NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 10. JULIJA 2002. Lokalna politika pomaga nuklearki Krško - Občina Krško je s podporo 31 poslancev državnega zbora poslala Ustavnemu sodišču R Slovenije v presojo ustavnosti predlog Pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, Povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim okoriščanjem in razgradnjo. S tem je odložila odločanje o pogodbi ^ državnem zboru, ki bi morala biti sprejeta do 30. junija. Vlada R Avenije je sprejela rezervni scenarij v smislu ponudbe električne |jnergi.je iz nuklearke. Če bi pogodba stopila v veljavo, bi namreč Hrvati s 1. julijem ponovno pričeli z odjemom električne energije 12 Krškega. ... na strani 3 2. poletni fašjenkov piknik Mihalovec - Poletje običajno ni tisti čas, ko bi se po svetu podile Maškare, pa vendarle seje nekaj podobnega dogajalo v KS Dobo-namreč z veliko mero zavesti po ohranjanju starih ljud-kih šeg in navad ter veliko mero ljubezni do kraja deluje Turistično '"uštvo (TD) Dobova - Sekcija Fašjenk, ki je letos že drugič zapored 0rganiziralo "Poletni Fašjenkov piknik”. Program se je neprekinjeno odvijal v zraku in na tleh od zgodnjega popoldneva pa do Polnočnega ognjemeta. Organizatorji so poželi čestitke vseh, celo ec» gostje. Kurenti iz Hajdine, se kar niso mogli načuditi tako jemnemu obisku, kajti pravijo, da pri njih, pa čeprav gre za urente, ne uspejo zbrati niti približno toliko ljudi, kot jih je bilo tQkrat v Mihajlovcu. Qšjenske lepotice pred proglasitvijo kraljice Q v°jevrsten pridih je prireditvi vsekakor dal nekronani “kralj” bit' °Vskeša Fašjenka Branko Bogovič. Sicer pa, kjer je kralj, mora MartUdi. ^jica’ letošnja Fašenjkova kraljica je tako postala “brhka” iz I ®ar*ta- Kako bo z njeno brhkostjo čez leto dni, ko jo bodo “vrgli” etala, pa bomo še poročali. KS Cerklje ob Krki - poskusni zajček Cerklje ob Krki - Tam, kjer na robu krškega polja reka Krka zajeda bregove, se na njenem levem in desnem bregu razprostira Krajevna skupnost Cerklje ob Krki. Razgibanost ravninskega in hribovitega področja pokriva 17 vasi, premore bogate naravne danosti, med katere sodi že v srednjem veku poznat termalni vrelec današnjih Klunovih Toplic, znamenito cerkev pri Bušeči vasi in mnoge arheološke ostanke. Skozi naselji Cerklje ob Krki in Župečo vas vodi poldrugi kilometer obnovljene regionalne ceste s preizkusnim projektom umirjanja prometa. Pred dnevi so jo svečano odprli. Investicijska vrednost del je bila okrog 225 milijonov SIT, od tega je slabi dve tretjini sredstev pokril glavni investitor Direkcija RS za ceste, občina Brežice pa po sofinancer-skem sporazumu preostalo dobro tretjino potrebnih sredstev. ... no strani 9 Na odprtju ceste minister Jakob Presečnik s sodelavci ob županu Vladislavu Deržiču in poslancema Andrejem Vizjakom in Jožetom Avšičem Velika nagrada Slovenije ... na strani 13 J ^ —— GIP.O POSAVJE m TOGREL KRŠKO m SGP POSAVJE SEVNICA m GIPO-GRADNJA ZAGREB m BSR G/PO SARAJEVO eiaa POSAVJE d.e,«., Krike 4le, «242 Krtke Mn Krško - 50-letna zgodovina slovenskega speedwaya ne pomni takšnega prestiža, kot se je odvijal na stadionu Matije Gubca v Krškem, kjer je potekala ena od najžlahtnejših speedway dirk na svetu, serija Speedway Grand Prix. Ob tem, daje dirka privabila veliko število gledalcev, tako iz domovine kot tujine, so organizatorji, AMD Krško, prejeli tudi odlično oceno za časovno brezhibno usklajen program. Skoraj vse je bilo brez napak, če odštejemo razočaranje slovenskih ljubiteljev tega športa, ki so od naših dveh asov, Mateja Ferjana in Izaka Šanteja, pričakovali le nekaj več kot rep med najboljšimi. Podrobnosti... ...na stran 14 Zmagovalec VN Slovenije Avstralec Ryan Sullivan Glasba za dom krajanov Križe Brežice - Krajevna skupnost Pečice-Križe in Prostovoljno gasilsko društvo Križe se trudita zgraditi dom krajanov na Križah. S tem namenom so izvedli dobrodelni koncert pod balonom v Brežicah. Kljub slabšemu obiskuje ob 15 nastopajočih prijetno izzvenel. Zbrana sredstva organizatorji namenjajo za gradnjo doma krajanov na Križah, pričakujejo pa tudi sponzorsko podporo. Trenutno so pred izvedbo prve plošče. ...na strani 11 Nastop komaj 8-letnega Gregorja Gramca na harmoniki je požel največji aplavz. Spodnje perilo in oblačila CAamoo,- po super cenah Trgovina GLAMOUR v trgovskem centru v Slovenski vasi vas vabi k ugodnim nakupom. Zenske majice in brisače za na plažo od 990 SIT, nedrčki od 1.290 SIT, spodnje Mačke in tangice od 390 SIT, otroški kompleti od 1.190 SIT, T-SHIRT od 390 SIT dalje in še veliko drugega blaga za ženske, moške in otroke po ugodnih cenah. Volimpex d.o.o., Kogojeva 19, 6320 Portorož URNIK pw-petC9-11ii16'tf Mfcotctt-13 mM«r www.glasmaher.com Nova kolekcija sončnih očal 2002 ( G)*sm*hcr ), kN^STUŽEK Dajan a.p.^ OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! Ul.: 07 499 31 31 NASPROTI OBČINE BREŽICE KVALITETNO HITRO UGODNO NA RECEPT OKULISTA IZ VSEBINE. Izbrana lokacija za čistilno napravo... ... stran 2 Število Posavcev pada... ... stran 3 Spričevala prvim devetletkarjem... ... stran 6 Posavska kopališča... stran 10 če žeiite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 POSAVSKE fU/SlCE Ministri prihajajo Pomlad seje tudi uradno poslovila in pred durmi je dopustniški čas. Najug dežele ni udaril le vročinski val, marveč prihajajo sem dol tudi pomembni ljudje slovenske oblasti. Med njimi, z izjemo Boruta Pahorja, ni najodgovornejših, zato pa prevladujejo ministri vseh vrst in barv. Najpogosteje je gost kmetijski minister Franci But, kar dvakrat seje na začudenje mnogih v Posavju mudila kulturna ministrica Andreja Rihter in prišla sta minister za okolje in prostor Janez Kopač ter prometni minister Jakob Presečnik. Le Vlado Dimovski se kot dim izogiba posavske dežele, tako da so celo njegovi strankarski somišljeniki že kar malo ogorčeni. Bi pa po družabnih srečanjih kolektivov posavskih občinskih uprav in upravnih enot lahko sklepali, daje idila v regiji popolna. Pa ni! Zgode in nezgode okrog elektrarn Kar neverjetno se zapleta okrog dokumentov, ki naj bi uredila slovensko-hrvaške odnose okrog krške nuklearke in končnih odločitev za gradnjo verige spodnjesavskih elektrarn. Z vseh strani letijo očitki na račun nekaterih posameznikov, zlasti na posavska poslanca v državnem zboru Jožeta Avšiča in Branka Janca, češ, da v obeh primerih nista ukrepala tako, kot so jima naročili v domačih krajih. Mar naj kot samostojna par- Niko Galeša lamentarca ravnata protiustavno, se podrejata svojim strankarskim centralam ali ravnata po svoji glavi? Na drugem mestu v tokratni številki SavaGlasa boste lahko prebrali več o pomislekih Jožeta Avšiča, kar očitno pa je, da bo preteklo še veliko časa do rešitve zapletenih vprašanj okrog Jedrske elektrarne Krško in do izgradnje petih vodnih elektrarn. In ni odveč bojazen, da lahko Posavje v obeh primerih ostane praznih rok; premalo zna iztržiti na račun nuklearke in shrambe njenih radioaktivnih odpadkov, nepovezana posavska gradbena operativa pa lahko ostane brez dela tudi pri gradnji vodnih elektrarn. Zbornična razprava o tem, da morajo biti elektrarne izziv za regijsko gospodarstvo, je bila dovolj zgovorna in neprepričljiva! Niko Galeša, vodja pogajalske skupine, močno zaslužen, daje skupaj z državnim sekretarjem Golobom v koncesijsko pogodbo le vrinil nekaj pomembnih dobrobiti za Posavje, upa, da se bodo v regiji le prebudili in poenotili. Tudi na prvi skupni seji občinskih svetov! Da ne bo spet v ospredju politika! Svetniki in svetniki Ta se sicer kuha na državnih in lokalnih ravneh. V Sevnici še danes ne vedo, čemu je njihov podžupan Andrej Štricelj zapustil ugodno službo ter se podal v neznano k Borutu Miklavčiču na Savske elektrarne. Morda Štricelj zdaj, ko se mnoge stvari postav- Andrej Štricelj Ijajo na glavo, upa na vodenje hčerinske firme za infrastrukturo. Toda kaj, če se za isto mesto odloči njegov strankarski kolega in poslanec Branko Janc? Pa kaže razmišljati tudi o takšni možnosti, kajti v tem primeru bi v parlament prišel za poslanca Gregor Golobič oziroma v primeru, če bi mu premier Drnovšek ponudil svoj stolček, novomeška zdravnica Gazvodova. Vse to je politika, tako kakor priprave na volitve državnega svetnika. V Krškem so liberalni demokrati menda že predlagali, naj bi se za to funkcijo potegoval Peter Zigante, a so očitno pozabili, da po dogovoru izpred let pripada nekomu iz sev-niške občine. Brežičan Bojan Petan, sedanji posavski državni