11131829
Prebrano in preseiano iz leta 1995
Dragi bralci in bralke Glasnika SED!
Leto J995 je bilo zaznamovano z mnogimi obletnicami, jubileji in dmgimi slavji, o katerih smo v Glasniku Že bolj ali manj poročali. Ker se konec leta ponavadi delajo obračuni, bilance in inventure in ker je v navadi, da si v tem času ljudje največ želijo in privoščijo vse lepo tudi drugim, bom na tem inestu pobrala smetano z letošnje etnološke bere in nam vsem Zaželela vsaj toliko uspehov, novih knjig, posvetovanj, razstav idr., kol se jih je nabralo v tem letu.
Slovensko etnološko društvo je marca 1995 organiziralo medijsko predstavitev knjig, ki so izšle v letu 199-1V kulturno - informacijskem centru v Ljubljani so predstavili monografij, zbornikov in revij. Oktobra 1995 je sledil kongres Z naslovom Razvoj slovenske etnologije od Streklja in Murka do Sodobnih etnoloških prizadevanj, ob katerem je izšel tudi obširen zbornik, Enega od odmevov nanj objavljamo v tej številki. Od januarja do decembra se je zvrstilo še pet et-novečerov (vsi so bili v Cankarjevem domu v Ljubljani) ter dvodnevni občni zbor na Muljavi, kjer je Murkovo priznanje Prejel Slavko Kremenšek, Murko ve listine pa /.ve zda na Koželj, Majda Fister in lnja Smerdel.
V	letu 1995 je Vito Hazlcr prejel Steletovo priznanje, Gorazd -Makarovič Valvasorjevo nagrado, Milko Maličetov pa je postal akademik. Bernarda Potočnik je dobila študentsko Prešernovo nagrado za svojo diplomsko nalogo Hmeljnik, ki smo jo izdali v knjižni obliki leta 1994 v Knjižnici Glasnika Sloven skega etnološkega društva.
V	tem letu so uspešno zagovarjali magistrske naloge Rajko Muršlč, Karla Oder in Jože Hudales, doktorski pa Mojca Ravnik in Maja Godina. Izšlo je več kol ducat etnoloških knjig, ^aj omenim le nekaj avtorjev: Andrej Dular, Boris Kuhar, Zmaga Kumer, Monika Kropcj, Robe no Dapit, Helena Ložar Podloga r, Gorazd Makarovič, Marija Makarovič (ur), Borut Krumen, Mirko Ramovš, Karla Oder (ur.).... pa še Traditiones, Etnolog in tri številke Glasnika SED.
Prav tolikokrat so bile postavljene začasne razstave v pokrajinskih in drugih regionalnih muzejih ter v Slovenskem etnografskem muzeju, ob tem pa še vrsta manjših, vendar ne nepomembnih razstav v času velike noči, ob božiču ter ob drugih priložnostih - v Sloveniji in zamejstvu. Na razstavah so '>ile predstavljene različne tematike, odvisno od vrste muzeja in dogodka, ki so ga obeležile. Pestrost interesov naj ilustrira nekaj naslovov: Slovenski kozolec, Spomeniki kmečkega stavbarsiva na Gorenjskem, Mitologija Žoharjevega Kurenta, dinarske podobe, Kamniti svet, Škedenjske krušarce, Filmska ustvarjalnost Metoda in Milke Badjura 1926-69, Micarija, Po sledeh vsakdana - etnologovo delo nekoč in danes - od Strek-'ia in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj, Obleka naredi film, film naredi obleko, Življenje in delo Franceta Kotnika, Kinematograf v Ljubljani in Gorici 1896-1916...
''-ti pa smoobvseh teh naštetih in dnigih spodbudnih dogodkih Zgubili izjemnega etnologa Nika Kmeta, ki je preminil januarja *995 in čigar delo je v etnoloških logili praktično neponovljivo.
Slovensko etnološko društvo načrtuje tudi v letu 1996 javno Predstavitev etnoloških publikacij, ob kateri lx> izšla še etnološka bibliografija za leto 1995. V tej Številki objavljamo tudi
BBHBBB uvodnik
razpis za Murkovo priznanje in listine. Svoje predloge pošljite najkasneje do 15. aprila 1996. Naprošam vas, da redno pošiljate podatke za kroniko. Pravočasno pošiljajte informacije za obvestila oziroma novice, hkrati pa vas vabim, da do konca februarja pošljete svoje prispevke, ki kakorkoli obravnavajo vizualno dokumentacijo (fotografijo, film, video itd.), saj ho ena od naslednjih številk posvečena prav lej temi.
Pa lepo leto vam želim!
Mojca RamSak
Glasbeno-folkloristične teme
Ze lansko leto, ko se je začelo nekaj "kuhati" med takratno Sekcijo za slovensko glasbeno narodopisje pri ISN pri ZRG SAZLI (že samo zaradi tega nemogočega naziva bi bile spremembe dobrodošle!) in inštitutom za slovensko narodopisje pri ZRC SAZtJ, smo načrtovali, da bi vsaj s kakšnim prispevkom v Glasniku obeležili te "cepitve in delitve". Potem ko se je Glasbe no narodopisni inštitut (pod novim starim imenom) zares "odcepil" od ISN-ja, pa me je Marko Terseglav - ki je tudi zbral pričujoče prispevke sodelavcev GNI-ja - opozoril, da smo lansko leto pravzaprav spregledali obletnico ustanovitve Marollovega inštituta (in življenjski jubilej Zmage Kumer). Priložnost za tematski blok v Glasniku je bila torej koi naročena. A to ni edini razlog, da Številko posvečamo glasbenim in folklorisiičnim temam.
Folkloristika - ne le glasbena - je bila v zadnjem obdobju razvoja slovenske etnologije po svoje zapostavljena Vsaj v tistem obdobju, ko je - v osemdesetih letih - študirala moja generacija, smo pogrešali folklorislične predmete (ravno tako kot antropološke, a to je že druga zgodba). V devetdesetih letih je folkloristika končno (ne najmanj pomemben) del Študijskega programa na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, kar nas lahko navdaja z upanjem, da se bo plodno razvijala. V etnološkem "polju" ali samostojna - to pravzaprav sploh ni pomembno. Pomembno je namreč ("javno" in "strokovno") poznavanje folklorne dediščine.
Zato bomo v naslednji številki Glasnika objavili Unese o va Priporočila za varovanje tradicionalne kulture in folklore. Besedilo jec bilo sicer pripravljeno že za to številko, a se je "zataknilo" pri iskanju najustreznejših prevodov strokovnih in pravnih izrazov. Ker smo imeli preveč gradiva, smo se odločili, da bomo tudi nekaj prispevkov v zvezi z ljudsko kulturo in slovstveno folkloro objavili v naslednji številki, ki bo izšla v marcu.
Ob koncu leta smo pripravili tudi analizo objav v Glasniku za zadnji dve leti in ugotovili, da - v nasprotju s pričakovanji enega od sofi na nce rje v - objavljamo manj znanstvenih člankov kol strokovnih. Ker je Glasnik publikacija, v kateri objavljamo tako znanstvene prispevke kot strokovna poročila, informacije in različno gradivo (iid.), bi se želeli približati čim bolj uravnovešeniu razmerju med "učenostjo", "prakso" in "uporabo". Zato vas še enkrat pozivam, da sodelujete s svojimi prispevki. Edino merilo je "odličnost".
Ra jko Muršič
glasnik sed 35/1995, it. 4
1