OSREDNJA j KNJIŽNICA* CELJE
LETO XXIV ŠTEVILKA 13, 25. Julij 1992 Cena 75,00 SIT



ms

MAMILA
INTERVJU
SETVENI KOLEDAR POČITNICE, DOPUSTI POZABLJENA ZDRAVILA
>*i/¿bÁ*, VlfyOAjÁJhA- Y*
TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU -
REČICA
LJUBNO

imuiuiuiuuiiuiituiituiuiittiltutiuiu.iimutiuitwuuuui,

Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o.
PONUDBA MESECA - PO ZELO UGODNIH CENAH:
CEMENT (Trbovlje, Umag)	vreča 450,00 SLT
KERAMIČNE PLOŠČICE (Labin, Jugokeramika, Keramuc)	m2 600,00 do 1.300,00 SLT
POHIŠTVO (v Blagovnici Ljubno) - ob takojšnjem plačilu - do 30% popusta !
SLADKOR (v 50 kg vrečah)	kg 65,00 SLT
KORUZA (v vrečah)	kg 18,00 SLT
KAN vreča	940,00 SLT
SOLSKE POTREBŠČINE VSEH VRST
izvensezonske cene!
Omogočamo plačilo s čeki, boni, M - kartico in nakupe na potrošniški kredit
(za keramične ploščice - brez obresti!)

TRGOVINA M - Z K Z MOZIRJE
■ liiiiiiii'liiiiliiliiiiVliiiii'M'iiliiliiiiiiliiVliiiiiiiiiiliiiiiiiiilii'liiliiiiiiiiiiiiliiniiiiiii'liiiil'ii'liiliriilili
1Í
EPSI
Podjetje za turizem, propagando ¡n fotografijo d.o.o.
NAZARJE 22, 63331 Nazarje
tel. & fax.: 063/ 832 363
KOMPAS	ODDIH	KOMPAS
Slovenija, Hrvaška, Mallorca, Ibiza, Lloret de mar, Gran Canaria, Ažurna obala, Tunizija, Grčija, Turčija, Maldivi, Blatno jezero, Istra, Dolenjske toplice, Šmarješke toplice, Strunjan, Portorož
NEPAL trekking okrog Annapurn z možiim vzponom na Pisang Peak (6091m). Na povratku 5 dni Tajske - Bangkok.
26.9.92- 26.10.92	2.200 USD
FRANCIJA - Chamonix - Mt.Blanc (planinsko - padalski izlet)
7.8.92- 15.8.92 / 4.9.92- 12.9.92	267 DEM
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA - popotniški izlet: Golte, Smrekovec, Snežna jama, Robanov kot, Strelovec, Logarska dolina, Panoramska cesta, Savinja; hoja, gorsko kolo, konji, kajak
Termin: po naročilu	380 DEM (vsaj 4 osebe)
415 DEM (vsaj 3 osebe) 470 DEM (vsaj 2 osebi)
Letalske vozovnice HERTZ rent-a-car
/O ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. ___________Velenje____________________
Spoštovani varčevalci!
Smo ena izmed redkih bank, ki vam omogoča NENAMENSKO KRATKOROČNO VEZAVO TOLARSKIH SREDSTEV ZA DOBO OD 10 DO 30 DNI pod naslednjimi pogoji:
-	minimalni znesek vezave: 30.000,00 SLT
-	sredstva se obrestujejo v višini 75% veljavne mesečne revalorizacijske stopnje
-	po poteku roka vezave lahko takoj dvignete glavnico s pripisanimi obrestmi.
V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. smo prepričani, da je ta oblika varčevanja zanimiva za marsikaterega varčevalca, ki želi za kratek čas ohraniti realno vrednost svojih prihrankov.
NASLOVNICA
Tudi to je dopust
foto: P SlatmŠBk
KAZALO	sir.
ZLORABA DROG-R ESN A PREIZKUŠNJA....................................4
MLADI, MAMILA IN ZASVOJENOST.......4
INTERVJU: CVETKA GOLIGNIK ..........5
13. TAKO ALI DRUGAČE. .. .... .....6
NAŠ PONOS- FLOSARSKI BAL...........7
V	LUČAH BO VESELO. ..............   7
BEGUNCI. BEGUNCI ... . . .....  ...7
SREČANJE KMEČKIH DRUŽIN............8
DVODNEVNA KRVODAJALSKA AKCIJA....	..... ................. ...8
KJE PREŽIVETI PROSTI ČAS...........8
LJUBEZEN NAM JE VSEM V POGUBO.,8
KAM NA DOPUST....:	    .9
GOZONA ŠOLA V MOZIRJU.............. 9
90. ROJSTNI DAN BERTE MIKLAVC....10
KAJ BI POKAZALA TURISTOM
V	MOJEM KRAJU..... ................10
NOVINARSKI KROŽKI.................11
NOVA KVALITETA KULTURNEGA UTRIPA.....................................   11
TRADICIJA ZOPET OŽIVLJENA..........12
POZABLJENA ZDRAVILA....:..........12
Š>ORTNI PREGLED....................13
GORSKO KOLESARJENJE V
DETAJLE................................. 13
BREZHIBNO VOZILO- VARNO VOZILO....................................... 14
VREME V AVGUSTU....................14
NASVETI..........................  15
OZON - TUDI NEVAREN STRUP...........16
POGTNI3CO DELO.....................17
PISMA BRALCEV..................... 17
NAGRADNA KRIŽANKA. ......... ..18
Pred nami je prava poletna številka Savinjskih novic, ki so jo v dobršni meri vsebinsko oblikovali srednješolci in to z veliko zagnanostjo. Vsi skupaj upamo, da boste tudi bralci zadovoljni ob prebiranju sestavkov iz katerih veje mladostna vedrina, čeprav sama vsebina ne more bili vedno vedra. Začela se je tudi sezona veselic, turističnih prireditev pa seveda tudi čas dopustov. Pišite nam kako preživljate dopust, kakšen je turistični utrip celotne doline, predvsem pa nam prosimo sporočite česa v ponudbi in reklami doline manjka oziroma kaj storiti, da bo ponudba popolnejša. Medtem sle prejeli za vas neprijetno zadevo Saavinjskih novic - položnice. Upamo, da se jih niste preveč ustrašili, in da vam niso padle na kup odpadnega papirja. Pretekli weekend je bil v Gornjem Gradu turistični praznik. Obširno reportažo s slikovnim materialom bomo objavili v naslednji številki. Prav tako bomo objavili prispevek o gasilskem prazniku v Lučah in poslovilni "fešti" v kampu v Logarski dolini ob odhodu Savinjčanov v Himalajo.
lep pozdrav!
Marko lenarčič
Verjetno vas je večina preko svojih turističnih društev _obveščenih o tekmovanju za najbolj urejene kraje v Sloveniji, vendar kljub temu ni odveč, da na tem mestu izkoristim priložnost in ponovno opozorim na omenjeno akcijo, ki je že v polnem razmahu.
Tekmovanje poteka pod pokroviteljstvom Ministrstva za turizem in gostinstvo ter Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora republike Slovenije. V okviru tekmovanja se bodo izbirali najboljši kraji v Sloveniji, razdeljeni v 5 skupin, sodelujejo pa tudi bencinski servisi, pošte, želežniške postaje, mejni prehodi,šole itd. Namen tekmovanja je predvsem v tem, da bi živeli v urejenem in prijaznem okolju, s čimer bomo bolj zanimivi tudi za turiste. Vsekakor je to akcija, ki jo je potrebno podpreti in se aktivno vključiti vanjo, kajti kraji v Zgornji Savinjski dolini so že dokazali svoje vrednote in urejenost v turističnem smislu ter imajo lepe možnosti da se potegujejo za najvišja mesta.
V akcijo se je aktivno vključil tudi Delo, ki spremlja akcijo z mnenji bralcev, ki lahko svoje vtise pošljejo na kuponih in s tem sodelujejo pri nagradnem žrebanju, ki je vsakih 14 dni. Hkrati je akcija tudi priložnost za sponzorje in Turistična zveza vabi vse zainteresirane organizacije in podjetja, da se akciji priključijo. Pri njih dobijo tudi vse podrobnejše informacije.
V pričakovanju lepših turističnih časov lep počitniški pozdrav.
Vojko Strahovnik
Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPSI d.o.o. Nazarje 22, telefon 063 831 957. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Marko- Lenarčič, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik; tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase sprejemamo do 1. in 15. v mesecu za tekočo številko. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridriije pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje.
I,
5
Zloraba drog - resna preizkušnja
3. del - pomen družine
S kateregakoli zornega kota opazujemo človekovo osebnost ugotavljamo, da je za oblikovanje in razovj le-te izrednega pomena družina.
V družini si otrok oblikuje predstavo o lastni vrednosti, razvija zaupanje vase in v svet. Prek družine dobiva otrok znanje o stvarnosti in v družini oblikuje odnos do nje. Ob vzgledih in vzpodbudah v družini se oblikuje način otrokovega vedenja, reagiranja na stresne situacije in premagovanja stisk, oblikujejo se sposobnosti kot so odgovornost, zanesljivost in optimizem, ki pomagajo premagovati bremena, ki jih prinaša življenje. V družini se otrok nauči izražati in sporočati svoje potrebe, uči se prilagajati drugim, uči se zadovoljevati svoje potrebe. Tu se oblikuje odnos do lastnega telesa, zdravja, počutja, do družbe in zabave ter do iskanja virov zadovoljstva. Iz vsega tega lahko ugotovimo, da je družina pomemben dejavnik, ki lahko povečuje ali zmanjšuje možnosti, da mladostnik seže po drogi, ali seje sposoben tej nevarnosti upreti.
Te temelje dejansko družina postavlja že od otrokovega rojstva dalje, torej že mnogo prej predno je otrok sploh izpostavljen nevarnosti, da seže po drogi. Kaj lahko starši storijo, da bo manj veijetno, da bi otrok, oziroma mladostnik z drogo sploh poskusil:
-	najprej se naučimo svoje otroke poslušati, se ž njimi pogovarjati in jim ne le govoriti;
-	otroci, mladostniki naj vedo, da imamo vsi občasno težave, ki se jih je potrebno naučiti reševati;
-	pomagamo jim, da bodo imeli zaupanje vase, ter zdravo samospoštovanje, zato, kadar se ne strinjamo z njimi, ne grajajmo njihovo osebnost ("si nesramen, len, dolgočasen, ..."), temveč jim dajmo vedeti, da se ne strinjamo le z njihovim konkretnim vedenjem;
-	poskušajmo jih vzgajati tako, da cenijo osebno odgovornost in samodisciplino, ter jasno vedo kaj je prav in kaj ne;
-	dajmo jim vedeti, da jim bomo tudi ob težavah stali ob strani;
-	večkrat jim povejmo in pokažimo, da jih imamo radi;
-	z osebnim zgledom do alkohola, ter drugih drog pokažimo tudi sami odgovorno vedenje;
-	pokažimo jim sami, da se da osebne stiske reševati tudi na bolj konstruktiven način in da se pri tem ni potrebno posluževati zunanjih sredstev (alkohol, tablete, cigareta);
-	skupaj z njimi razmišljajmo o situacijah v katerih bodo izpostavljeni pritiskom vrstnikov, jasno naj bo sporočilo, da tedaj lahko rečejo "ne bom, ker ne rabim;"
-	ne skoparimo s pohvalo, potrudimo se in poglejmo na mladostniku stvari, ki so dobre, ter te vzpodbujajmo. Naš pogovor z njim naj ne bo samo kritika njihovega načina vedenja.
(se nadaljuje)
Center za socialno delo Mozirje MARJANA VERŠNIK-FALE dipl.psih.
Mladi, mamila in zasvojenost
Ž ivimo v času, za katerega radi pravimo, da je čas moderne družbe, izumov, visokega življenjskega standarda... Res je. Je pa tudi čas težav, takšnih in drugačnih, problemov, brez katerih običajno ne zaključimo vsakdanjika, je čas, v katerem nimamo več prostora za pogovor, nasvet ali za rešitev problema. Vsem se nekam mudi: služba, obveznosti, televizija. Dragi starši, prezaposleni ste! Vsak dan vas čakamo ob kosilu, ko zazvoni telefon in oče pravi, da bo prišel pozneje, ker... Popoldne gremo na igrišče, v kino, saj je vendar čas počitnic. Zvečer večerjamo ali ne, se spravimo na fotelj pred ekran in buljimo vanj. Oče in mama gresta spat, ker sta utrujena. Jutri je namreč nov delovni dan. Iz dneva v dan enako, če zaškriplje v šoli, je lahko že prepozno. Kar iskrice se nam svetijo v očeh, ko oče da denar... Preveč denarja...
Zgodba se lahko začne. Nezadovoljstvo najstnika,	brezdelje,	občutek
manjvrednosti, stresi, prepiri doma in še in še je vzrokov, ki se kuhajo pomešani v velikem loncu. Ko voda v loncu zavre, se začne. Zakaj pa ne bi poskusil-a rešiti problemov nekoliko drugače? Alkohol, cigarete, pijančevanje. Spoznaš dobro klapo, padeš zraven in postaneš njihov
član. Dobiš občutek in status njim enakovrednega človeka, vse se ti zdi lepo. Ponudijo ti vse, kar želiš. Tudi drogo. Saj res, zakaj pa ne bi še jaz? Poizkusim že lahko, saj sploh nimam pojma kako bo. Enkrat, dvakrat, življenje se ti smeje, težav ni več, ko sonce sije, pada tudi dež. Tako nadaljuješ. Vse do roba prepada. Ljudje se zgražajo, starši so na robu živčnega zloma, pravih prijateljev ne poznaš več. Se bo našel kdo, ki bi lahko pomagal? Zdravnik? Mogoče. Rousseau je rekel, da je človek dober, le ljudje so slabi. Pa poglejmo.
V zadnjih dveh š tevilkah SN nas je gospa Marjana Veršnik-Fale seznanila z že omenjenim problemom s strokovnega stališča. Jaz pa sem se odločila, da povprašam za mnenje moje vrstnike, torej mlade ljudi. Zastavila sem jim naslednja vprašanja:
-	Zakaj postanejo mladi zasvojeni z mamili?