svetnik, se menda ni posebej proslavil, kot prvi človek založbe DZS pa se je hudo zameril tudi kulturnikom. V poslovnem časo- pisu Profit ga je pred dnevi urednik Jože Simčič imenoval kar za skrunilca kulturnih spomenikov, v uvodniku pa o mladem gospodu med drugim zapisal: “ Petan, bolj borzni špekulant kot založnik, je na mah zavzel največjo in naj- uglednejšo slovensko založbo in iz nje naredil navadno “štacuno”. Pri njem v pisarmi ne boste našli niti ene knjige, niti za dekoracijo je ni, prostodušno reče, da knjig sploh ne bere. V njegovi pisarni deluje samo računalnik z moni- . Milena Jesenko torjem, s katerega bere najnovejše borzne informacije. In jih tudi potrebuje, saj sedi v nekaj nadzornih svetih, tudi v Termah Čatež, kjer s pridom uporablja svoj vpliv.” Tudi občinske seje so politika Zadnjo sejo Občinskega sveta Brežice je, sicer ob prisotnosti Deržiča, spet vodila podžupanja Milena Jesenko. Bistveno se njeno vodenje sej loči od tistih, ki jim predseduje Slavko Sušin, saj je bolj odrezav, pravzaprav kar malce aroganten in ne dovoljuje dolgoveznih razprav. Zato pa vedno znova udriha po občinski up- ravi in nenehno upravičeno nerga zaradi neurejenih parkirišč okrog zdravstvenega doma. Jesenkova vodi seje bolj uglajeno in demokratično, morda pa ima zato tudi več težav. Ko je denimo na županovo pobudo z dnevnega reda zadnjič umaknila točko o pobratenju občin, je svetnik Stane Radanovič razburjen pojasnil, da prihodnjih deset let ne bo glasoval za vnovično sodelovanje s srbsko Veliko Piano. Očitno je pozabil, da je prav njegov strankarski prvak Jelinčič prvi, še pred Drnovškom, poletel v Beograd. Močno seje na zadnji brežiški seji zapletalo tudi okrog lokacije čistilne naprave. Občinskim svetnikom očitno smrdi, saj si jih je zelo malo ogledalo tak objekt v Črnučah. Na koncu so se vendarle poenotili in izglasovali lokacijo, ki prav gotovo ne bo pogodu vodstvu čateškega zdravilišča. Mimogrede pa so seveda pozabili, da je doslej za iskanje lokacij bilo porabljenih že 20 milijonov SIT. Le predsednik KS Dobova Miha Škvarč je svetnikom povedal v brk, da so jih Občinarji spet “nategnili” in da jim nič več ne verjamejo. Jesenkova pa se ne ukvarja zgolj z vodenjem sej in nadomeščanjem župana na obisku brežiških kulturnikov v tujini, ampak mora posredovati tudi med Mladinskim centrom in bližnjimi stanovalci, ker se hudujejo zaradi hrupa, ki prihaja iz nekdanjega doma JLA. (Pre)veliki apetiti Brežiško društvo za oživitev mesta se je po ustanovni skupščini že lotilo dela, vendar se meščani boje, da zaradi prevelikih želja ne bi ostalo zgolj pri besedah. Prevelike apetite imajo menda tudi krajevni veljaki v Pišecah; uspelo jim je izsiliti gradnjo nadstandardne telovadnice, zdaj pa bi za peščico gledalcev radi dobili še tribune. Preveč goreče deluje služba na brežiškem pokopališču, ki je tebi nič meni nič uničila grob prvega brežiškega župana in narodnega buditelja odvetnika Gvidona Srebreta in bati seje, da se je izgubila tudi nagrobna plošča. Medtem so neznanci poškodovali tudi novi spomenik izgnancem v Brežicah in končalo se je šolsko leto. Za primerjavo ponujamo dve fotografiji naših osrednjih srednjih šol - pred ekonomsko v Brežicah parkirajo dijaki svoje avtomobile, pred tehniško v Krškem pa motorje. Že na zunaj je tako očitno, kaj h komu sodi. Žal je medtem spet vzcvetela Krka, zato bo ob njej od Kostanjevice do Brežic manj kopalcev. Le Milan Herakovič se bo še naprej trudil, da bodo dolenjske Benetke dostojno proslavile 750-letnico. Nasvidenje do jeseni, ko bodo tudi Posavske mušice lahko praznovale 50. številko! Vlado Podgoršek Šola za bodoče trgovce in ekonomiste Milan Herakovič Namesto pocenitve vrtcev padali očitki Brežice - 16. izredna seja brežiškega občinskega sveta ni dala odgovora na preračun cene v vrtcih v občini Brežice. Obravnavali so jo na zahtevo svetniških skupin SLS, SDS in ZLSD. Ti župana Vladislava Deržiča opozarjajo, da je ob zadnjih podražitvah cen vrtcev obljubljal celovito obravnavo problematike financiranja predšolske vzgoje, pa do nje ni prišlo. Sprememba cen programov v vrtcih sl. aprilom letos je povzročila 16-odstotno podražitev vrtcev za starše, mag. Andrej Vizjak pa izpostavlja, daje povišanje znatnejše in