Narodna slavnost v Gornji Radgoni. Pokanje topičev je dne 16. t. m. zgodaj naznanjalo, da je napočil dan, ko se uresniči dolgoletna želja GornjeRadgonskih narodnjakov. Topiči so naznanjali, da se je porodilo dete, od vseh že komaj pričakovano kmetijsko bralno društvo.Komaj je solnce izšlo izza gor, obetajoč lep dan, že so raz Škerlecevo gostilno zavihrale cesarske in slovenske zastave. Na vrtu dvigal se je visok mlaj z mogočno trobojnico, oznanjujočo daleč okrog, da se bode tu vršila slovenska slavnost. Kmalo v jutro so se že začele gostilniške sobe polniti Ijudij, ki so s prazničnim veseljem ogledovali lepe dekoracije. Celo orehovskega preroka je gnala radovednost v zborovalno sobo in strupeno je ogledoval slovenske zastavice in razne napise. Bračko je pred tednora po okraju prerokoval. da nič ne bo \v. bralnc^jia tlru- Stva; ali močno se je varal. Kajti preteklo nedeljo vršila se je ustanovna slavnost v takem obsegu in s tolikim sijajem, kakoršnega nikdo ni pričakoval. Osnovalni odbor je storil v resnici velikanske priprave in res priredil slavnost, kakoršne Gornja-Radgona še ni videla. Ob 10. uri pripeljala se je z vlakom osem mož broječa godba pod vodstvom g. Vaude iz Svetinj. Kmalo potem so začeli prihajati z vseh stranij lepo okrašeni vozovi in opoludne vladalo je že živahno gibanje v gostilni in na cesti. Ko so pa večernice minole in se je bližal čas otvoritve, bili so gostilniški prostori in vrt do cela napolnjeni. Ljudstvo se je kar trlo in željno pričakovalo začetka. Po prihodu Ljutomerskega vlaka, ki je pripeljal neštevilno gostov, med temi Gvenske tamburaše, Ljutomerski mešani zbor, Malonedeljske pevce itd., vršil se je v zborovalni sobi občni zbor. Predsednik osnovalnega odbora otvoril ga je s pozdravom gostov in zdravico na cesarja, ter pozdravil vladnega komisarja. Na to je poročal tajnik o delovanju osnovalnega odbora in pojasnjeval pravila. V odbor bili so potem z vsklikom voljeni sledeči gg.: Notar Oton Ploj, predsednik, kaplan Fran Moravec, podpredsednik, dr. Franjo Pikl, tajnik, kaplan Jakob Kosar, knjižničar, kmet Janez Pelcl, blagajnik, kmet Franjo Kavčič, odbornik in kot namestnika kmet Martin Roškar ter Janez Milar. S tem se je zaključil občni zbor in se je začela na prostornem vrtu prosta zabava. Po pozdravu vseh udeležencev in posameznih odličnih gostov, nastopil je slavnostni govornik gosp. D. ttribar. Govoril je zelo navdušeno o namenu in važnosti bralnih društev ter dokazoval, da so bralna društva važen činitelj v našem napredovanju. Po tem govoru vrstilo se je peije, tamburanje, godba, napitnice itd. in zavladalo je v eeli družbi občno veselje. Posebno je ljudstvo zanimala tamburaška godba, katera je bila vedno pohvaljena in so se morale posamezne točke večkrat ponavljati. Ravno tako je vzbudilo pri poslušalcih pozornost petje mešanega zbora Ljutomerskega, kateremu se je dajalo zasluženo priznanje. To vam je pa tudi petje, kakoršnega je malokedaj slišati! To milo in nežno petje je dalo gospodu Hribarju povod, da je vnovič ustal ter govoril napitnico narodnemu ženstvu. Tej napitnici sledila je cela vrsta drugih. Tako je napil g. Vračič kot zastopnik Negovskega bralnega društva razvoju in napredku Gornje-Radgonskega, g. Ilešič iz Št. Jurija govoril je o dveh dragih stvareh, kateri ima Slovenec in kateri si hoče ohraniti, namreč o veri in narodnosti. Gospod Korošec iz Biserjana napil je složnemu delovanju med duhovnim in posvetnim razumništvom. In še mnogo drugih govornikov se je oglasilo s krepkimi govori ter ljudstvo navduševalo in razveseljevalo. Tako je pretekel popoldan in se bližal mrak. A ljudstvo, katerega je bilo v začetku veselice gotovo nad 2000, ostalo je vstrajno do poznega večera na prostoru ter pazljivo in z radostjo poslušalo krasno petje, godbo in govore. To je bil v resnici nekak tabor. Tako obilne udeležbe se osnovalni odbor ni nadejal. Priskrbel je miz in sedežev le za kacih 500 oseb. Zatorej je moralo sto in sto oseb ostati brez sedeža; a da je tako množica vkljub temu ostala vendar vstrajna in do poznega večera sledila poduku in zabavi, to nam je dokaz, da je naše ljudstvo v svojem jedru nepokvarjeno in vkljubu vsemu hujskanju še vedno blagim čustvom pristopno. To nas navdaja tudi z nadejo na boljšo bodočnost v našem okraju.