-	Bi bila v primeru zasvojenosti
pripravljena odšteti za potrebno mamilo
določeno količino denarja, kje bi ga dobil-a?
-	Na kakšen način bi pomagal-a zasvojenemu prijatelju?
-	Kako gleda na odvisnke družba, okolje?
-	So mamila razširjena tudi že pri nas, v naši dolini?
-Tvoje osebno mnenje
Odgovori pa so bili sledeči:
Polona 16, Nataša 15, LUČE
Poglavitni vzroki za zasvojenost mladih z drogo so prav gotovo številna nesoglasja v družini, težave v šoli, družba, v katero zaide mladostnik, novo okolje /npr. prehod iz osnovne šole v srednjo šolo/, nekateri bi bili radi bolj odrasli, radi bi kljubovali staršem in vzbujali pozornost v očeh družbe. V primeru zasvojenosti bi za potrebno količino mamila dali denar, vendar, če denarja ne bi imeli, bi vse obrazložili staršem, kradli pa ne bi. Zasvojenim prijateljem bi pomagali z uvajanjem v novo okolje, sprejeli bi jih medse. Misliva, da odvisnika družba ne bi izločila, po svojih močeh bi mu poskušala pomagati /zdravljenje, terapije/. Veva, da so mamila razširjena tudi že v naši dolini, upava pa, da v Lučah še ne. Obe pa imava enako mnenje glede problema zasvojenosti in narkomanije danes. Kljub problemom in težavam s katerimi se mladi srečujemo danes, ne bi bilo potrebno iskati rešitve v uživanju droge, saj se z dobro voljo in upanjem prav gotovo najde več boljših načinov za rešitev problema.
Marko 18, NAZARJE
Mladi ljudje postanejo odvisniki iz več razlogov. Eden izmed njih je gotovo brezdelje, pomanjkanje dela, s katerim bi se zaposlili, s tem pa bi pozabili na težave, ki so tudi eden izmed vzrokov, če bi bil jaz odvisnik, bi seveda dal potrebno količino denarja za mamilo. Denar bi na vsak način dobil. Prijatelju zasvojencu bi pomagal po svojih najboljših močeh, vendar dvomim, da bi ga lahko preusmeril nazaj v normalno življenje. Takšen človek potrebuje veliko časa in strokovno pomoč. Naša družba odvisnika ne bi sprejela v svoj krog, nad njim bi se zgražala in ga obsojala. Slišal sem, da so mamila razširjena-tudi v naših krajih, na Ljubnem. Osebno, mamila obsojam, saj se ti mladi ljudje ne zavedajo posledic, ki so neizbežne in so lahko tudi usodne.
Nataša 18, REČICA
Kot glavni vzrok za zasvojenost mladega človeka navajam slabo družbo, v kateri se je najstnik znašel. Takšna družba je zelo močna in ima svoj vpliv, ki se mu posameznik ne more upreti. Delni krivci so tudi starši, ki svojemu otroku nudijo ljubezen iz finančnega vidika, na pravo ljubezen pa pozabljajo ali nimajo časa. Najstnik ima preveč denarja in zakaj si ne bi kupil droge? Mamila so draga, so pa nujna /če si že odvisnik/. Danes mislim, da toliko denarja ne bi dala, gotovo pa bi v določenem trenutku ko bi potrebovala drogo, denar že nekako spravila skupaj. Prijatelja zasvojenca bi poskušala odtrgati od stare družbe in ga pripeljati v boljšo, v mojo bližino. Prepričana sem, da prijatelja ne bi pustila na cedilu. Družba ga bi izločila iz svoje srede, kar gotovo ni prav. Tudi v naši dolini je droga že razširjena, prenaša pa se preko srednješolcev, ki obiskujemo šolo v Celju in Velenju. Mamila obsojam, saj lahko težave, ki jih imaš, rešiš na veliko lepših načinov.
'fc.
Špela16, SP. REČICA
Najpogostejši vzrok za zasvojenost mladine vidim v slabi družri, ki te privabi v svoj krog, saj ima zelo močan vpliv. Krivci so lahko tudi starši, saj je današnje družinsko življenje polno nesoglasij, prepirov in stresov, ki mladostnika prizadanejo in pripeljejo tako daleč, da si sam ne more več pomagati, in zato si pomaga z drogo. V primeru zasvojenosti bi dala potreben denar za drogo, ki bi mi bila nujno potrebna. Verjetno bi bila pripravljena tudi krasti. Prijateljem odvisnikom bi pomagala najti pot iz slabe družbe, jih povabiti in sprejeti v novo, drugačno družbo. Z njimi bi preživela veliko časa, poskušala bi jim pomagati pri zdravljenju in terapiji, sodelovala pa bi tudi z njihovimi starši. Družba takšnih ljudi ne bi smela izločiti, takšni ljudje potrebujejo strokovno zdravniško pomoč. Slišala sem, da mamila razsajajo tudi v naši dolini, prenašajo pa se preko novih poznanstev, sošolcev. Poznam nekaj literature, ki govori o drogah, takšne zapiske rada preberem, saj so zanimivi, vedno pa izvem tudi kaj novega.
PETRA SLATINŠEK
I n t e r v j u :
Cvetka Goličnik,
predsednica zveze slovenske podeželske mladine
Na 2. kongresu zveze slovenske kmečke mladine, ki je bila pod geslom "Mladi s podeželja za življenje podeželja" v nedeljo,
14.	junija 1992 v Rakičanu, se je ta organizacija primeno vala v Zvezo slovenske podeželske mladine. O tem, zakaj je prišlo do preimenovanja in še o čem, smo se pogovarjeli s Cvetko Goličnik, Zgomjesavinjčanko iz Šmihela, ki je bila na tem kongresu izvoljena za predsednico.
CVETA GOLIČNIK: Osnovni razlog, da si je Zveza nadela drugačno ime tiči v dejstvu, da na podeželju ne živi zgolj kmečka mladina. Naš interes pa je, da v organizacijo privabimo tudi mladino drugačnega sloja, ki pa tudi živi na podeželju. Strateški cilj našega gibanja je, da na slovensko podeželje, v slovenske vasi torej, vrne življenje.
SN: Verjetno je vaš program definiran tudi do povsem konkretnih nalog?
CVETKA GOLIČNIK: Seveda. Mladi s podeželja bomo delovali na štirih področjih. Na kmetijskem področju se bomo zavzemali za oblikovanje nacionalne agrarne politike, ohranitev in razvoj družinskih kmetij, razvoj hribovskih in obmejnih kmetij, pravno varstvo kmetijskih obdelovalnih površin, ekološko usmerjeno pridelavo zdrave hrane, razvoj zadružništva in večjo vlogo svetovalne službe na kmetijah. Na področju izobraževanja želimo doseči prisotnost kmetijske svetovalne službe na OŠ, sodobno opremljene kmetijske šole, hiter pretok znanja iz institucij na kmetije, zaradi česar bo potrebna organizacija strokovnih ekskurzij, predavanj, seminarjev, raziskovalnih taborov, kvizov. V okviru dužabnega življenja bo zveza poleg kvizov organizirala tudi športne in kulturne prireditve ter srečanja. Aktivni pa bomo tudi na področju mednarodne dejavnosti, kjer se bomo vključevali v delo evropskih institucij mladih.
SN: Tem ciljem ste podredili tudi interesno organiziranost znotraj zveze, kajne?
CVETKA GOLIČNIK: Res je. Znotraj same ZSPM delujejo: Kmetijski aktiv srednje šolcev (KAS), v delo katerega se vključujejo predvsem dijaki srednjih kmetijskih šol, Aktivi mladih zadružnikov (AMZ), ki so ponekod bolj ponekod manj aktivni in povezani ter Gibanje mladih s podeželja (GMP), ki se programsko povezuje z AMZ, vendar ima bistveno širši značaj. Gibanje je

I,
5


odprto za vse, ki so zainteresirani za delo v skladu z začrtanimi cilji, to pa gotovo ni izključno kmečka mladina. Pri tem je potrebno še poudariti, da zveza kljub takšni organiziranosti deluje kot celota. Model organizacije je povzet po avstrijskem, kjer se je že dokazal.
SN: ZA vstrijo imate torej že zelo tesne stike?
CVETKA GOLIČNIK: Sodelovanje s kolegi in prijatelji na avstrijski strani je res dobro. Velik dokaz tej trditvi je bilo srečanje podeželske mladine avstrijske Štajerske, Koroške in Slovenije, kije bilo v avstrijskem Wiesu od 19. do 21. junija letos. Iz Slovenije se gaje udeležilo preko 200 mladih. V sklopu srečanja smo si ogledali dobrodelni koncert, nekaj seminarjev, strokovnih ekskurzij, zabavnih in športnih prireditev, krona vsega pa je bila kulturna slovesnost po nedeljski maši, katere so se udeležili tudi častni gostje: župan mesta Wies g. Ferdinand Semmonegg, predsednik Kmetijske zbornice Koroške dr. Walfried Wutscher, deželni glavar dežele Štajerske dr. Jožef Krainer in slovenski predstavnik SLS prof. dr. Stanko Buser. Vodilo celotnega tridnevnega srečanja je bilo: biti odprt za druge, vzpostavljati stike - izmenjava izkušenj s področja kmetijstva - razvedrilo - nova doživetja.
SN: S katerimi organizacijami se bo ZSPM največ povezovala pri svojem delu?
CVETKA GOLIČNIK: Trenutno imamo največ stikov s Slovensko ljudsko stranko, ki je tudi naš sponzor. Verjamemo, da bo tudi v bodoče tako. Sicer pa je ZSPM nepolitična organizacija. Želimo dobiti svoje mesto v Mladinskem svetu Slovenije, kjer smo kot ZSKM igrali vidno vlogo. Ko bomo preko Urada za mladino dobili ustrezen pravni status, bo bolj jasen tudi način financiranja organizacije. Po strokovni plati bomo sodelovali z Ministrstvom za kmetijstvo, Zadružno zvezo in drugimi institucijami.
SN: Za konec pogovora še osebno vprašanje: kakšna pot je vas pripeljala na čelo ZSPM?
.CVETKA GOLIČNIK: Od leta 1988, ko je bila v Žalcu ustanovljena ZSKM, sem prisotna v tem okolju. Po tem, ko sem bila nekaj časa predsednik AMZ v Šmihelu, sem bila v zadnjem času član upravnega odbora ZSKM. Kandidirala sem za predsedniško mesto in - bila izvoljena. Kot predsednica organizacije se bom zavzemala za sistemsko reševanje kmetijskih problemov. Trenutno so najbolj aktualni problemi viški, zato bomo povzdignili svoj glas, ker vlada nima posluha za reševanje nastale situacije. Le z odločnim nastopom je možno doseči rezultate in tega se bom pri vodenju ZSPM tudi držala.
Tekst in foto: K F
TRGOVINA BOHAČ NAZARJE
tel. 832-545
VAM V TEM TEDNU V AKCIJSKI PRODAJI NUDI:
PRAŠEK LIND 3 kg	398,00 SLT
PRAŠEK FAX 3 kg	429,00 SLT
SLADKOR 1 kg	68,90 SLT
SLADKOR 50 kg	66,90 SLT
PAMPERS PLENICE	1898,00 SLT
TOALETNO MILO	52,00 SLT
ŠAMPON 1 I	212,00 SLT
TOALETNI PAPIR 10 kom.	259,00 SLT
RIŽ ZLATO POLJE	131,00 SLT
ZABOJ PIVA	899,00 SLT
Za nakup se priporočamo !
I........................................................I
13.	Tako ali drugače
Po vsaki uspeli ali neuspeli prireditvi sl organizator položi račun in strne vse prireditvene vtise v celoto. Le ti so lahko pozitivni ali negativni, čeravno končno oceno podajo obiskovalci, ki so si prireditev ogledali.
Tudi TD Rečica ob Savinji, ki je v letošnjem letu izvedlo 13. turistično prireditev "OD LIPE DO PRANGERJA", je strnilo vtise in ugotovilo predvsem to, da je bila številka 13. usodna. Zakaj?
V lanskem letu je prireditev odpadla zaradi vojnih razmer, v letošnjem pa je organizatorju uspelo spraviti pod streho le petek in soboto, medtem ko se je nedelja izjalovila zaradi slabega vremena in so se tako obiskovalci kot organizatorji zatekli pod streho pred dežjem.
Kot organizator smo lahko zadovoljni, saj nam je poglavitni del prireditve po naši laični oceni uspel. Uspela je slikarska razstava gospoda Jureta Repenška, uspeli smo pripraviti dobro in kvalitetno razstavo suhomesnatih izdelkov, sira in kruha, razstavo gob, uspelo je ocenjevanje najkvalitetnejših zgornjesavinjskih želodcev. Kulturno-zabavni program POD TRŠKO LIPO je bil lepo obiskan in sprejet med občinstvom. Snemala je TV Slovenija. Skratka upamo, da je pri vseh obiskovalcih prireditev naletela na ugoden odziv in da se bodo v bodoče radi vračali na našo prireditev.
Ostala nam je obveza, da z delom nadaljujemo in v prihodnjem letu pripravimo še boljšo in kvalitetnejšo prireditev, s profesionalnim pristopom in aktivnostjo vseh turističnih delavcev.
Teico je v teh trenutkih podajati kritiko, pa vendar se želim dotakniti ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev. Tu mislim predvsem na izdelovalce te dobrote, na gostilničarje, ki se s svojo dobroto hvalijo le po časopisih in ne nazadnje tudi na kmečke turizme. Od slednjih je na ocenjevanje prinešen samo eden in to s turizma RŽENICNIK iz Šmihela. Menim, da je ob tem vsak dodaten komentar odveč. Vsem tem predlagam, da si v časopisu NAŠ ČAS z 9. julijem prečrtajo OPTOMETER in verjetno se jim bo marsikaj razjasnilo. V bodoče upamo, da se bodo vključili v ocenjevanje tudi ti, kajti ta kritika je dobronamerna, saj želimo, da vsi skupaj s skupnimi močmi dvignemo popularizacijo naše skupne dobrote, zgornjesavinjskega želodca.