sicer tudi za več kot 40 odstotkov. Po njegovem mnenju je tako visoka podražitev posledica dviga ekonomskih cen vseh programov vrtcev, predvsem pa razveljavitve sprejetih sklepov Občine Brežice, na podlagi katerih je proračun občine Brežice v celoti pokril podražitev vrtcev v preteklih letih, ter sklepa, da je bila izhodišče za plačilo staršev ekonomska cena najcenejšega vrtca v občini Brežice. Dejstvo je, da so s to podražitvijo cene vrtcev v občini Brežice, ki jih plačujejo starši, ene najvišjih, če ne najvišje v Sloveniji, kar je ob dejstvu, da je v občini Brežice povprečna plača nižja od državnega povprečja, nelogično in nesprejemljivo, še poudarja Vizjak. Kot posledico navaja, da so starši pričeli bolj pogosto izpisovati otroke ali jih prepisujejo v poldnevne programe. Daje bil zadnji predlog podražitve cen formalno korekten in skladen z veljavnimi predpisi je Mihaelu Škrlecu potrdilo tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Matični oddelek na Občini Brežice paje v juniju pridobil tudi podatke o izpisih otrok ob zadnji podražitvi, kijih večina vrtcev ne beleži, razen v vrtcu v Cerkljah ob Krki enega, v Dobovi štiri, v Brežicah pa so maja starši s prvo večjo položnico izpisali osem in v juniju šestindvajset otrok, veliko je bilo želja po prepisih iz ce- lodnevnega v poldnevni program, za katerega niso prepričali petnajst staršev. Pobudniki izredne seje zato predlagajo, da se tistim staršem, ki z vrtcem sklenejo pogodbo o celoletnem vpisu, prizna 20-od-stotni popust, če pa otroka vpišejo v celodnevnem program, še 10-odstotno znižanje cene, enako pa naj bi v enem mesecu občina kot ; ustanovitelj z vodstvi vrtcev preverila izračune ekonomskih cen , in po potrebi predlagala spremembe. Pobude so povzročile vroče razprave, Edi Štraus je oporekal, da so starši na istem, kot da svoj® otroke izpišejo za čas dopustov, Mihael Skrlec pa je Oddelku za družbene dejavnosti očital, da v gradivu ni njegovega stališča i® izrekel nekaj krepkih očitkov pr* celoletnem letošnjem “šmornu glede cene vrtcev. Vodja ornem i jenega oddelka Anica Hribar ob vodenju seje podžupanje Milen® Jesenko ni prišla do besede, je pa tajnik občinske uprave Ferde Pinterič pojasnil, da je Hribarjeva na kolegijih dvakrat zahtevala stališče občinske uprave, Pa ravno tako niso bili enotni in zato je gradivo za cene vrtcev brez njihovega stališča. Glede tega vprašanja se ni poenotila niti delovna skupina, ki jo je imenoval župan, saj ti sklepi pomenijo obremenitev občinskega proračuna. Tako bodo s to vročo razprav® še bolj vročih cen vrtcev, za katere predlagatelji pravijo, da s° najvišje v državi, nadaljevali v teb dneh. Suzana Vahtar* Končno za lokacijo čistilne naprave Brežice - Po vseh zapletih so svetniki Občinskega sveta Brežice minuli teden na izredni seji izbrali lokacijo čistilne naprave za Brežice in sprejeli tudi osnutek potrebnega odloka. Če spomnimo na še eno zapleteno “zgodbo” z občinskega sveta, ko so svetniki na 33. redni seji zavrnili predvideno lokacijo čistilne naprave pred naseljem Mostec in Termami Čatež. Nato pa so se teden dni kasneje ob ponujeni določitvi sprejemljive lokacije za čistilno napravo med naknadno ponujenimi še štirimi predlogi lokacij iz študij, ponovno najbolj nagibali k tisti, ki so jo pred tem zavrnili, ter kot rezervo sprejeli še lokacijo nekoliko nižje pod obstoječo v Trnju. Izglasovali so, da bodo osnutek ponovno obravnavali na izredni seji ter ugotovili, da morajo najprej razveljaviti dosedanje sklepe in o njih ponovno sklepati. Veliko ni pripomogel niti organiziran ogled podobne čistilne naprave v Ljubljani v tem vmesnem času, saj se gaje udeležilo le nekaj svetnikov. Danilo Dolinar je kot projektant Hidroinženiringa Ljubljana ponovno razložil prednosti lokacij in na vročo razpravo dodal, da če bodo pametno odločili in bodo racionalni, bodo imeli dve čistilni napravi, za Brežice in Dobovo. Poudaril je še, da država oziroma EU ne bo plačala neracionalne možnosti priključitve Dobove na napravo v Brežicah, kakor zahteva Krajevna skupnost (KS) Dobova. Predsednik sveta KS Dobova Mihael Škvarč je na svetu dobil besedo in je zahteve ponovil ter očital, da jih je občina ponovno “potegnila” pri kanalizaciji °z' čistilni napravi, ki bi jo po obljubah župana, tako Skvarč, '/e morali imeti. Tajnik občinske uprave Ferdo Pinterič je zamn® pojasnjeval, da je vaška skupnost Loče leta 1997 ponudila lokacijo za čistilno napravo Dobova in so na podlagi tega sklep® leta 2000 izvedli sprememb0 plana za lokacijo, zdaj pa Žf imajo rezervacije zemljbc: Sklepanje je želel pospes® Ivan Vogrinc, ki je od obči11' skega sveta zahteval, da bo čistilna naprava za Dobovo zgfa' jena do leta 2006; to je poskuša zavarovati še z bančno garanc* jo, česar pa svetniki niso p°® prli. So pa se nato poenotili. 