse pekovske pomočnike, naj ne potujejo v Ptuj.; ko
bo mezdno gibanje končano, bomo to
objavilL
Stavka cestno železnice v Ljubljani je končala dne 17. L m. popoldan. Dosegli so se nekateri uspehi, v celoti je pa položaj uslužbencev še vedno neugoden, kakor nam poroča to uslužbenstvo. Uslužbenstvo je šlo vsled tega na delo, da pokaže, da se zaveda smisla dela. — Pa kaj, ko nemški podjetniki- še vedno spravljajo naše delavske žulje v globoke žepo! —
Tožbe na sodišča delavskega zavarovanja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja: Delavci in nameščenci, ki jih dolete ooiutue nezgode, katere imajo za posledico več kakor deset odstotne izgubo zmožnosti za delo, imajo pravico do nezgodnih rent, katerih višino določa ravnateljstvo, odnosno rentni odbor okrožnega urada. Na podlagi te določbe izda okrožni urad ponesrečenim zavarovancem odloke o odškodnini. Proti tem odlokom je v roku 15 dni dopustna kolka prosta pritožba na sodišče delavskega zavarovanja, v kateri morajo biti povdarjene one točke odloka, prod katerim je tožba naperjena. V večini slučajev bo mogla biti tožba naperjena le proti prenizki ocenitvi izgubljene zmožnosti za delo. Ker zakon o zavarovanju delavcev za omenjene tožbe ne zahteva ni kakih formalnosti in zadošča zanje navaden dopis, mora tako tožbo sestaviti in vložiti vsaka ponesrečena oseba sama, ne da bi iskala pravne pomoči drugod. Na ta način se ponesrečenec izogne nevarnosti povrnitvi nastalih -Troškrn im sodno postopanje, M ga predvideva {j 168. zakona o zavarovanju delavcev, ki pravi, da: stroške za pravnega zastopnika plača vedno stranka, ki izgubi pravdo. Pri tej priliki se ponovno opozarja, da so vsi dopisi, vloge in priloge, ki so v zvezi z delavskim zavarovanjem, poštnine io kolka proste.
Razno.
Nalmcžncjfta vera Ljudi »tejero 1510 mlljopov. Od teh pripada k»toliki veri 264 mil, protestantom 143 mil, pru voslavnlm 117 mil, mohamedanom 202 mil, brahmanom 222, mil, budistom 120 mil, konfudjevi veri 135 nul, in židovski 12 mil. Paganov j« še 145 milj. Tod*, čeprav je katoličanov največ, se to vendar ne more smatrati kot resnico, kajti že od 17. stoletja propada katoliška cerkev in zgublja «ploh več svojih vernikov v prid drugim konfesijam. Ktemu pride, da se pač dobro 50 odstotkov dejansko niti ne pnzna več k katoliški veri in da je le slučaj, da v raznih državah katoliško duhovništvo matrike vodi, — ki ohranjuje to ogromo množino. Sicer ps je tudi svetovno vojna popolnoma porušila vero v kr ščanstvo !n nastajajo ae vsakim dnem nove sekte, ki izhajajo brez duhov nikov. Ako bi katoliška cerkev hotel» po svojih načelih črtati vse tiste katolike, ki ne verjamejo vse njene dogme, bi pač zelo več kot polovico svojih vernikov morala črtati — in na gromadah sežgati kot krivoverce, kako-t je to delala i srednjem veku.