Ob vsem tem pa se felim zahvaliti vsem za sodelovanje, predvsem Pivovarni Laško, JP Komunala Mozirje, Zavarovalnici Triglav, Gorenju-MGA Nazarje, Savinji Mozirje, ZKZ Mozirje, Vegrad - PE Lesna Ljubno in Vemont Velenje, IS SO Mozirje, Elkroj Nazarje, kakor vsem ostalim, ki so s svojim deležem pripomogli k izpeljavi
TURIZEM
Naš ponos-FLOSARSKI BAL
Koliko? Letos že dvaintrideset novodobnih in krščenih flosarjev -takih, ki bodo srečali že Abrahama, in vendar še niso krmarili flosa niti do Zidanega mosta. To je rezultat tradicije, naše skupne vztrajnosti, zvestobe kraju.
Postavljale so se različne ovire (od poplav do vojne), a sproti smo jih premagovali in z oživljanjem preteklosti ohranjali tradicijo. Letos, prvo nedeljo v avgustu bo prireditev potekala prvič v samostojni državi, naši Sloveniji.
Zato nas ne pozabite tudi tokrat obiskati, saj vemo, da boste v raznolikosti ponujenega programa našli kaj zase.
Dovolite mi, da vas še posebej prijazno povabim na srečanje z nami v petek zvečer (31.7.) in v nedeljo popoldne, ko se boste nasmejali ob originalnih flosarsko družabnih igrah na vodi in kopnem, pri čemer boste lahko tudi sami sodelovali.
Vabljeni!
Anka Rakun
V Lučah bo veselo
Poletje je tu in z njim priprave na razne turistične prireditve. Tudi v Lučah se prepletajo take ali drugačne ideje, da bi se Lučki dan ohranil in prikazal v prijetni luči.
Letos naj bi osnovno temo predstavljali gozdni delavci nekoč. To so bili tako imenovani olcerji s svojimi skorjevkami, rižarni, vlekami, likofom in še kaj. Vzporedno s tem bomo v Lučah prikazali še nekatere druge stare običaje, ki so tu doma in se hočejo obnavljati, da se ne pozabijo. In prav je tako.
Vsi, ki ste željni zabave in prijetnega razpoloženja, vabimo drugi petek, soboto in nedeljo v avgustu v Luče. Dobro voljo prinesite s seboj in še bolj bo veselo!
TD Luče
BEGUNCI, BEGUNCI...
prireditve. Vsem skupaj prisrčna hvala z željo, da bomo tudi v bodoče dobro sodelovali.
In kaj dodati za zaključek?
Sodbo o prireditvi ste si ustvarili sami. Kako pa bomo napake, ki se z delom porajajo, odpravili in skušali izvesti še boljšo in za vas vse privlačnejšo prireditev, o tem pa se prepričajte v prihodnjem letu na 14. prireditvi OD LIPE DO PRANGERJA.
Jeraj Vinko
Pomagamo jim, pa vendar jih včasih gledamo postrani. Pomilujemo jih in smo jezni nanje, če se ne pokažejo dovolj hvaležni ali celo niso zadovoljni s ponujenim. Begunci.
Toda vseh le ne smemo metati v en koš Vsak posameznik je svet zase.ln tudi begunci so le - ljudje. Ljudje, ki so se po muhasti igri usode znašli na napačni strani črte, ki loči vojno od miru in je za nas tako daleč... Njim je bila blizu. Zbali so se in prišli sem na varno. Toda njihova srca še vedno hrepenijo po domu. Domu in domačih, ki so ostali tam nekje v Bosni, kjer divja vojna in je edino gotovo dejstvo smrt, ki preži izza vseh vogalov. Kaj če bi bili mi na njihovem mestu?
Begunci - oziroma begunke, kajti v glavnem so k nam prišle ženske z otroki - (133 jih je) v zbirnem centru na Brdcah niso nič drugačni. Kljub malce drugačni noši žena so to prav takšni ljudje kot smo mi. Le malce bolj... preplašeni. Ker so bili prisiljeni zapustiti svoj dom, svoje domače, svojo domovino in se napotiti v negotovost, k nam, v upanju, da bodo dobri ljudje poskrbeli zanje.
Vsi skupaj pravijo, da jim je tukaj kar lepo. Hrana je dobra - pri pripravi pomaga tudi ena begunka -, dobijo pralni prašek, med seboj se kar razumejo, saj so vsi iz istega kraja. Se pravi, nič jim ne manjka. Pa vendar to ni dom. Dom je v Gračanici v Bosni, blizu Doboja. In tam je zdaj vojna.
V	jedilnici imajo televizor, po njem in po radiu budno spremljajo dogodke "doma". Vprašam če so kaj zaskrbljeni. Mati fantka, ki ga je pred dnevi zbil avto, ko je planil za žogo in sedaj pogumno koraka naokrog z mavcem na nogi in plastično brzostrelko v rokah mi v odgovor pokaže škatlico uspavalnih tablet. "Poglej to" pravi. "Brez njih ne bi mogla zaspati." Skrbi, skrbi, skrbi. Ni pravzaprav ničesar, s čimer bi se lahko zamotili in jih odgnali. Pravzaprav je najlažje otrokom. Ti se lažje prilagodijo in se stvari ne zavedajo tako kruto. Povedo, da je kar veselo, ker jih je tako veliko. Igrajo se in igrajo, kdaj pa kdaj pa se tudi stepejo. Otroci pač. Ko sem prišla, so pravkar pritekli z vrha Brdc, Bili so veselo vznemirjeni, da jih bom slikala in veseli bonbonov kot vsi otroci. Toda poleg malih otroških želja - kamion, kolo,, slovenski prijatelji... imajo ti otroci tudi neko veliko željo, ki je noben otrok ne bi smel imeti. Da bi se vendar že končala vojna in bi se lahko vrnili domov. Na vprašanje, če se kaj bojijo vojne, vojakov, pa so odgovori - presenetljivo - različni. Jaaa, neee... Eden pa si z rokami zakrije obraz. In mali begunček z brzostrelko pravi, da nikdar noče postati vojak.
V	naš dolini je 138 beguncev še v zbirnem centru RTC Golte, 127 pa pri družinah. Približno 50 jih je neregistriranih in živijo pri svojcih. Za centre skrbi republika. Rdeči križ pa beguncem priskrbi tretji obrok hrane in jih zalaga s paketi. V njih je obleka, pralna sredstva... Tisti, ki živijo pri družinah, dobivajo tudi prehrambene pakete. Te dobijo od RK Slovenije (mednarodna pomoč), pomagajo organizacije Karitas v Gornjem Gradu, Nazarjah, Rečici in Mozirju, pa tudi posamezniki. Na RK imajo težave trenutno edinole s pripomočki za osebno higieno, saj jim zmanjkuje denarja zanje, manjka tudi obutve, predvsem ženske številke 37/38, ženskih trenirk. Oblačil za otroke je zadosti.
Majhen problem /za nekatere velik/ je, da begunci nimajo nič denarja, kar predvsem pri kadilcih povzroča manjše depresije.
Pomoč zdaj rahlo upada, ker je situacija kritična tudi za mnoge naša družine v dolini. Občasno pomoč /pakete s hrano/ prejema najmanj 150 družin.
Begunci so sorazmerno hvaležni, seveda pa so tudi izjeme. Sami skrbijo za čistočo in pomagajo pri pripravi hrane v obeh centrih. Mi pa skupaj z njimi upamo, da bo morije na njihovih "domovih" kmalu konec.
toto: KF
l
Srečanje kmečkih družin
V nedeljo, 12. julija 1992, sta Zgornjesavinjski odbor Slovenske ljudske stranke in pašna skupnost Stari Stani na pašniku Stari Stani organizirala Srečanje kmečkih družin.
Napovedani gost je bil dr. Stanko Buser -kandidat za predsednika Republike Slovenije. Zaradi slabega vremena/ni in ni moglo nehati deževati/ pa je bila uradna prireditev preložena.
To pa obiskovalcev seveda ni odvrnilo od zabave.
Bili so godci, bila je hrana in pijača, bila je vesela dražba - kaj več bi si pa lahko želeli? V nedeljo, ?...?. 1992 pa spet pridemo. Tokrat z visokimi gosti. In upajmo, da bodo zdaj Stari Stani imeli več sreče. Lani je bila prireditev odpovedana zaradi vojne, zdaj je bil dež... Držite pesti. V tretje gre rado.	VA
Uspela dvodnevna krvodajalska akcija
Po programu Zavoda za transfuzijo krvi Slovenije in Rdečega križa Slovenije je 23. in 24. junija 1992 na osnovnih šolah Ljubno ob Savinji in Nazarje potekala redna krvodajalska akcija.
Na Ljubnem se jo je udeležilo 223, v Nazarjah pa kar 339 krvodajalcev Razumevanje za pomoč sočloveku je pri nas torej kljub težkim gospodarskim razmeram zelo veliko.
Tako številčna udeležba je zelo pomembna, saj trenutno vlada izredno pomanjkanje krvi v vseh bolnicah v Sloveniji. Določene operacije morajo bolnišnice prav zaradi tega odpovedovati, krvi je le za najnujnejše primere.
Lepo je videti, da so pri nas krvodajalske akcije nasploh tako uspešne. Medtem ko se drugod število krvodajalcev zmanjšuje, ostaja v naši občini približno enako. Razveseljivo je, da je tudi veliko mladih pripravljeno darovati svojo kri v plemenit namen.
Oktobra bo v Lučah krvodajalska akcija za bolnico Celje, zaradi velikih potreb pa bo verjetno decembra še ena akcija v Nazarjah.
VA
Kje preživeti prosti
čas ?
Mladost je nekaj najlepšega, čas zabave, brezkrbnih dni, veselja in ljubezni... Takšno mnenje imajo o mladosti odrasli ljudje. Že prav, toda... Mogoče so pozabili, da se tudi mladi srečujemo s težavami in tegobami, ki jih sami pogosto ne moremo rešiti.
Veliko beremo o problemih, ki tarejo našo dolino. Vem, veliko jih je. Kljub vsemu pa se mi zdi pomembno, da se posvetimo še
enemu izmed problemov. Problemu, ki tare nas, mlade. V naši občini namreč primanjkuje ustreznih prostorov /objektov, kjer bi se lahko mladi zbirali, klepetali s svojimi prijatelji, se sprostili in uživali brez prisotnosti starejših. Med šolskim letom o tem ne premišljujemo toliko. Ko pa se začnejo počitnice, vsakdo razmišlja le: kam, kako, kdaj, zakaj? Redkemu lahko danes starš še omogočijo potovanje na morje ali celo v tujino. Vse manj je tudi tistih, ki jim uspe dobiti počitniško delo. Mladi smo tako primorani dva meseca preživeti v svojem okolju.
S srednješolci iz Luč, Ljubnega, Rečice, Nazarij in Mozirja sem se pogovarjala o tem, kjer se zbirajo in srečujejo s svojimi prijatelji in kaj v naši dolini najbolj pogrešajo.
V Lučah sem na mlade naletela v gostilni in na teniškem igrišču, na Ljubnem jih je večina sedela pred Limanom in Planinko, Rečičani se zbirajo na igrišču, Nazarčani ob Savinji in še kje, v Mozirju pa je največ mladih ponavadi v Gaju. Odveč je seveda, da bi omenjala, koliko mladih poseda v gostilnah vsepovsod po dolini, saj le-teh resnično ne manjka.
Tu pa "nastopijo" naši starši oz. odrasli, ki se zgražajo, ker mladina zahaja v gostilne, ker se vse več mladih ljudi že vdaja alkoholu, ker leno postopamo okrog. Kam, dragi starši, pa naj gemo? Seveda, na igrišča, v naravo... In kako naj 50 ljudi na igrišču igra košarko, odbojko, tenis? Malo težko... če pa bi hodili v naravo, bi bili spet samo mi krivi ker bi papirčki in pločevinke, ki z nami mogoče sploh ne bi imeli nobene zveze, ležali vsepovsod. Kam torej???
Mladi, s katerimi sem se pogovarjala, v naši občini najbolj pogrešajo diske. Vprašala sem jih, kaj je z diskom, ki je v Mozirju, pa so odkimali in rekli, da si želijo DOBER disko. Želijo si, da bi imeli v naši dolini večnamensko dvorano, kjer bi bila zaželjena fitness studio in sauna. V mestih in večjih krajih je to že nekaj običajnega in samo po sebi umevnega.
Zanimivo bi bilo organiziirati prireditve, na katerih bi sodelovali predvsem mladi /npr. triatlon srednješolcev	in
študentov naše doline/.
Moji sogovorniki so mi navedli še veliko stvari, ki si jih želijo: manjši bazen, več športnih klubov, lokale za mlade, dodatna igrišča za košarko in odbojko,...
Takšne so torej naše želje. Odrasli, pomislite včasih na misel, ki jo je zapisal Oskar Wese:
Stem, da jo spominjamo na včerejšnji dan, ne moremo zadovoljiti mladine danes. Moramo ji ponuditi nekaj, kar pričakuje od jutrišnjega dne! Anita Atelšek
Ljubezen nam je vsem v pogubo
Hans Habe je nekoč zapisal, da je ljubezen edina smiselna stvar v tem nesmiselnem času. Mogoče je imel prav... Pogovarjala sem se z vrstniki iz naše doline, kaj ljubezen pomeni njim in kakšen odnos imajo do nje:
Ljubezen je zame...
... nekaj čudovitega, prekrasnega Robi, 16 let *... čustvo, ki ga morašrazumeti Katja, 16 let *
... spoznavanje dveh mladih ljudi Marko, 18 let * ... nekaj lepega, vendar jo moraš doživeti Nataša, 18 let * ... brezvezna stvar Sebastjan, 16 let *... občutek, da ljubiš in si tudi ljubljen Helena, * ... nekaj, česar ne moreškupiti vtrgovini z osnovnimi živili, Alojz, 18 let *... življenje Polona, 16 let *... nekaj neskončno lepega Miha, 13 let *... kot voda, ki odteče Š pela, 16 let ’... ena izmed najlepšh stvari, s katere pa zaenkrat šs nimam veliko izkušenj Peter, 17 let * ... nekaj prečudovitega, najbolj pomembnega Tatjana, 15 let * ... kot droga, kot dogodivščina Bogdan, 17 let*... nekaj nepozabnega Sabina, 16 let *... v določenih obdobjih različna. Včasih je zame kot poživilo *
In kaj so povedali starejši sogovorniki, ki imajo že veliko izkušenj:
Ljubezen je zame...