0 .postopki izdelave projekt®® dokumentacije za obe čistil® napravi potekajo sočasno zamikom dveh let. Postopke bo potrebno izv® jati v najkrajših možnih roki®: ki jih dopušča zakonodaja, da sploh še lahko poskusili zag0^ toviti sofinanciranje iz evr°P skih virov, kajti projekt čistil®^ naprave Brežice je vključen program ISPA. .< Suzana Vahtd^s Sporazum o NEK v presoji ustavnosti Krško - V protokolu o urejanju statusa Nuklearne elektrarne Krško sta Slovenija in Hrvaška opredelili 30. junij kot končni rok za sprejem ratificirane meddržavne pogodbe v parlamentih obeh držav. Državni zbor RS je predlog za ratifikacijo Pogodbe uvrstil na dnevni red junijske seje 18. junija, istega dne pa je bil na Ustavnem sodišču vložen predlog za presojo »jene ustavnosti. Državni zbor bo o pogodbi glasoval potem, ko bo dobil mnenje Ustavnega sodišča. Občina Krško seje v imenu Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju Po letu dni neuspelih poskusov, da bi na podlagi strokovnih argumentov Prepričala pogajalsko skupino in vlado R Slovenije o za njih nesprejemljivem predlogu Pogodbe o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij o Nuklearni elektrarni Krško odločila, da poda Ustavnemu sodišču predlog za prevei]anje skladnosti meddržavne Pogodbe z Ustavo R Slovenije. Predlog za presojo ustavnosti so vložili preko Državnega zbora, za kar Je potrebno zagotoviti 30 podpisov Poslancev. Krčanom je uspelo dobiti 31 podpisnikov iz strank SDS, SMS, SNS, SLS in NSi. Predlog za presojo temelji predvsem na neskladnosti omenjene pogodbe z določili 72. člena ustave, ki govori o pravici do zdravega življenj-skega okolja, na neskladnosti pogodbe s pravico enakosti pred zakonom iz 14. člena ter pravico do svobo-dtle gospodarske pobude iz 74. člena ustave. Krški župan Franci Bogovič je 18. junija v Cankarjevem domu v Ljubljani sklical tiskovno konferenco, predstavil pobudo za presojo ustavnosti in še istega dne popoldne jebilatapredanaUstavnemu sodišču, vendar 21. junija, ko smo preverjali odmeve, ne vlada ne DZ o tem nista bila uradno obveščena. Po tolmačenju sekretarke Ustavnega sodišča Jadranke Sovdat je pri mednarodnih pogodbah pred ratifikacijo mnenje tega sodišča zave- Od parafiranja meddržavne pogodbe julija lani Hrvaška ne izstavlja več računov za nedobavljeno električno energijo iz NEK in po njihovem mnenju za neupravičeno uporabo njihovega vložka v elektrarni. V izogib nadaljnjim zahtevkom hrvaške strani in morebitnim arbitražnim tožbam je slovenska vlada sprejela ceno in pogoje ponovne dobave električne energije Hrvaški za obdobje od 1.julija do 31.decembra 2002. Cena MWh je 29,697 EUR, ponujena količina pa 1.387.500 MWh. Cena temelji na letošnjem poslovnem načrtu NEK, upošteva stroške obratovanja, vzdrževanja, jedrskega goriva in prispevek za razgradnjo v višini 2,771 EUR po MWh, ne vsebuje pa stroškov omrežnine in DDV. Nuklearka bo zaračunavala pogodbene količine Hrvatski elektroprivredi (HEP) trikrat mesečno, rok plačila je 20 dni, HEP pa mora te svoje obveznosti zavarovati z bančno garancijo. Pogoji iz ponudbe, ki jo je NEK posredovala HEP, veljajo do 30.junija. Če s 1.julijem stopi v veljavo meddržavna pogodba, bo hrvaška stran prevzemala del električne energije iz krške elektrarne po pogojih iz pogodbe. Motenj pri preskrbi z elektriko v nobenem primeru ne bo. Slovenija je že pred časom zakupila rezervne kapacitete v primem ratifikacije pogodbe in se dogovorila tudi za vračilo zakupa (kar predstavlja določen strošek), če sporazum ne bo podpisan. zujoče, torej bo potrebno pred odločanjem nanj počakati. Vladaje zaprosila, dabipobudozapresojoustavnosti obravnavah prednostno. Minister