č lovek i» žival v pijanosti. J. A. Hauter jo izdal zanimivo knjigo »-Moja Indij»*, ki jo Izšla pri Koehlorju v Leipzigu in ki so nadaljuje v njegovi novi knjigi »Med brahmani in porijk. V tej novi knjigi pripoveduje Sauter, da jo živel več let v vili tik indijskega templja v Hetampnru. Na vrtu templja so živelo posvečeno opici*. Bilo jfh je okoli 60. Vso so kradle in vilo je bilo treba skrbno zapirati. Najmočnejša opica z belo brado je bila velika, močna, no več mlada žival. Ta opica jo bila silno pnxlrzna ter je kuharju kar iz rek odnašala jedila. Da bi tega opičjaka kaznoval, je Sauter izkrožil banano, namočil njeno jedro v whiskym ter »pravil nnjxrjeno jedro zopet v sad. Tako se ni poznalo. Banano fe nato položil na drevo. Opičjak je banano počasi jedel, kihal, kašljal, a končno je pojedel vso. Sladki whisky ga je zavedel. Deset minut nato je opičjak pobesnel; kričal je. kazal zobe, pl«
nil med tovariše na drevo, jih pretepal, suval ter vrgel vsakogar na tla, kdor se mu je približal. Silno ogorčene so bežale opice v vrhove ter so psovale pijanca. Pijanec pa je še razsajal, nato grgral in renčal, končno je, sedeč na spodnji vep, zaspal. Hipoma pa je omahnil in telebnil na tla. Močno se je udaril in bil oči vidno začuden. Toda na drevo ni megel zlesti več. Lezel je torej v vrtni kot in zaspal vnovič. Tako Je spal pol ure. Neto se je vrnil k drevesu. Toda komaj je zlezel na prvo spodnjo vejo, so padle vse opice nanj, ga topte, grizle in praskale, kričale ter ga vrgle na tla. A preganjale so ga tudi na tleh. Zaman se je otepal in branil. Moral je pobegniti z vrta preko zidu. Opice so pijanca suroveža izključile iz svoje družbe I Onečastil se je; nič več ni bil vreden, da živi med njimi. Sauter pripoveduje, da je videl kasneje še več takih izključenih opic. Vsakogar izključijo, kdor greši proti dostojnosti In zakonu opičjega rodu. Tudi opice imajo svoje manire, svoja pravila in svojo ustavo. Kdor Jih krši, je izobčen. A ljudje? — Ako bi iz svoje družbe izobčevah pijance in nasilne surovefie, bi posnemali le živali opice. Ako pa bi posnemali opice, bi bilo marsikjle pač skoraj več izobčencev nego tremežev. Človek zato ne zaničuj živali, ki so v marsičem boljše od krone stvarstva*
Naše mnenje o cerkvi. Na dovtlpno prešanje nekaterih naših čkmov, kake stališče da naj zavzemajo nspram cerkvi oziroma-duhovništvu, hočem *•< tu pran jasno izraziti:
1 čitsrte pridno sveto pismo sla* rega In novega veka, čitajte tudi življenje raznih svetnikov, — jratem pa vse to pazljivo primerjajte s življenjem In delovanjem sedanjih naših duhovnikov in drugih Imovltlh klerikalcev.
2.	Hodite pridno v cerkev, molit« tam k Bogu, kojega uatvarjajo duhovnikove besede, In ki st v svoji neskončni ljubezni da zapirati v tabernaket potem p« glejte v kruto, krvavo, zgodovino rimsko katoliške cerkve in glejte v kruto sedanjnost, v bed« in krivic« med delavnim naroden;.
3.	če vas tudi to ne spokori, pa vstopite v kak samostan. Če boste tam gledali resnično krščanstvo, pa bomo tudi mi vam sledili. Sicer se pa ovcam ne spodobijo taka prašanja, one naj pohlevno hodijo za svojim pastirjim.
Kmetski pouk po deieli. Oddelek za kmetijstvo priredi v zadnjem tednu meseca februarja t 1. sledeče poučno tečaji in predavanja: V nedelje dne 25. februarja: 1. V Trebnjem po prvi maši v šoli, o najboljših podlagah za sadno drevje, o režnji trt, okr. ekouom Kafol; ob 15. uri v občinski hiši o živinoreji in izboljšanju hlevov, živ. inštruktor Chregorr-2. V Gorjah pri Boli, ob 15. uri v Društvenem domu, o prevešanju, čeh. pot. učitelj Okorn. 8. V Predosljah ob 15. uri v Ljudskem domu, o umni prašičereji za gospodinje, pomočnik okr. ekonoma Hladnik. 4. V Stori cerkvi pri Kočevju nb 14. url v šoli praktični pouk o sadjarstvu, pomočnik okr. ekonoma Zdolšek. 5.
V	Podporju pri Kamniku ob 15. uri, goejxxiarwki seetanek za pospeševanje fiodjarstva, pomočnik okr. ekonoma Marinček. 6. V Grahovem po prvi uiasl, o gnojenju z naravnim in mutenim gnojem, pomočnik okr. ekonoma Matjašič. 7. V Družinirju o pridelovanju Vrmskih rastlin in o živinoreji, okr. ekonom Wemlg. 8.
V	Prihovi pri Konjicah v Soli ob 9. uri predavanje o gnojenju; po predavanju praktični pouk o snaženju nadnjegu drevja in o režnji trt, pomočnik okr. ekonoma Starnberger.
V	Sv. Petru na Medvedovem selu ob 9. uri pri g. Verini, o živinoreji, izboljšanju hlwov in gnojišč, živ. instruktor Zupanc. 10. V Sv. Benediktu v šoli ob 8. uri, o izboljšanju kmetijstva, okr. ekonom fitrekelj, o izboljšanju hlevov in o živinoreji, okr. nkonora Vojsk. 12. V Krašč«h v Prekmurju ob 14. uri, o izboljšimju travnikov, o izberi dobrih plenarnja-kov, pomočnik okr. ekonoma Pavliča.