... nekaj lepega, kjer pase skriva tudi kakšna grenka solza, Olga*... najlepša stvar, ki seti lahko zgodi vtem bednem svetu, Marjan *... nekaj, kar se nikoli ne poje tako vroče, kot se skuha, Marta ’... pomemben faktor v življenju, ki prehitro mine Dani *... pojem pod katerim se skriva oaza lepih trenutkov, a posledice so lahko grenke bolečine, Marinka *... nekaj najlepšsga Pepi *... notranje veselje srca Mateja *
Tako mlajši, kot tudi starejši sogovorniki so se strinjali z mano, da je življenje brez ljubezni pusto in prazno. Ne bežite pred ljubeznijo! Opazujte jo in bodite prijazni z njo. Ljubezen ne mara spon, ne mara prisile, zahrbtnosti, goljufanja, pretvarjanja, sprenevedanja in laži. Takrat, kadar ljubezen začuti, da je prevarana in ogoljufana, zbeži in ni je več nazaj. Zato bodite previdni z njo! Ljubezen je najbolj krhko, najvažnejše in najdragocenejše, kar nam poklanja življenje.
Anita Atelšek

Kam na dopust ?
Prijateljica vam je že povedala kam namerava na dopust, sorodniki so že odpotovali, sosedje pa so vas prosili, da boste v času njihove odsotnosti pazili na dom. Ste se že kdaj vprašeli kje preživljajo dopust naši vodilni gospodarstveniki, občinski možje? Za odgovore sem prosila direktorico Elkroja g. Marijo Vrtačnik, direktorja GG Nazarje g. Milana Cajnerja in predsednika IS Skupščine občine Mozirje g. Alfreda Božiča. G. Cajnerja in g. Božiča sem vprašala tudi kaj mislita glede zasvojenosti mladih z mamili.
ga. Marija Vrtačnik
Prav presenečena sem nad zastavljenim vprašanjem, saj ga resnično nisem pričakovala. Letos si pravega dopusta ne bom privoščila, saj mi službene obveznosti tega preprosto ne dovoljujejo. Naše podjetje dela s polno paro, saj želimo realizirati zastavljene cilje. Kolektivni dopust načrtujemo v času od 20.7. do
3.8.	vendar to še ne pomeni, da bo poslovanje podjetja v celoti ustavljeno. Prav nasprotno. Proizvodnja v tem času res ne bo obratovala, toda režijski uslužbenci se bodo ukvarjali predvsem s papirno vojno. Proti pričakovanjem so naše počitniške kapacitete polno zasedene, to pa nam daje upanje in vzpodbudo za naprej. Vsak človek potrebuje dopust, ni pa nujno, daje to le poležavanje na plaži, saj se lahko človek odpočije tudi doma. Pomaga mu lahko dobra knjiga, sprehod in dobra volja. Prav tako kot odrasli pa potrebujejo počitek tudi mladi, saj so v enaki meri deležni naporov in pritiskov s strani šole in "sitnih" staršev. Za mlade je najbolj primemo morje, kjer se lahko povsem sprostijo, obenem pa si naberejo novih moči, kijih bodo potrebovali v prihodnje.
g. Milan Cajner
Dopusta v pravem pomenu besede že dve leti zaporedoma nisem koristil. Predlansko leto smo imeli težave glede moratorija rta sečnjo gozdov, lani pa mi je to preprečila vojna. Letošnje leto je polno sprememb in novih zakonov, spremljajo pa ga tudi nakopičene težave v gospodarstvu, lesni industriji, vse to pa so dejavniki, ki ovirajo načrtovanje koriščenja letnega dopusta v željenem obsegu, toda še vedno imam željo, da bi lahko z družino odšel v toplice, kjer bi si vsi nabrali novih moči, hkrati pa bi bil to tudi čas, ki bi ga lahko preživeli skupaj. Dandanašnje razmere v gospodarstvu zlasti delavskim družinam ne ponujajo možnosti koriščanja dopusta nekje ob morju, prisoten pa je tudi še strah pred vojno in njenimi posledicami.
Kot glavne vzroke za zasvojenost mladih z mamili navajam današnji sodobni način življenja, ločeno življenje med starši, ki so prezaposleni. Nekaj krivde pripisujem tudi modemi informatiki, ki je polna video filmov, ti pa povzročajo poležavanje pred TV, s tem pa organizem slabi in postane neodporen, zakrnel. V šolah bi naj bilo več poudarka na družabnem načinu življenja. Človek mora biti fizično aktiven in močan, saj je njegova osnovna naloga delo. Če pa človek fizično ni zrel, podleže vsem dejavnikom, ki vplivajo nanj. Mamila so v manjših količinah prikrita tudi med nami, mladi pa zaradi fizične nezrelosti, radovednosti niso kos skušnjavi, ki jih premaga. Vsi vemo, daje zdravljenje odvisnika dolgotrajen, drag in težak postopek. Družba naj bi za odvisnika poskrbela ne glede na ceno, ki bi jo pri tem plačala.
g. Alfred Božič
Prejšnja leta sem dopust preživljal ob morju, letošnje leto pa bo drugače. Zaradi zdravstvenih razlogov bom ostal kar doma, saj je doma tudi najlepše, kolikor vem, se naše družine letos ne bodo odločale za preživljenje dopusta na morju, glavna vzroka pa sta seveda vsem dobro poznana: gospodarski vzrok in draga slovenska obala. Istra je cenejša, toda preko sredstev javnega obveščanja tudi nevarnejša. Ljudje se pač upravičeno bojijo vojne.
Glede zasvojenosti mladih z mamili bi rad povedal to, da tudi v naši dolini nismo imuni. Mamila se prenašajo iz večjih mest, poglavitni vzroki za zasvojenost pa so lahko številna razočaranja doma, v šoli, obup, nagovarjanje, radovednost. Odvisniku bi naj družba pomagala, ga vzpodbujala k'zdravemu načinu življenja, pod pogojem, da odvisnik to želi.
In še obvestilo vsem Glinovim štipendistom, ki že nekaj mesecev niso prejeli štipendije. Gospod Božič pravi, da se bo Glin preoblikoval, nastala naj bi štiri samostojna podjetja in dve podjetji, katerih namen bo energetsko vzdrževanje in nudenje gostinskih storitev. Štipendije naj bi tako razdelili novim podjetjem. Kdaj se bo to zgodilo je težko napovedati, ostane pa lahko vsaj upanje.
Petra Slatinšek
Gozdna šola v Mozirju
Lep poletni dan. Sonce kar samo vabi potepuhe na plan. Pot se nagajivo vijuga in nas tam nekje med Lokami in Letušem pripelje v Gozdno šolo.
To ni navadna šola. Poleti, med počitnicami, vsaka prava šola sameva. Gozdna šola pa takrat šele prav zaživi, napolni jo smeh in vrišč otrok, ki so si zaželeli malce drugačnih počitnic. Takšnih, ko lahko spiš v šotoru in se
foto: V A
cele dneve igraš s prijatelji, telovadiš, se greš kopat... To vse in še več namreč počnejo taborniki v Gozdni šoli. In ne samo oni.
Te čase se tukaj potijo tudi "DIFOVCI", študentje ljubljanske Fakultete za šport. Med njimi tudi že kar slavni Matjaž Zupan. Potijo zato, ker imajo tukaj orientacijske izpite. Reveži. Poleg tega, da tipijo, se tudi zabavajo, igrajo mali nogomet, košarko, odbojko... Sami in z "domačini". Pri odbojki so premagali mozirsko reprezentanco, povedo ponosno, pri košarki pa izgubili. Bravo Mozirje!
Kopajo se ne, ker je Savinja preveč umazana. Kot piše v članku, pripetem na njihovi oglasni deski, je polna nitratov, aminov in še hujših grozodejstev. (Le zakaj???)
Za zabavo in najvažnejše novice skrbi tudi njihov časopis "Mozirje Kleine Zeitung", ob katerem se ti lahko čisto slučajno zgodi, da mimogrede "dol padeš" od smeha. Pa so se čisto prijazno odločili, da zaenkrat še ne bodo konkurirali Novicam.
Pohvalijo novi mozirski disko, bife... Pripombe pa letijo na število klopov (da jih je preveč), na višino "enega hriba na B..." (da je previsok) in na preveliko oddaljenost Gozdne šole od "mesta", se pravi, Mozirja. Drugo je pa super. In na vprašanje, kako se imajo, odgovorijo: "Noro." Fino, ne? Tabornike pa v GŠ tenutno predstavljajo prikupne majhne deklice - se pravi, tabornice iz Ljubljane. Veliko se igrajo, veliko telovadijo, pa kričijo, kadar kaj hočejo (in potem tisto tudi dobijo, pove njihov vaditelj). Čez dan se učijo novih elementov ritmične gimnastike, zvečer pa svoje znanje pokažejo na "olimpijadi", kjer seveda tudi tekmujejo. In se izvrstno zabavajo. Tudi kopale so se že v Savinji. Motijo jil le klopi in komarji, ki jim vsak dan pijejo kri. Dobesedno. Pravijo, da jim je tukaj lepo. Nič jih ne moti, da so tako na samem, sredi gozda.
In če se imaš lepo, teden dni kar prehitro mine. Spet je tu nova sobota in z njo novi počitnkarji in ko je počitnic konec, prave šole odpirajo svoja

Devetdeseti rojstni dan BERTE MIKLAVC
Gotovo ni prebivalca Bočne in okolice, ki ne bi poznal gospo Berto Miklavc. Te dni je praznovala svoj devetdeseti rojstni dan. Njena skromnost ni terjala velike pozornosti, vendar so ji vaščani priredili prijetno presenečenje za njen praznik, saj jo imajo vsi radi in jo spoštujejo. Gospa Berta živi sama in kljub svoji starosti še vedno postori vse okoli hiše in v njej, če pa se pokaže kakšno večje delo, pa ji z veseljem priskočijo na pomoč njeni bljižnji sosedje.
Mladost gospe Berte je bila lepa, kot pravi sama. Bila je deseti in najmlajši otrok v družini. Kar kmalu je pričela služiti lasten denar. Ko je bila še v šoli je raznašala pošto, kasneje je bila trgovka v Štigličevi trgovini v Bočni, nato je bila zaposlena kot tajnica v hranilnici in posojilnici vse do vojne. Takrat pa je imela že dva otroka. Vojna je pustila za sabo precej spomina, saj so ji leta 1942 Nemci usmrtili moža, sama pa je morala z otrokoma zbežati v Gradec. Po vojni je delala še na krajevnem uradu in v kmetijski zadrugi. Obema otrokoma je omogočila šolanje in študij in kot sta sama dejala sta ji hvaležna za vse, kar jima je nudila in dala.
Po drugi strani pa je gospo Berto vse življenje spremljala glasba. Že v mladosti je prepevala pb večerih s svojo družino. Petdeset let je igrala orgle in vodila cerkveni pevski zbor v Bočni, prav tako pa je bila dolgoletni vodja mešanega pevskega zbora v Boččni, za kar je dobila številna priznanja in pohvale.
V	njenih očeh je še danes mogoče opaziti neizmerno voljo do življenja. Rada živi z ljudmi in naravo. Njen vrt je vedno poln cvetja in skrbno negovan. Rada veliko bere in je vneta reševalka križank, zank in ugank. Na vprašanje, kako je mogoče ohranjati tolikaio korajžo in optimizem , je odgovorila, da se je v življenju držala vedno srednje poti in živela zmerno.
S.M.
Kaj bi pokazala turistu v mojem kraju ?
Prav ponosna bi bila, da bi lahko vodila skupino turistov po tako lepem kraju z okolico, kot je Rečica ob .Savinji. Leži v osrčju Zgornje Savinjske doline pod okriljem Medvedjaka. Sam trg obdajata manjši vzpetini Olker in Peca. Proti jugu se razprostirajo obsežna polja zelenega zlata, ki dajejo v poletnih mesecih svoj čar. In ta prelepi kraj s krajani, ki se trudijo, da je vedno urejen, je dobil od Turistične zveze v letošnjem letu tretjo nagrado Slovenije.
No, pa pojdimo na potep po tem zanimivem kraju z okolico!
Najprej bi omenila zgodovinske znamenitosti, ki jih na Rečici ni malo. Cerkev sv. Kanciana stoji v središču kraja in domnevajo, da je bila najstarejša v Zg. Savinjski dolini, najbrž iz 10. stoletja. Ta je bila požgana in zgrajena nova. Na trgu stoji tudi prangcr-sramotilni kamen, ki priča o sodni dejavnosti v kraju. Ohranjen pa je tudi Tavčarjev dvorec, kjer je prebival ljubljanski škof Ivan Tavčar, ki je kraj povzdignil v trg in leta 1585 potrdil lokalno sodstvo. Severno od Rečice je zaselek Poljane, kjer je stal nekoč grad Rudenak ali Lekšetov grad. Uporni kmetje so ga požgali, zato so vidne le razvaline. V samem središču je še spomenik padlim borcem.
Kraj je izhodišče za obilo izletniških in planinskih točk: Mozirska planina -3ure, Medvedjak - 3,05 ure, Smrekovec 5 ur in Slon 2 uri. V okolici kraja pa je še več zanimivih vzpetin, katere krajani in turisti radi obiskujejo: Lipa, Olker, Zavrh itd.
V	zadnjem času je kraj dobil velik športno - rekreacijski center, iportni objekti so na voljo za tenis (2 igrišča), nogomet, rokomet, košarko in otroško igrišče.
V	pomladansko poletnem obdobju je možno obiskovati šolo in tečaje tenisa. Ta prečudoviti ambient športnega parka privablja ljudi od vsepovsod. Sem radi zahajajo tudi turisti iz kampa Menina, ki leži ob Savinji. Kakšna pa je gostinska ponudba v našem kraju? V zadnjem času so gostinski delavci tudi na tem področju veliko naredili. Tople obroke dobimo v gostilni Metod, ki nudi tudi prenočišča. Gostilna je ob glavni
MLADI SE PREDSTAVLJAJO
cesti Mozirje-Logarska dolina. Izletniki, ki imajo radi mir in naravo, se lahko ustavijo v gostilni Atelšek v Dol Suhi. Tu so med drugim vedno na voljo tudi sveže ribe. Turisti in izletniki pa radi zahajajo tudi na kmetije s kmečkim turizmom, ki jih v naši okolici ni malo.