za okolje Janez Kopač opozarja, da odložitev odločanja o sporazumu o NEK pomeni (navajamo izjavo) “... najslabše, kar se lahko zgodi državi, lokalni skupnosti in sami jedrski elektrarni. S tako potezo bi se lahko znova sprožile vse tožbe do NEK, vsa negotovost njenega rednega poslovanja, pa tudi vsi dogovori s sosednjo državo bi bili znova pod vprašajem. Če poslanci menijo, da je sporazum neprimeren, bi bilo za Slovenijo mnogo bolje, da bi ga zavrnili in oblikovali nova pogajalska izhodišča.” Če sporazum ne bo ratificiran, ostaja v veljavi uredba o preoblikovanju NEK iz leta 1998, ki jo Hrvaška razume kot nacionalizacijo njihovega deleža v nuklearki in je zato pri Ustavnem sodišču R Slovenije sprožila postopek za presojo ustavnosti. Branka Demovšek 617 Posavcev manj Avenija, Posavje - Po prvih podatkih popisa 2002, ki ga je statistični urad izvajal med 1. in 15. aprilom, je bilo v Sloveniji 1-948.250 prebivalcev, 688.733 gospodinjstev in 775.131 stanovanj. Število prebivalcev se je v zadnjih 11 letih povečalo za ^•895 oziroma za 1,8 odstotka. Vendar pa se je število prebivalcev v Spodnjeposavski statistični regiji (občine Brežice, Krško, Sevnica) zmanjšalo iz 68.490 prebivalcev leta 1991 na 67.873 prebivalcev leta 2002, kar je 617 prebivalcev manj. aradi spremenjene definicije v letošnjem popisu podatki o številu prebivalcev niso neposredno primerljivi s podatki iz P°pisa 1991. Kot prebivalci Slovenije tokrat niso šteti tisti državljani RS, ki že vsaj eno leto prebivajo v tujini, ne glede na to, imajo v Sloveniji še vedno prijavljeno stalno prebivališče. Ker je imela Slovenija v med-Popisnem obdobju negativni narav-K f>r'raSt’ saj je umrlo približno 60 prebivalcev več, kot se jih je rodilo, je večje število prebivalcev Posledica priseljevanja državljanov tz tujine, prisilnih migracij v overijo z območij nekdanje Jugo-avije, sodobne ekonomske mi-tLt?6 *n ieSaiizacija prebivanja sjS .. državljanov nekdanje Jugove, ki v Sloveniji ob njeni osa-osvojitvi niso imeli registrirane-ga |alnega prebivališča. Število gospodinjstev v Slove-Se je glede na leto 1991 po- co calo za 48.578 (oziroma za 7,6 ^ Sa Podatki za Spodnjepo- £ ysko regijo kažejo prav tako '5 U*ast gospodinjstev etnah (glej tabelo). bilo zmanjšanje za dve desetinki), ima tokrat povprečno gospodinjstvo kar za tri desetinke manj članov kot pred desetimi leti. Povprečno število članov gospodinjstva v Sloveniji je 2,8 (pred 11 leti 3,1). Zmanjševanje povprečnega števila članov gospodinjstva je značilno za celo Slovenijo, saj imajo samo še tri regije značilna tudi za Evropo (t.i. sin-gles), večanje števila ostarelih gospodinjstev in vedno manjše število tradicionalnih gospodinjstev s tremi generacijami članov, ki so bila značilna za ruralna okolja. Število stanovanj se je glede na prejšnji popis povečalo za 90.852 oziroma za 13,3 odstotka, prav tako seje to število povečalo v Brežicah, Krškem in Sevnici (glej tabelo). Spolna struktura prebivalstva se ni spremenila, tako da ostaja delež moških in žensk enak kot ob prejšnjem popisu (48,5 odstotka moških in 51,5 odstotka žensk). Končni rezultati bodo znani aprila prihodnje leto. Lidija Kostevc ste °VečanJe števila gospodinj-v Za 7,6 odstotka in s tem po-„ ano zmanjševanje povprečne-števila članov gospodinjstva je ^Pomembnejši demografski Ces v Sloveniji po njeni osa- osv0jjtvj jyjecjtem se j£ pQ Pteif1 svetovni V0Jn‘ v obdobju štev i Vema P°P'soma povprečno Ztn * °. članov gospodinjstva ""Jševalo le za desetinko (ra-nmed leti 1971 in 1981, ko je OBČINA PREBIVALSTVO GOSPODINJSTVA STANOVANJA 1991 2002 1991 2002 1991 2002 BREŽICE 23510 23091 7502 7985 8708 10002 KRŠKO 27364 27215 8613 9127 9575 10686 SEVNICA 17616 17567 5474 5729 6577 7613 Kam na poletni oddih? Posavje - V vročih poletnih dneh vsi iščemo sprostitev in predvsem osvežitev. V poletnih mesecih se nekateri še vedno odpravijo na počitnikovanje oziroma na dopust na morje ali v gore. Vse bolj prihaja do izraza tudi oddih pri sorodnikih na podeželju. Vendar pa je vsako leto večje število takih, za katere so stroški za organizirano dopustovanje tri ali štiričlanske družine s povprečno slovensko plačo previsoki. Zato postajajo vse bolj popularni okoliški bazeni in dostopna kopališča na bližnjih rekah, kar je za mnoge denarnice bolj sprejemljivo. In kako bodo dopust preživeli nekateri Posavci? Igor Pavkovič, poklicni rocker iz Sevnice: Moj dopust je sestavljen iz več delov; pravkar se odpravlj am v Nemčijo na rock festival South-side. Ko se vrnem, me čaka Soča reggae festival v Tolminu. Neizbežen je nato tradicionalni festival Rock Otočec, ki ga ne bi smel nihče zamuditi. Če bo v septembru ostalo še kaj časa in denarja, se bom s partnerico podal na redni dopust in sicer po sistemu “zadnji hip”. Marija Jelančič, upokojenka iz Sevnice: Zaradi zdravstvenih razlogov letos ne bom šla na dopust. Nočem, da bi imel kdo sitnosti z mano. Mogoče se bodo stvari izboljšale in bom šla letovat prihodnje leto. Letošnje poletje bom preživljala doma, v hladni senci in v prijetni družbi vnukov. Malo bom tudi vrtnarila, ampak zgolj zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Upam, da poletje ne bo prevroče. Adriana Krulič, dijakinja iz okolice Brežic: Te dni odhajava z mamico na počitnice in sicer na Kolpo. Kar tako, kar bo pa bo. Potem greva še na moije, v Istro. Torej kar dvojne počitnice, čeprav vem, si kaj takega marsikdo, žal, kljub dopustniškim kreditom in podobnim “ugodnostim” ne more več privoščiti. Sicer s prijateljicami hodimo na bližnje bazene ah grem z družbo na počitnice v hribe. Gregor Vidmar, dijak iz Dobove: Večino počitnic bom preživel na morju. S starši gremo na Vir pri Zadru, kjer imam prijatelja, tako da se bom pretežno družil z njim in užival. Če ne bi imel možnosti kam odpotovati, bi si znal tudi doma narediti zanimive počitnice, saj je v Posavju dovolj bazenov in rek za kopanje. Saj niti ni najpomembnejše, kje si, ampak s kom, kakšna je družba, s katero si se namenil preživeti oddih. Tatjana Omerzel, študentka iz Koprivnice: Letos se mi je iztekel čas pravili študentskih počitnic in sem se preko javnih del zaposlila. Zato si kaj več od sedmih dni morja v Vodicah pri Šibeniku ne morem privoščiti. Letovala bom z družbo in komaj čakam, da se spustimo na dalmatinsko obalo, če pa bi imela dosti denarja, bi si z veseljem ogledala Kubo, Maldive in kar je še znane eksotike. (Pomurska, Jugovzhodna Slovenija in tudi Spodnjeposavska) povprečno tri člane. Najpomembnejši vzroki za nizko povprečno število članov gospodinjstva so vedno večje število družin z enim otrokom oziroma brez otrok, pojavljanje mladih enočlanskih gospodinjstev, ki so Stavka carinikov daljšala kolone na meji °savje, Hrvaška - Hrvaški cariniki so minuli četrtek začeli z P°zorilno stavko. Kot so napovedali, so na vseh mejnih pre-, podrobneje pregledovali vozila, potnike, tovor in do-U|hentacijo, zato se je promet čez mejo močno upočasnil. Rio r°met na Rigoncah in Obrežju je bil tekoč za osebna vozila. Na lj ^ nce seje usmerilo nekaj tovornjakov iz tretjih držav, ki so upa-cije SC k°4° izognili gneči na Obrežju, pa so jih zaradi kategoriza-izst Irieine§a prehoda morali zavrniti. Tovorni promet na Obrežju na bei J?u 'z države je stal vse dopoldne, uradna poročila so prvi dan čai. . a do 7 uma čakanja, tovornjakarji pa so na meji izjavljati, da J)° 10 in več ur. še ePrav je hrvaška vlada izpolnila del stavkovnih zahtev, so stavkah Po n SlednJi dan do * 2. ure. Vozniki so v kolonah na slovenski strani 'U^jtkih PU Krško v petek čakali tudi do 20 ur. S.V. KS Kapele odgovarja o deponiji Kapele - Potem ko je iniciativni odbor, ki ga sestavljajo skoraj vsa društva v Krajevni skupnosti (KS) Kapele, pred slabimi tremi tedni pričel z zbiranjem podpisov za referendum o deponiji komunalnih odpadkov v Dobravi, se je odzvala tudi KS. Zbrani v iniciativnem odboru so proti izgradnji deponije v Dobravi in hkrati zahtevajo, da se o tem odloča na referendumu, Dobravo pa naj bi zaščitili. V pismu krajanom navajajo, da svet KS Kapele nadaljuje z aktivnostmi za izgradnjo deponije in mu ni mar, kaj menijo krajani Kapel. KS Kapele je po seji sveta odgovorila s podobnim pismom, v katerem podajajo informacijo o postopkih v zvezi z morebitno izgradnjo Centra za ravnanje s komunalnimi odpadki. Ti od prvih seznanitev potekajo od poletja 1997, ko je svet KS Kapele bil v Globokem seznanjen s strokovno predstavitvijo projekta Centra za ravnanje z odpadki in ko so potem