Za konec pa bi omenila še tradicionalno vaško prireditev Od lipe do prangerja, ki jo vsako leto prirejajo turistični delavci in je zelo obiskana. Prireditev je zelo zanimiva in zares vredna ogleda.
Petra Časi 5.r. OŠ Rečica ob Savinji
Zanimiv konjiček
Čfe vprašamo učence, s čim se ukvarjajo v prostem času, najpogosteje slišimo: igram nogomet, poslušam glasbo, berem knjigo, šivam gobelin, ukvarjam se z računalnikom ... Učenec 6.d razreda naše šole, Denis Bider, pa na računalnik piše knjigo. Obsega že preko 100 strani. Naslova sicer še nima, pripoveduje pa o potovanju glavnega junaka Karla po vesolju. Znanstvena fantastika torej! Poseben navdih za pisanje knjige je Denis dobil, ko je prebral roman ameriškega pisca Bena Bova Tisočletje.
Odlomek iz Denisove knjige:
LEPO JE (V) DOMAjČEM OSONČJU), KDOR GA IMA
Bilo je ob petih pet minut, ko smo prispeli k Luni. "Izključi nevidnost," sem ukazoval računalniku. "Nevidnost izključena." "Vključi videofon, pokliči številko 'Lunal ’!" Računalnik je poklical številko ’Lunal’. "Ah, Karl! Kod si pa hodil! A nisi rekel, da greš samo na test ladje? In... omoj bog! Kje sr pa pustil Enterprise?" Oglasil se je videofonski operater komcentra v Seleniji. "Enterprise je ... Eh, bom povedal vsem Selenijcem skupaj. Dovoli mi, da pristanem!" "Seveda, seveda, čakaj, naj videofoniram v pristanišče. Takoj dobiš dovoljenje." Izključil je sliko in se čez pol minute spet oglasil. "Lahko pristanete. Adijo!" "Adijo!" Obrnil sem se k računalniku. "Daj ročno vodenje" "Ročno vodenje vključeno." Obrnil sem se k Rohanu. "Rohan, izpelji pristajlni manever." "To zdaj ni več možno, ker smo že mimo pristanišča." "Potem pa počakajmo, da spet pridemo nad pristajal išče.” Petnajst minut je mimo. "Zdaj pa izvedi pristajalni manever," sem rekel, ko smo prišli na ustrezno točko za pristajanje. "Vključujem zaviralne motorje, vključujem pristajalne motorje." Tri minute. "Pristali smo," je sporočil Rohan. "Dobro. Računalnik, vključi se!" Brnenje? "Tu sem. Kaj bi radi?" "Ali ima ladja zračni prehod pri vratih?" "Ne." Lepa stvar! Kako bomo pa potem prišli v Selenijo? Saj ne moremo kar tako stopiti na Lunina tla, to bi nas zadušilo! Saj nima atmosfere, mi pa tudi nimamo zadosti velikih skafandrov!
(Se nadaljuje)
Novinarski krožek OŠMozirje
VALETA
Bil je zadnji dan v šolskem letu, zadnji dan osemletke. Imeli smo valeto.
Vsem se nam je mudilo še po zadnjih opravkih in k frizerju. S frizuro sem bila kar zadovoljna.
Tudi doma so bili vsi živčni. Mama me je že najmanj	desetkrat
vprašala, če je moja obleka pripravljena, če naj še kaj stori. Telefon je nenehno zvonil.
"Živjo!"
"Ali si že?"
"Si vzela kitaro?"
"OK."
Vsi pogovori so bili enaki.
"Adijo, jaz grem!” sem dejala očetu in mami, se še zadnjič pogledala v ogledalu in odšla.
Vida me je čakala na mostu in skupaj sva stopili do šole. Deževalo je. Vreme se je skladalo z našim razpoloženjem. Tvlolče sva stopili v šolo, polno znanih obrazov, ki so se zdeli mračni in žalostni.
"Zdravo punci! Kar v telovadnico, da še enkrat ponovimo program!" naju je pozdravil razrednik. Vsi so bili že tam. Lepo oblečeni in zlikani. Posedli smo se okrog Vide, ki je uglaševala kitaro. Potem smo peli in govorili. Vadili smo poslovilne pesmi.
Po kulturnem programu, ki smo ga pripravili ob pomoči razrednikov, je spregovoril ravnatelj. Povedal nam je nekaj poslovilnih besed, potem pa razdelil vsa priznanja in pohvale, ki smo si jih učenci osmih razredov prislužili v zadnjem letniku ali pa skozi celo osemletko.
Uradni del je bil končan in sedaj je bila na vrsti zabava. Zaslišali smo prve akorde znane pesmi, ki jo je izvajal ansambel Gaj. Večini še ni bilo do plesa in nam je bolj dišala okusno pripravljena hrana, nekateri pa so se vendar opogumili in se zavrteli ob prijetnih zvokih.
Kmalu smo se najedli, vzdušje je postalo bolj živahno, plesišče pa nabito polno. Tudi učitelji so plesali z nami.
Neutrudno smo plesali vse do desetih, ko je pevec ansambla oznanil, da je na vrsti zadnja pesem, stopili smo v krog in objeti okrog ramen jokali. Glasba je bila mirna, primerna za take trenutke. Jokali smo kot otroci, ki so jim vzeli mamo. Glasba je izzvenela. Obrisali smo si oči, se poslovili in si obljubili, da ostanemo trendi, potem pa odšli na svež zrak.
Nismo in nismo se mogli posloviti, zato smo se odpravili še v restavracijo Gaj. Tam smo ostali še kakšni dve uri, potem pa je bil čas, da se poslovimo, saj so restavracijo zapirali. Še enkrat smo si obljubili prijateljstvo, potem pa odšli vsak na svoj konec proti domu.
Tako je bilo konec naše osemletke. Osem let, ki smo jih preživeli skupaj, se je zaključilo z enim samim večerom.
Kako rada bi še ostala tukaj, kdaj pa kdaj posedela na šolskem igrišču in se igrala S sošolkami! Vse je tako hitro minilo. Prehitro je minilo teh osem lepih in srečnih otroških let.
Zakaj moramo odrasti? Kako lepo je biti otrok!
KIM
Nova kvaliteta kulturnega utripa
Gornjegrajski praznik in vsa dogajanja okoli njega brez dvoma niso namenjena zgolj dogajanju zaradi dogodkov, ampak izpričujejo poslanstvo novih razsežnosti do letos temu kraju tujih. Prva likovna kolonija slikanja motivov Gornjega Grada, katere so se udeležili otroci, osnovnih šol Ljubno in Gornjega Grada nedvomno odpira vrata v novo kvaliteto kulturnega snovanja v Gornjem gradu. Višek kulturnega dogajanja pa je bila otvoritev prve samostojne, razstave akademske slikarke Tereze Bastelj domačinke iz Gornjega Grada. Uvodno misel k razstavi je podal akademski slikar Lojze Zavolovšek, ki je razstavo tudi odprl. V drugem delu večera sta se predstavila pesnika oče in sin Peter in Marko Potočnik. Poleg recitatorjev, ki so njune pesmi interpretirali so sodelovali še glasbeniki in pevci ter ženski pevski žbor iz Bočne.
Vsekakor lep in čustveno doživet kulturni dogodek, kakršnih v Gornjem Gradu ne doživijo prav veliko. Upati je, da bodo uspešno zastavljeno delo z uspehom nadaljevali.
EDI MAVRIČ
—g KULTURA
Tradicija
zopet
oživljena
Sv. Mohor in Fortunat zavetnika gornjegrajske fare sta po letih tihega in vase zaprtega premišljanja zopet dočakala praznovanje kakršnega pomnijo samo še najstarejši krajani.
Versko življenje in cerkveni obred nista žgolj odraz ideološke pripadnosti človeka, ampak sta del žive tradicije, ki naposredno vpliva na življenje naroda in nesporno ima globok simboličen pomen. V svetu kjer z neskaljenim odnosom doživljajo te vrednote so stvari pač "nekaj običajnega", ki pa s svojo rutino že na nek način izgubljajo draž. Pri nas so te stvari seveda še vedno drugačne vrednotene.
Prav zato je bila S mohorska nedelja v Gornjem Gradu tisto doživetje, ki prerašča okvire tovrstnih praznovanj.
Farani in krajani Gornjega Grada so dokazali, da razumen in neobremenjen odnos povezuje celovitost življenja v skupno blagostanje. Proceseje, ki jo je vodil naslovni škof dr. Vekoslav Grmič in katera je malodane sklenila obroč okoli katedrale so se udeležili predstavniki vseh krajevnih društev z prapori. Slovesnost so še dodatno popestrili uniformirani gasilci in lovci. Posebno doživetje so nedvomno pričarali godbeniki občinske godbe za katere je bil to prvi nastop v cerkvi nasploh.
Praznovanje praznika Sv Mohorja in Fortunata pa so v Gornjem Gradu zaokrožili z koncertom študentskega komornega zbora ARTES LIBERALES iz Ljubljane. Vrhunska interpetacija izvajanega programa je prav gotovo zadovoljila ljubitelje zborovskega petja kateremu je prisluhnilo presenetljivo veliko ljudi. Gornji Grad s svojo katedralo katera mu daje svojevrstno prednost pač poseduje potencial na keterem bi tudi v bodoče kazalo še več graditi. Dogodki in odzivi nedvomno pričajo o tem. Navsezadnje govori temu v prid dejstvo, da so se očarani člani zbora iz Ljubljane s prav nostalgičnim občutkom v duši poslovili od katedrale in Gornjega Grada.
Edi Mavrič
foto: Edi Mavrič
POZABLJENA
ZDRAVILA
V domačem zdravilstvu je veliko pripomQčkov, ki niso bili zeliščnega izvora. Ze smo povedali, da so rabili tudi razne snovi živalskega porekla. Vinko Moedendorfer navaja, da je bilo razmerje med obema izvoroma nekako 64% rastlinskih in 36% živalskih snovi. Ljudska medicina je največ uporabljala kot sestavino zdravila olje ali maščobe, zelo veliko tudi mleko, zanimivo pa je, da je v največ primerih bilo neko zdravilo sestavljeno na vinu. Ne kaže zanemariti še žganja, ki je od nekdaj veljalo za nekakšno vsesplošno zdravilo za razne slabosti in posebej za razkuževanje.
Da so razni zdravilci razlikovali izvor bolezni le delno, pove podatek, da so še v času, ki leži ne tako daleč nazaj, marsikakšen pojav obolenja pripisali zlem silam. Zato je razumljivo razmerje med postopki pri katerih so uporabljali razna zdravila, teh je bilo nekako 60% in tistimi pri katerih so rabili čarodejne načine zdravljenja, te ocenjujemo lahko na 40%.
Seveda so strogo ločili uporabo zdravil za notranjo in zunanjo rabo. To so razni preprosti pisci zdravilskih nasvetov tudi vedno poudarjali.
Nikakor ne gre podcenjevati poznavanja nekaterih pogostih bolezni, tako so v naši dolini razlikovali kar sedem vrst "šena", dočim so vročinske pojave nekako združevali v skupen pojem "mrzlica" lai "vročica", še prej nekoč pa tudi "flus", sploh se s tem izrazom omenja marsikaj, česar danes ne moremo prav razlikovati.
Med zelo iskane pripomočke sodi gotovo "črno olje" ali nekje tudi "smolenak" imenovan. Ljudje so temu olju pripisovali vseskozi veliko zdravilno moč. Trdili so, da pomaga pri revmatičnih težavah, uporabljali so ga za celjenje ran, posebno je to veljalo za stare gnojne rane, seveda pa je veliko bolj uporabljano pri raznih boleznih živine. Ponekod ga
MARO	DOPISJE II		illM ŠPORT in	REKREACIJA Bil
po kapljicah še danes dajejo za celjenje ran na želodcu. Zanimivo je, da gre za zelo staro zdravilo v ljudski medicini, saj se omenja že v zapisih iz 16. stoletja.
V naš dolini je še domačija pri kateri "kuhajo" črno olje. Zanj pa je zanimanje izredno, tudi iz sosednje Avstrije prihajajo ponj. Pri tej hiši gre to znanje iz roda v rod in je sedaj že tretji rod, ki nadaljuje tradicijo. Lahko si mislimo, da priprava olja ni enostavna in je lahko le plod poznavanja postopkov in priprav. Moederndorfer mani v svoji knjigi Ljudska medicina pri Slovencih, da je črno olje destilat iz mecesnovega lesa, naša praksa pa kaže, da uporabljajo pri pripravi smolenaka le smrekovo smolo, ki jo očistijo raznih nepotrebnih primesi in jo nato v kotlu, ki je podoben destilacijskemu (za žganje), destilirajo. Razlika je bistvena, namreč pri hlajenju. Hlapi se ne speljejo skozi hladilno kačo, ampak le skozi dolgo cev in se tako le zelo počasi ohladijo, to je bistveno za kakovost olja. Delo je kar nevarno, ker so hlapi smole eksplozivni! Kot smo lahko ugotovili, rabijo za kotel kakih 12 litrov sveže smole, ta je najboljša, izplen pa je odvisen od kakovosti smole, in je od 4 do 8 litrov olja na kotel. Destiliranje enega kotla traja pomalem skoraj ves dan, najugodnejši čas za pripravo olja je med aprilom in septembrom in to na tople dneve.
Nabiranje smole je naporno delo, pri tem uporabljajo posebno napravo, ki ji pravijo "bone", vanj strgajo smolo z dreves. Morda pa priprava tega olja le ne bo izumrla!
A. Videčnik
NARODOPISJE
Pohod na Rogatec
Če za Menino planino velja, da je postala kar nekakšna izletniška točka za prebivalce njenega podnožja, pa je možno ugotoviti, daje njen sicer mogočnejši sosed tam preko gornjegrajske doline kar nekako zapostavljen in neobljuden. Se posebej ga slabo poznajo domačini, zato so se člani PD Gornji Grad odločili, da v okviru gornjegrajskega praznika organizirajo pohod na to mikavno planino predalpskega pogorja.
Pohoda, ki naj bi postal tradicionalen, se je kljub meglenemu in turobnemu vremenu udeležilo dvaindvajset pohodnikov kar sploh ni malo saj Rogatec s svojimi skalnimi previsi vendarle ni povsem nedolžna sprehajalna pot. Prijetno vzdušje, ki je ves dan spremljalo radožive planince ni pokvaril niti dež, ki je občasno poškropil iz temnih oblakov. Pa kaj bi tisto, prijateljstvo in dobra volja pač preženeta tudi vremenske neprilike, zato se ob letu zopet vidimo še v večjem številu.
'________________________________EDI MAVRIČ
Odprto državno prvenstvo v preskakovanju ovir
V Gotovljah je bilo od 10 do 13.7.92 1. odprto državno prvenstvo v preskakovanju ovir, na katerem je sodelovalo enajst konjeniških klubov iz celotne Slovenije. Prireditev je organiziral na čudovitem hipodromu konjeniški klub iz Golovelj.
Prvi državni prvak med člani je poslal Pevec Aleš na konju Lukas iz KK Gotovlje. Med mladinci je zmagala članica KK Gotovelj Novak Maja na konju Ferret in med mladimi konji je bil najboljši konj Casino Wind KK Maribor z jezdecem Gregorjem Blažičem.	ML
Tekmovanje z MK puško
V nedeljo, 05.07.1992 je Občinska strelska zveza Mozirje na strelišču v Mozirju izvedla nagradno tekmovanje z MK puško.
Med 15 tekmovalci je bil najboljš i POLIČNIK Drago, OSO Mozirje pred ŽEMELJ Dušanom, sekcija Bočna in MREVLJE Danilom, OSO Mozirje.
Po dopustih se bo poskušalo organizirati strelsko tekmovanje z vojaško puškp kar naj bi bolj populariziralo strelski šport v naši občini.
Bož) Križnik
Gorsko
kolesarjenje v detajle
Na voljo imamo tri teme: opremo, tehniko vožnje in proge same, ki jih je, v predelu Zgornje Savinjske doline nešteto.
Ja, seveda, opreme nisem naštel na prvem mestu kar tako slučajno. Da bo beseda tekla o opremi, sem se odločil že prej. Brez poznavanja opreme ne moremo govoriti o tehniki vožnje in tako bomo v nadaljevanjih izbirali med tehniko in progami samimi in ker brez poznavanja tehnike lahko že na najlažjih progah izgubimo-našo strast dQ premagovanja gora s kolesi, se bomo odločili tudi za besedo ali dve o tehniki vožnje. Tako bo na koncu ostala le še ena tema, proge na področju Zgornje Savinjske doline. Da pa ta tema ne bo postala enolično naštevanje točk z razgledi na dolino in opazovanja raznih sončnih vzhodov in zahodov, bomo pri opisu vsake proge hkrati obdelali tudi tehniko vožnje, ki progi sami takšni kot je najbolj pristoji in pa dele opreme, ki bodo na tej isti progi najbolj izpostavljeni.
Najvažnejš i kos opreme vsakega gorskega kolesarja je gorsko kolo. Po preizkušenih in dokazanih teorijah brez tega kosa opreme, torej gorskega kolesa, ne morete biti "uspešen" gorski kolesar. Pomislite samo, koliko preglavic bi povzročil preizkus gorskega kolesarjenja z vso ostalo navlako ali opremo, ki jo želite, npr.: zaščitna čelada, rokavice, čevlji, očala..., a brez kolesa. Da, prav gotovo se strinjate, da kolesarjenje brez kolesa ni možno in bi zatorej takšen poizkus propadel.
No, sedaj, ko smo dokazali upravičenost nakupa gorskega kolesa in se že počutimo vsaj malo gorski kolesarji, bomo naše prihranke še skrčili. Za prijetno varno spoznavanje tehnike vožnje potrebujemo še veliko kosov opreme, ki sicer niso nujno potrebni, a s stopnjevanjem zahtevnosti želja vsakega gorskega kolesarja, postanejo še kako zaželjeni. Mogoče se boste v to prepričali tudi sami.
Oprema za gorsko kolesarjenje se v grobem deli na opremo kolesa, s kolesom samim in na opremo kolesarja, ki igra vlogo motorja. Začeli bi z opremo za kolesarja.
- čelada ima za svojo "sveto" nalogo varovanje glave v primerih nenačrtovanih in nenadziranih pristankov oz. v primerih, ko se katera od trdih strvari odloči preizkusiti trdnost vaše glave. Verjemita mi, da takšni trdnostni preizkusi v hribih niso redkost. Čelade so v večini izdelane iz trdega stiroporastega jedra, ki je na kolesarjevo veselje zelo lahko, preko jedra je nanešena plast gladke plastike s katero dobi čelada svoj izgled. V notranjosti je čelada oblazinjena s spužvo. Spužva skrbi za vpijanje pota. Čelada mora biti dobro

1Ü3RT in REKRMÜM
«i
PROMET
zračna in ima zato velike odprtine. Na glavo si jo pripnemo s posebnim patentom, seveda tako, da nas ne tišči oz. ne skače.
-	očala ščitijo oči pozimi pred astrim zrakom in pretiranim solzenjem, poleti pred premočnimi sončnimi žarki, zoprnimi mušicami ipd., vseskozi pa pred tujki-blatom in drobnimi kamenčki, ki vztrajno letijo z gum proti glavi.
-	rokavic poznamo več vrst. Navadne, ojačane brez prstov in ojačane tekmovalne s prsti. Spodnja stran rokavic je iz mehkega usnja, kar omogoča kolesarju kljub potenju dlani, dober stik s krmilom, hkrati pa ščiti dlan in prste pred poškodbami pri padcih. Zgornja stran rokavic je običajno iz dobro upojnega, zračnega in hitro sušečega se materiala. Preko tega pa je pri tekmovalnih rokavicah za gorske kolesarje pritrjena še zaščitna plast iz trde gume ali kevlarskih ploščic. Rokavice morajo biti mehke, gibljive (tudi posamezni prsti) in predvsem zračne - zato tudi rokavice brez prstov.
-	kolesarska oblačila, hlače in majica so narejena iz dveh plasti. Spodnja plast oblačila je iz vpojnega bombaža, zgornja stran pa iz poliestra. Bombaž vpija pot in ga preko majhnih na drobno posejanih luknjic izloča na zunajno stran oblačila, kjer se le ta sproti suši. Oblačila morajo biti pritisnjena k telesu (tesno prilegujoča), hkrati zelo elastična. Kolesarske hlače so v mednožju podložene z mehko občazinjeno kožo, ki varuje stegna pred odrgninami pri dolgotrajnem kolesarjenju. Kolesarske hlače oblačimo neposredno na kožo brez spodnjega perila. Oblačila so zaradi svoje elastičnosti tudi delna zaščita pred odrgninami pri padcih. Poznamo različna oblačila za različne letne čase oz. pogoje (dolga, kratka, navadna, thermo). Posebej za gorske kolesarje pa proizvajalci ponujajo tudi oblačila ojačana na stegnih, ramah, komolcih. Pri majicah pa je važno še nekaj, namreč žepi. Majica mora imeti na hrbtu tri enake žpe, v katere lahko hranimo različne pripomočke: vetrovko, zemljevid, rezervno zračnico ali hrano. Žepi ne smojo biti našiti ne previsoko ne prenizko na hrbet. Žepi morajo dopuščati enostavno in hitro jemanje ali shranjevanje.
-	kolesarske nogavice so povsem nizke, segajo komaj kaj malega nad gležnje, tako da omogočajo mišicam "popolno svobodo". Material iz katerega so izdelane je običajno bombaž ali delna mešanica poliestra. Prav tako kot pri ostali opremi je važno, da so zračne.
-	ostanejo nam še čevlji. Čevlji morajo imeti trd podplat, da se pri pritisku na pedal sila enakomerno porazdeli. Tekmovalne čevlje pa bi lahko prišteli že kar k opremi kolesa, Saj se le ti preko posebnih vezi pripnejo h kolesu. Zunanji profil podplata je grobo nasekan, saj mora čevelj omogočati poleg pedaliranja tudi dober stik noge s podlago pri hoji. Čevlje zapiramo na nogo različno: z vezalkami, z "ježek" pasi ali pa s klipsnami, podobno kot smučarske čevlje. Čevelj se mora na nogo zapreti tako, da prsti niso utesnjeni oz., da noga v čevlju ne skače. Pri izbiri čevljev ne smemo pozabiti, da čevelj prenaša moč motorja na kolo. Tudi za čevlje je zelo važna čim boljša zračnost, hkrati pa vodotesnost pri hoji po blatu.
Za prijetno kolesarjenje potrebujemo še vetrovke, zimska termo oblačila, nepremočljive obleke, kape in še mnogo ostalega, a za tokrat naj bo dovolj. Naj si naš proračun oddahne do prihodnjič, ko bomo govorili o opremi naših jeklenih konjičkov. Povabilo za vaša vprašanja še vedno velja, z veseljem vam bom odgovoril. Lep pozdrav!
Andrej Helešič
Brezhibno vozilo -varno vozilo
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) občine Mozirje dvakrat na leto, spomladi in jeseni, izpelje akcijo "brezhibno vozilo - varno vozilo". Letošnja spomladanska akcija je imela poudarek na pregledih traktorjev. Po končani akciji smo se pogovarjali z g.Darkom Juričem, članom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki nam je posredoval podatke ter rezultate akcije.
Delo sta na terenu opravljali dve ekipi, po ena v Zadrečki dolini ter ob glavni cesti ob Savinji. Vsako ekipo sestavljajo štirje člani: član SPV, zavarovalniški agent, strokovnjak za tehnične preglede ter policaj.
Kot je dejal g.Darko Jurič (SPV) namen akcije ni kaznovati, temveč opozoriti na napake pri osebnih avtomobilih ter traktorjih. Poleg tega vozniki dobijo tudi koristne nasvete s strani zavarovalnice.
foto.KF
Rezultati akcije pa so bili naslednji. Osebni avtomobili mlaja od treh let so bili v glavnem brezhibni, medtem ko so pri starejših opozorili na številne pomankljivosti, ki lahko ovirajo varno vožnjo. Predvsem je potrebno opozoriti na napake pri svetlobnih napravah pa tudi oprema je bila precej pomankljiva. Poleg tega približno 1/3 voznikov vozi brez pripetega varnostnega pasu.
Katastrofalno pa je stanje pri traktorjih. Niti eden ustavljen in pregledan traktor ni bil brezhiben, še največ pomankljivosti pa so odkrili pri svetlobnih napravah.
Na koncu lahko sklenemo, da se še vedno precej voznikov premalo zaveda pomena brezhibnega vozila, ki je eden od osnovnih pogojev za varno vožnjo in kot kaže statistika so ravno pomankljivosti pri avtomobilih mnogokrat vzrok za prometno nesrečo.
VS
Vreme v avgustu
-	Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži.
-	Če Lovrenc je jasen, bo grozdec strden in vindar bo glasen, prijetna jesen.
-	Če Lovrenc lep dan dočaka, vsa jesen bo potlej taka.
-	Če na veliki šmaren sonce sije, vino samo v sode lije.
-	Veliki šmaren brez dežja, sladko vince bo doma.
-	Če je o Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vinca piti.
-	Če Jerneja veter zjasni, lepo vreme še dolgo trpi.
-	Kakor je zadnji dan avgusta, tako jesen bo - lepa ali pusta.
SETVENI KOLEDAR ZA AVGUST - VELIKI SRPANJ
SOBOTA 1 ALFONZ	Sejemo cvetne rastline	SREDA 12 KLARA		NEDELJA 23 ROZA	Pobiramo pridelek in seme, plevemo, rahljamo prst.
NEDELJA 2 BOJAN	Sejemo cvetne rastline	ČETRTEK 13 LILIJANA	Ne sejemo in ne sadimo	PONEDEL. 24 JERNEJ	Sejemo korenaste vrtnine, zalivamo
PONEDEL. 3 LIDIJA	Nabiramo zdravilne rastline (nadzemne dele, cvetove). Zalivamo.porefemo dišavnice	PETEK 14 ANASTAZIJA	Pobiramo plodove in korenaste vrtnine	TOREK 25 LUDVIK	Sejemo korenaste vrtnine, zalivamo
TOREK 4 DOMINIK	Nabiramo zdravilne rastline (nadzemne dele, cvetove). Zalivamo,porefemo dišavnice	SOBOTA 15 MAR.VNEBO.	Zalivamo, sadimo zimski česen	SREDA 26 IVANA	Plevemo, obrezujemo, rahljamo prst, zatiramo škodljivce, gnojimo sadno drevje.
SREDA 5 OŽBOLT	Sadimo zimski česen. Presajamo, zalivamo	NEDELJA 16 ROK	Zalivamo, sadimo zimski česen	ČETRTEK 27 MONIKA	Plevemo, obrezujemo, rahljamo prst, zatiramo škodljivce, gnojimo sadno drevje.
ČETRTEK 6 VLASTA	Presajamo zalivamo	PONEDEL. 17 VOJKO	Pobiramo čebulo in letni česen. Pobiramo vrtnine za vlaganje.	PETEK 28 AVGUŠTIN	Ne sejemo in ne sadimo
PETEK 7 KAJETAN	Nabiramo zdravilne rastline, porefemo dišavnice	TOREK 18 HELENA	Pobiramo čebulo in letni česen. Pobiramo vrtnine za vlaganje.	SOBOTA 29 SABINA	
SOBOTA 8 DOMINIK	Nabiramo zdravilne rastline, porefemo dišavnice	SREDA 19 BOLESLAV	Pobiramo pridelek in seme	NEDELJA 30'FELIKS	Nabiramo zdravilne rastline
NEDELJA 9 JAROSLAV	Nabiramo zdravilne rastline, . porežemodišavnice	ČETRTEK 20 BERNARD		PONEDEL. RAJKO	Nabiramo zdravilne rastline
PONEDEL. 10 LOVRENC	Nabiramo zdravilne rastline, sejemo listnate rastline, presajamo, zalivamo	PETEK 21 IVANA		-	hladne rose sadje in žita zorijo in tudi večkrat očrvavijo -	ako je vreme na Lavrencija lepo bilo, se tudi v jeseni ne bo skazilo Vir: koledar biološkega vrtnarjenja 92	
TOREK 11 JASNA	Nabiramo zdravilne rastline, sejemo listnate rastline, presajamo, zalivamo	SOBOTA 22 TIMOTEJ	Pobiramo pridelek in seme, plevemo, rahljamo prst.		
Modni nasvet
Pozdravljeni! Nekaj časa se Vam nisem oglasila, saj mi ne boste zamerili. Na, ker pa prihaja čas počitnic in dopustov, sem se odločila tokrat za nekaj modelov kopalk. Letos jim je skupno to, da so največkrat "drapirane", bolj po domače nabrane, živih in pisanih barv, največ je enodelnih kopalk, vmes pa se najdejo tudi dvodelne. Pa si jih oglejmo.
Prva zgornja skica prikazuje enodelne kopalke, ki so na sredini v pasu nabrane. Srednji del je izdelan pravzaprav iz štirih delov. Stranska dela sta klinasto urezana, na sredini sta nabrana, na ta dela pa sta prišita zgornji in pa spodnji del. Hrbtni del del je v celem in sega v višino lopatic. Je v isti barvi, to je zeleni, kot sta sprednja "klinasta" dela, kajti zadnji se podaljša v sprednja "klinasta dela", zgornji in spodnji del pa sta v temno roza barvi.
Pod prvo skico so prikazane tudi enodelne kopalke, vendar brez naramnic. Tudi te so nabrane na desni strani, sprednji del pa je iz treh delov. Desni del poteka od sredine zgoraj in spodaj od hlačnega izreza proti pasu, kjer je nabran v stranski šiv. Zgornji levi in pa spodnji del, pa sta prišita na desni nabran del. Zadnji del je v celem, sega pa prav tako v višino lopatic. Pri teh kopalkah se prelivajo vijolična, rdeča in rumena barva.
Naslednje kopalke so prav tako enodelne, brez naramnic. Sprednji in zadnji del sta v celem, le da čez sprednji del od sredine pa do hlačnega izreza poteka volan, na vrhu volana, pa je prišita še roža. Kopalke imajo zelen, kakor trava, domišlijski vzorec na srebrni podlagi. Volan in roža sta prav tako zelena.
Dvodelne kopalke imajo na hlačkah in nedrčku pentljo, ki jim je v okras. Nedrček je brez naramnic, gladek zadaj zapenja z dvema zlatima gumboma. Hlačke so povišane do pasu in izdelane iz srednjega in zadnjega dela, tako da šivi potekajo po strani bokov. Na teh kopalkah se roza barva preliva v vijolično. Pentlja je živo rdeče barve.
Moške kopalke so letos izdelane normalno, niso ne povišane v pas ter niso niti "mini", kot so bile denimo lani. V glavnem nič "pretresljivega". Le barv in vzorcev so istih kot ženske, so pisane. Jaz sem izbrala domišljiski vzorec, je pisan, vseh barv, podlaga je svetlo modra.
Dekliške enodelne kopalke pa so v mornarskem stilu. Na zgornji del, ki se spodaj volanasto razširi je našit volan, ki poteka okrog in okrog prsi. Hlačni izrez oz. hlačni del pa je prišit na spodnji volanast del tako, da dobimo enodelne kopalke. Zgornji volan je črtast, ki ga dopolnjujejo motivi iz morja, prav tako sprednji del, ki je črtast v "trikotniku", drugače pa so po kopalkah "posejane školjke, morske zvezde..., na modri podlagi, motiv pa je črn.
Tistim ženskam, ki se navdušujejo nad modeli s tigrastim vzorcem, sem izbrala enodelen model. So nekoliko bolj izrezane, kot drugi modeli. Nederček je dropiran, prav tako naramnice, drugače pa so gladke.
Za konec naj povem, da so vsi modeli izdelani iz tkanine, ki ji pravimo Iyera, vendar je pri nas draga, zato jo lahko nadomestimo s cenjšim Strechom (sirečem).
Anita
NASVETI

ZAHVALE
OZON - Tudi nevaren strup
V člankih nas skoraj vsakodnevno bombandirajo z opozorili o nevarnosti zastrupitve z ozonom. To pomeni, da bomo poleg zimskih težav s temperaturno inverzijo in snegom imeli še poletne težave z ozonom.
Kaj je ozon?
Sestavljajo ga atomi kisika. V zemeljski atmosferi igra ozon zelo različni vlogi. V visokih plasteh varuje površino Zemlje pred škodljivim sončnim sevanjem., saj prestreza večino ultravijoličnih žarkov, v bližini tal je hud strup. Škoduje rastlinam, živalim in ljudem. V zadnejm času ugotavljajo, da je pomemben dejavnik pri umiranju gozdov. Z zrakom, ki ga vdihavamo, vstopa v vse kotičke pljuč, njihova strupenost pa se odraža predvsem na poškodbah celičnih membran. Ker je ozon močan oksidant, razkraja beljakovine in nenasičene maščobe, ki tako izgubijo svoje biotske funkcije: tako se poškodujejo življenjsko pomembne kontaktne površine med telesom in zunajim svetom. Posledica je slabitev naravne odpornosti organizma. Nekateri znanstveniki so mnenja, da pride tudi do sprememb v dednih zasnovah celic, kar lahko povzroči rakasta obolenja.
Ozon se v nižjih plasteh tvori s pomočjo sončne svetlobe iz škodljivih snovi s katerimi onesnažujejo ozračje promet, industrija, gospodinjstvo. V zadnjih 100 letih se je koncentracija ozona ob površini zemlje podvojila.
Opozorilni znaki povečane koncentracije ozona so pri različnih osebah različni.Ponavadi je prvi draženje sluznic dihalnih poti, sledijo mu draženje na kašelj, zmanjšana zmožnost dihanja In motnje v delovanju pljuč, ki lahko vodijo do poškodbe. Vnetje oči, pordelost veznice in celo resne poškodbe vida so posledice prevelike nadraženostl očesne veznice. V žrelu nas praska, imamo občutek, da je vneto. Glas postane hripav. Nastopijo lahko tudi omotica, utrujenost in glavobol.
Kaj storiti - kratkoročno ni mogoče storiti ničesar. Dlogoročno pa: vsak avtomobil bi moral imeti vgrajen katalizator, hitrost vožnje na avtocestah ne več kot 100 km/uro, racionalizacija prevoza, podpora vožnji z vlakom.
Cas In raziskave bodo pokazale kako in kako uspešni so lahko ti dolgoročni ukrepi.
ML (po PV 7-8/92)
Ozonska obremenitev ni povsod enaka
Na Tirolskem so z večletnimi meritvami ugotovili, da se na merilnih mestih v dolinah količina ozona čez dan dviga. V popoldanskih urah doseže višek, proti večeru koncentracija pade in je najnižja ponoči.
V gorah je drugače.S pridobivanjem na višini nočni padec ozonske obremenitve počasi izginja. Že na gozdni meji ga pogosto ni več zaznati, včasih ga nadomesti celo rahel dvig koncentracije. Če je tako v dolini ni hanje večje, pa je časovna obremenitev krajša kot v gorah.
ZAHVALA
V neizmerni bolečini smo v petek, 3. julija 1992 v Moziju položili k večnemu počitku
našo ljubljeno
MAGDALENO JUVAN
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govornikom za lepe poslovilne besede, pevcem moškega pevskega zbora iz Mozirja in gospodu kaplanu za opravljen obred.
VSI NJENI
Aleksander Videčnik IZ RODA V ROD
Nepreklicno naročam knjigo Aleksandra Videčnika IZ RODA V ROD po ceni 514,00 SIT. Znesek bom poravnal po povzetju (poštnina ni vračunana).
Ime in priimek
Naslov
Pošta
Datum
Podpis
ZA RAZVEDRILO
Počitniško delo
Počitnice se bodo kmalu prevesile že v drugo polovico, toda to še ne pomeni, da jih ne morete prijetno izkoristiti. Počitek, gibanje na svežem zraku, dobra knjiga, sprehodi... Veliko je stvari, s katerimi si jih lahko polepšamo. Nekateri si bomo dopust ob morju še lahko privoščili, drugi ne. Vzrok? Pomanjkanje denarja, brezposelnost, strah pred vojno in njenimi grozotami. Odpočijete pa si lahko tudi tako, da se odpravite na sprehod, se odpeljete na izlet, se naužijete svežega zraka, vse skrbi pa pustite doma. Toda mladi si kljub denarni stiski želimo okusiti slanost in čar morja., sprehode ob obali. Vsaj nekaj dni si želimo kopanja in poležavanja po plaži. Problem je seveda denar in večno vprašanje kje ga dobiti. Mogoče pa si lahko pomagamo s počitniškim delom. Potrebujete samo malo sreče, malo zvez in pridnost. Saj veste, kdor prej pride , prej melje.
O željah in počitnicah sem povprašala mlade, ki so se v času počitnic zaposlili z namenom zaslužiti nekaj denarja.
Alojz Pristan 18, Mozirje
Čeprav sem Glinov štipendist, sem se zaradi gospodarskega položaja in razmer, ki trenutno vladajo moral odločiti za enomesečno počitniško delo, ki ga opravljam na bencinski črpalki v Ljubnem. Pričakujem nagrado, saj si zelo želim na morje s svojo družbo, načrtujemo pa tudi podvig na Triglav. Moje delo je pestro in zanimivo, ugotovil pa sem, da se zaradi trenutne gospodarske situacije v naši domovini krepko pozna upad kupne moči, zlasti ob koncu meseca, ko večina delovnih ljudi nima več denarja za osnovne življenjske potrebščine, kaj šele za gorivo. Pogrešam štipendijo, ki je že štiri mesece nisem prejel, prav tako pa tudi žepnino tujih turistov. Možnost zaposlovanja mladih ljudi je vse manj, saj se podjetja srečujejo s svojimi presežki delavcev in zato mladih ne sprejemajo več na delo. Zato se je najbolje držati pravila: Spoštuj rodbinske zveze, ker le po njih se kam prileze.
Klemen Govek 18, Okonina
Počitniško delo opravljam na Rečici v poslovalnici Železnina in sicer za dobo enega meseca. Z zasluženim denarjem bom prispeval k šolskim izdatkom, nekaj bom porabil za maturantski izlet, rad pa bi si plačal tudi šoferski izpit, toda
zavedam se, da so to le želje, ki vse ne bodo uresničene, saj si ne obetam bogastva. Starši so zadovoljni, ker sem se zaposlil, saj s tem spoznavam kako se služi kruh. Mislim, da imamo mladi premalo možnosti zaposlovanja v času počitnic. Vzrok je slabo gospodarstvo in neustrezna politika. Mladi bi se radi zaposlili v podjetju takšne stroke, ki se je učijo, podjetja pa bi takšno delovno silo tudi uporabila. Žal pa je takšnih podjetij v današnjih časih premalo. Štipendijo sem prejemal na Glinu, toda zadnje štiri mesece je nisem prejel. Tako so mi stroške šolanja pokrili starši. V naslednjem šolskem letu pa si želim štipendijo.
Petra Slatinšek
—m BRALCE««
Zamolčana dediščina NK ELKROJ
Odločil sem se, da se oglasim in dam na dan svoja vprašanja in mislim tudi vaša. Ko sem bil na tekmi veteranov Ljubnega in Slovenije, me je prevzela mrzlica, ko sem videl veliko množico ljudi ob igrišču. Spomnil sem se trenutkov, ko sem še sam užival na igrišču in gledal zadovoljno publiko, ki je stala ob igrišču in spremljala tekmo našega nogometnega kluba ELKROJ. Potem so nastale finančne težave in razpadli smo kot stara Jugoslavija. Mislim, da je bilo krivo vodstvo in naj mi oprostijo, če jih po krivem obdolžim. Tak kader, kot smo ga imeli mi v ELKROJU, ga ni imel KLADIVAR - sedaj PUBLIKUM. Ampak po mojem mišljenju sta kriva za to razsutje le dva, mogoče trije odgovorni ljudje. Mogoče pa mi vsi, ker smo pustili, da je lahko o tem odločala le manjšina. Mi, igralci, smo bili puščeni na milost in nemilost in večina nas je zaključila kariero. Tisti vodilni pa so se zadovoljni rešili svojih funkcij in z debelo denarnico posvetili drugemu delu, ki ga bodo prav tako pokončali. Sedaj, ko hodim po nogometnih turnirjih, videvam mlade fante, ki bi lahko s svojim znanjem igrali v 1.Slovenski ligi, vendar jim je prejšnje vodstvo to onemogočilo. Nedelje so postale puste in ljudje se tolažijo v gostilnah. Večkrat grem z družino v Savinjski Gaj in pogled mi uide na štadion,
ki je vse bolj podoben pašniku za govedo. Ce pomislim, da je na tekmo prihajalo tisoč in več gledalcev, me zaboli srce, ko pogledam poraščene tribune in igrišče. Malo pred razpadom našega kluba smo dobili kompletno opremo, žoge iz Nemčije, kopačke. Prosim za to odgovorne, naj mi odgovorijo, kam je šla oprema, ki je pripadala nam. Doma nimam niti enega dresa ali kopačk za spomin na ELKROJ. Ko pridem v Mozirje ali Nazarje, pa vidim mimoidoče v majici, ki sem jo včasih namakal z znojem. Mislim, da bo to-le mojo packarijo prebral tudi kak bivši funkcionar NK ELKROJ in mi odgovoril na moja vprašanja, če odgovora ne bom dobil, bom drugič napisal imena teh in takrat odgovornih.
MILAN MEKIŠ
S cokli do zaupanja
Za prvo obletnico slovenske državnosti smo se odpravili v Zgornjo Savinjsko dolino. V Nazarjah živi moja mama in bratje, zato se z družino rada vračam v rodni kraj. Ker je bil praznik, smo se ustavili v Mozirju, v prelepem Savinjskem gaju. Čudovit park, s tisoči cvetov, kot da tiste poplave, ki je pustošila po dolini, sploh ni bilo. Lep ribnik je tam in sledila je obljuba, da bomo med dopustom prišli lovit ribe.
Ustavili smo se tudi pri prodajalcu priljubljenega poletnega obuvala cokel. Premišljujemo, ali bi, ali ne bi kupili otrokoma coklje... Saj jih rabita... Adidaske za poletje tako niso primerne... Pa kupimo! Fanta pomerita obuvalo, prodajalec jih je dal v lepe papirnate vreče, na katerih je pisalo! Vertačnik Peter, Loke 49, Mozirje in še okusna reklama zraven: usnje, les, narava, da bo noga zdrava!
Sedaj pa pride na vrsto plačilo. Kot skromna družina iz meseca v mesec "čaramo" s čeki in ravno te čeke sem pozabila doma. Seveda z nakupom ne bo nič, sem ugotovila. Ko je prodajalec videl kako kopljem po torbici in otroka, ki sta si verjetno mislila: "smotana mamica", je rekel, da mu denar lahko pošljem po pošti. Skoraj nisem verjela svojim ušesom. Hotela sem mu pokazati osebno izkaznico, da si prepiše podatke, pa me je prehitel in dejal: "Saj imate moj naslov na vrečki in če vam jaz zaupam..." Kar onemeli smo. Je kaj takega sploh mogoče? Zahvalili smo se za zaupanje in se poslovili. Rekli smo si: Ta je pa "frajer", ta bi pa bil za v Evropo!
Lep zgled, čeprav verjetno zelo redek, kako se pomaga graditi mlado državo. Posebno še v turističnih krajih, kakršno je tudi Mozirje.
Danica Klovar
ZA RAZVEDRILO
VODORAVNO
1. Španski denar; 7. Zgodovinski umetniški stil; 13. Neprofesionalec; 14. Turek; 15. Glavno mesto Latvije; 16. Umetnostna galerija v Ljubljani; 18. Ime slovite špijonke Hari; 19. Krilo rimske konjenice; 20. Ena od afriških mitoloških sojenic; 22. Položaj pri šahu; 23. Makarska; 24 Streha; 26 Lourence Oliver; 27. Ljubkovalno moško ime; 29. Žensko ime; 30. Nasprotje dura v glasbi; 31. Del telesa; 33. Predujem; 34. Ime pevca Kovačiča; 35. Izgled; 37. Itrij; 38. Žlahtni plin; 39. Steklena cev v kemiji; 41. Pokol, masaker; 42. Najbolj znana kršačnska molitev; 43. Priloga jedem;
NAVPIČNO:
1. Glavno mesto Surinama; 2. Ime in priimek slovenskega skladatelja; 3. Islandska pripovedka; 4. Baskovska teroristična organizacija; 5. Telur; 6. Bršljanu podobna grmovinica; 7. slovenski smučarski skakalec (Samo); 8. Osvvald Toetsch; 9. Ime šortnega novinarja Lajevca; 10. Muslimanski vodja; 11 Pokrajina v Španiji; 12. Del Turčije; 17. Nepolitični solidarni klub; 20. Ime narodno zabavnega ansambla; 21 Osebni zaimek; 24. Kalij; 25 Avstrija; 28. Deli pohištva; 30.Božje čaščen predmet; 32. Mesto v Franciji; 34. Domače žensko ime; 36. Grška črka; 38. Predel med Radmirjem in Gornjim Gradom; 40. Poljski pripovednik židovskega rodu (šalom); 41. Mostar;
ALI ŽE VESTE:
NAGRADNA KRIŽANKA
OBVESTILOREŠEVALCEM
Rešitev križanke iz 12. številke:
VODORAVNO: Ramovž, koruza , Omersa, aparat, beta, fen, Niko, ara, Pagon, Nal, Ni, Carinik, oka, zidak, lik, vaza, kid, lira, Knorr, Jakopič, okraji, ukana, Tailand, denar.
-	da človek pod hipnozo lahko dvigne za polovico večjo težo, kot bi jo dvignil, če ne bi bil pod vplivom hipnoze.
-	da ima v zgodovini Kolumbije doba od leta 1945 do 1962 vzdevek La violenza (nasilje). V teh 17 - letih je bilo namreč v tej državi kar 300 000 umorov, t.j. okrog 48 na dan.
-	da je veliki filozof Voltaire nekoč dejal: Narava se ne meni za posamezne individué. Tako je kot tisti veliki generali, ki jim ni mar, da izgubijo nakaj sto tisoč ljudi, da jim le njihova smrt zagotovi tisto kar so si zamislili.
-	da je največji vodomet na svetu Jet d eau pred ¿nevskim pristaniščem . črpalka z močjo 1360 konjskih moči lahko dvigne 7 ton težak curek vode s hitrostjo 200 kilometrov na uro do višine 130 metrov.
-	da perzijski svizec, razširjen predvsem na jugu ZDA, cesto deli svoj brlog s kačo, ki pa se cesto izkaže za nehvalež nega gosta in hišnega gospodarja pože. '
Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike:
1.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT) : Marinka Nastran Ljubno 199;
2.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT): Franc Vodovnik, Prihova 59;
3.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT): Ivan Pozinek, Logarska dolina 12; Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v trgovini Andrej Rose v Lučah, čestitamo!
Pravilno rešeno kružanko iz te številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 3.8.92 pošljite na naslov:
EPSI d.o.o , Savinjska cesta 4, 63331 NAZARJE s pripisom "NAGRADNA KRIŽ ANKA”. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih prispeva BOUTIQUE KRAMER’S iz Nazarij:
1.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT;
2.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT;
3.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT.
Naročilnica za brezplačni MALI OGLAS do 20 besed

SAVINJA NUDI
wm
POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN KONFEKCIJE DO 40%
V P.E. MANUFAKTURA MOZIRJE telefon 831-309
Na zalogi
PROGRAM VARIO 2000
- AMBIENTI - PREDSOBE
-15% popust za takojšnje plačilo Prodaja na 3 čeke - brez obresti
P.E. POHIŠTVO MOZIRJEtelefon831-330
r
AKCIJA PRODAJE PREMOGA - LIGNITA
do 15.8.1992 - količnina omejena
Kosi 1 tona 4.056,00 SIT Kocke "	3.583,00 SIT
V ceni ni upoštevan prevoz. Prodaja na 3 čeke.
Lučki dan
TURISTIČNO DRUŠTVO LUCE PREDSTAVLJA SVOJ PROGRAM:
PETEK: 7.8.1992
-	ob 19.00 v OŠKoncert mladih pianistov, otvoritev
razstave Lučka domačija slikarke Ide Voler, Kmečki hod,
SOBOTA: 8.8.1992
-	od 10.00 do 18.00 ogled razstav v OŠ
-	ob 18.00 rokometna tekma Ormož- Luče,
-	ob 20.00 V Lučah odmeva pesem,
-ob 20.30 Večer pred olcarsko bajto,
(na šolskem igrišču),
-	ob 21.00 veselica na Hočevarjevem vrtu -
igra ansambel Doreta Kogovš<a,
NEDELJA: 9.8.1992
-	Ob 9.00 -ob 10.00
-	ob 11.00 -ob 13.00 -ob 16.00
Na kmečki mizi vabijo dobrote (v OŠ, procesije po vasi v čast farnega patrona sv. Lovrenca, prikazovanje starih običajev, lovski krst in razstava v Lovskem domu, tekmovanje, kviz, igre, Ofenski likof na šolskem igrišču,
veselica z ansamblom Veseli Zasavci.


Turistično olepševalno društvo in Krajevna skupnost Ljubno ob Savinji
VABITA
na 32. tradicionalni FLOSARSKI BAL
I Program prireditev:
\ Četrtek, 30.7.1992
-	9.00 tekmovanje paraplegikov v namiznem tenisu
-	žjanje apna pri ATELŠEK Jožetu (ves teden)
Petek, 31.7.1992
-15.00 odprto prvenstvo v tenisu za posameznike za pokal Flosarja na igriščih Teniškega kluba Ljubno
-	18.00 otvoritev razstave slik Franca PODKRIŽ NIKA
v Prosvetnem domu
-	20.00 večer z dekliikim pevskim zborom Ljubno, moškim pevskim
zborom Raduha, kvartetom AVE, domačimi igralci in citrašem ROBANOM pred Prosvetnim domom
Sobota, 1.8.1992
-8.00 odbojkarski turnir na Forštu -15.00 tekmovanje v smučarskih skokih na 45m skakalnici -16.00 turnir v kegljanju za pokal Flosarja v kegljušču Šoštanj
-	20.00 nastop Folklornega društva Lanova vas iz Vidma pri Ptuju
-	21.00 večer s flosarji v Vrbju (igra ansambel
BRATJE IZ OPLOTNICE)
Nedelja, 2.8.1992
-	15.30 udiranje flosa s flosarskim krstom -16.00 flosarske igre na vodi
-16.30 razgovor z najstarejšim flosarjem -17.00 družabne igre za obiskovalce (igra ansambel ČUKI)
LJUBENSKIFLOSARJI
VAS PRIČAKUJEMO!
MORANA
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK
Opravljamg kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti. Če nas potrebujete, nas lahko pokličete ob vsakem času in uredili vam bomo vse v zvezi s prevozom in pokopom.
Če rabite samo pogrebno opremo (krsto, prevleko, križ, sveče), jo lahko dobite na naslednjih mestih:
-	v Mozirju: Florjane Franc, Cesta na Vrhe 28, tel. 831-617
-	na Ljubnem: Golob Janez, Ter 7, Ljubno ob Savinji, tel. 840-089, 840- 045
-	na_Rečici ob Savinji: Pokleka Herman, Rečica ob Savinji 144
-	v Šmartnem ob Dreti: Irmančnik Ivan, Šmartno ob Dreti 38
-	v Gornjem Gradu: Podlinšek Alojz, Gornji Grad 107/a
Na teh naslovih lahko naročite tudi izkope in zasipe grobnih jam, postavitev mrtvaških odrov, prevoze in vse ostalo.
MORANA
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK
Telefoni: (063) 721-667 721-043 721-395
OBVESTILA!
Celje - skladišče D-Per
7/1992
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7.ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva.
SPORED FILMOV
5000000278,13
COBISS
KINO 'JELKA1' NAŽAHJt
1.	in 2.8. ČAROVNIK - ameriški film - zabavni 8. in 9.8. VRNITEV V PLAVO LAGUNO - amerišd film -ljubezensko- pustolovski
VETERINARSKO DEŽURSTVO
27.7.	do 2.8. Rup Marija, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-017,
831-418
3.8. do 9.8. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219
10.8.	do 16.8. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 841-769
Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, tel. 831-418
KINO LJUBNO
V juliju in avgustu predstave odpadejo
MALI OGLASI
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE NADZORNIŠTVONAZARJE
za mesec julij
od 20.7. - 25.7. Peter Lever, Paška vas, tel.: 885-150 od 26.7. - 1.8. Marko Marolt, Mozirje tel.: 831-877
V slučaju kakšnih sprememb ali da se dežurni ne javi doma, pokličite Elektro Celje, tel.: 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije.
Poceni prodam dva TV črno-bela sprejemnika, eden je NEMŠKE znamke, eden pa GORENJE	107, odlično
ohranjena.	Prodam tudi
plinsko peč. Tel. 832- 232.
Ure vseh vrst, mehanske in kvarcne, izberite pri nas. Novo - prodaja znamk in albumov za filateliste! Urarstvo Šerbela-Rupnik, Ljubno, tel. 841-084.
Prodam 3 ovčarje. Tel 844-083.
Trajnožarno pečTobi plamen, ohranjeno , prodam za
8.000,90 SIT. INF. Tel. 832-597 popoldan.
Brezžični telefon 3000 m z inferfonom ugodno prodam. INF. Tel. 832-597 popoldan.
MATIČNA KRONIKA ZA MESEC JUNIJ 1992
Rojstva:
Rodilo se je 12 dečkov in 6 deklic
Poroke:
1.	Pahič Stanislav, 1959, Varpolje št. 64 in Bračun Leonida, 1961, Varpolje št. 64
2.	Jelaš Anto, 1966, Nazarje, Zadrečka cesta 11 in Kordič Katica, 1964, Nazarje, Zadrečka cesta 11
3.	Prislan Janez 1961, Dol Suha 4 in Breznik Olga, 1971, Mozirje, Na Tratah 11
4.	Jevšnik Ervin, 1969, Šmihel nad Mozirjem 11 in Dimeč Marjeta, 1970, Dol Suha 13
Smrti:
Rihter Ivan, 1961, Rovt pod Menino 34; Zupan Slavko, 1933, Gornji grad, Novo naselje 1; Dešman Jožef, 1931, Primož pri Ljubnem 27; Žerovnik Vida, 1933, Gornji grad, Attemsov trg 2; Glušič Rotija, 1910, Varpolje 16; Ločan Vinko, 1961, Spodnja Rečica 13; Jeraj Janez, 1915, Nizka 31; Pezar Frančiška, 1928, Šentjanž 37; Kladnik Stanislav, 1930, Radmirje 97; Plesnik Jakob, 1937, Podvolovljek 1; Počivalnik Ernest, 1926, Ljubija 1; Karče Darinka, 1918, Mozirje, Nove Trate 16; Matijevič Jožefa, 1933, Mozirje, Aškerčeva ulica 16
Prodaja in dostava premoga. Naročila sprejemamo v Kemični čistilnici Nazarje ali po telefonu 831-567. Dostavnino plačate.
Ugodno prodam kamp prikolico Kaper - brako 3 + 1, z baldahinom. Tel. 831-572.
Štedilnik štiri plin, dva elektrika ugodno prodam. Tel. 832-410.
Prodam mešalec za beton in varilni aparat Varex. Tel. 831-234.
Prodam dva meseca stara NEMŠKA OVČARJA. Tel. 842-153.
Prodam nove Casio CT670 velike tipke. Cena 900 DEM.
Prodajam prašiče težke okrog 20 kg. Močnik Marjan Radmirje, tel.842-357.
Obveščamo cenjene stranke, da poleg popravila šivalnih strojev in plinskih naprav odslej servisiram tudi gasilske aparate. Zagožen Anton, Ljubija 121, Mozirje, Tel. 831-109. Odprto:	ponedeljek in
četrtek od 15.00 do 18.00.
EPSI