sprejeli sklep o prijavi lokacije na razpis, kronološko aktivnosti navaja predsednik sveta KS Franc Urek. Vsem gospodinjstvom so poslali tudi informacije o predvidenem centru, v nadaljevanju aktivnosti je sledilo več ogledov podobnih centrov. Julija 1999 so bila vsa gospodinjstva z vabilom vabljena na javno razgrnitev in obravnavo osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin plana. Ko je letos marca vlada izdala pozitivno soglasje za spremembo prostorskega plana in je Občinski svet občine Brežice sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah plana, je tudi svet KS Kapele ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka zaradi več argumentov. Gre za upoštevanje evropskih standardov z minimalnimi vplivi na okolje, izgradnjo centra za ravnanje z odpadki in ne smetišča, oddaljenost lokacije od naselja in dejstvo, da so bile v ne- posredni bližini predvidene še tri lokacije. Kot argument je KS pritegnila mesečna renta v višini 15.000 evrov za razvoj KS ter novih 12 delovnih mest in tudi možnost brezplačnega odvoza komu- Iniciativni odbor je v odprtem pismu javnosti izpostavil, daje v tem času obiskal 680 oz. 76 odstotkov volilno upravičenih krajanov in na osnovi zbranih lastnoročnih podpisov ugotavljajo, da jih tri četrtine nasprotuje izgradnji deponije v gozdovih Dobrave. V teh dneh bodo obiskati vse krajane in prepričani so, da bo najmanj 90 odstotkov vseh volilnih upravičencev Kapel enakega mnenja. Zato so se odločili, da bodo uporabiti vsa legalna sredstva, da preprečijo uničenje znamenitega gozda. nalnih odpadkov za krajane. Kot poudarja predsednik KS Kapele Franc Urek, dokončne odločitve o izgradnji centra še ni, potrditi jo mora še Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju. Odločitev bo temeljila na primerjavi lokacij v Dobravi in Novem mestu, kamor želi država umestiti Posavje skupaj z Belo Krajino na enotni center v Leskovcu pri Novem mestu, za katerega so že pridobljena sredstva Evropske skupnosti. Kot še navaja Urek, bo v primeru, da bi bila izbrana lokacija centra v Dobravi, potrebna izdelava idejnega projekta, enako pa bo še javna obravnava in razgrnitev prostorsko izvedbenega akta, kjer imajo krajani še možnost, da sodelujejo v postopku, h gradnji pa se lahko pristopi šele takrat, ko so pozitivni vsi postopki. Suzana Vahtarič Slovensko vojsko čakajo veliki izzivi Brežice - V Viteški dvorani Posavskega muzeja je ob prisotnosti številnih gostov potekala osrednja slovesnost ob 4. obletnici 3. operativnega poveljstva in Dnevu državnosti. V imenu Občine Brežice je vojakinjam, vojakom in ostalim gostom čestital Franci Hedl, slavnostni govor pa je imel poveljnik 3. operativnega poveljstva brigadir Alojz Završnik. Slovesnost je spremljal kulturni program Glasbene šole Brežice in Posavskega okteta, podelili pa so tudi priznanja podpolkovniku Bojanu Vogrincu, polkovniku Mitji Teropšiču, poročnici Hildi Milas, stotniku Francu Zagorcu in praporščaku Francu Kodriču. 3. operativno poveljstvo je bilo ustanovljeno junija pred štirimi leti v Celju na Maistrovi ulici. Po besedah brigadirja Završnika v poveljstvu te dni zaključujejo aktivnosti reorganizacije, nekaj nerešenih zadev je še na področju delovno pravnih razmerij, v delu zmanjševanja vojne sestave pa so že zaključili vse načrtovane aktivnosti, ostale so jim le še analize. Kot kaže, bomo v državi imeli čez dve leti profesionalno vojsko z notranjo organizacijo. Završnik je še dejal, da s prilagajanjem standardom NATA Slovenija lahko realno pričakuje povabilo v to evroatlantsko organizacijo. To pa pogojuje funkcionalno pridobivan- je znanj za delo v Slovenski vojski (SV) in potrebo pridobiti ustrezne strokovne izobrazbe, kar so zadnje spremembe Zakona o obrambi že vnesle kot zakonsko normo. Ob pomembnem mejniku, Dnevu državnosti, se je nujno potrebno tudi zavedati, da so bili uniformira- ni državljani pred 11 leti na veliki preizkušnji, pripadniki SV danes pa morajo vzdrževati in nadgraditi to, kar smo pred 11 leti dosegli s skupnimi močmi, je še poudaril Završnik. Natja Jenko Sunčič Na osrednji slovesnosti se je zbralo lepo število gostov. mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Odgovor glede izjav v televizijskem omizju o NEK Sava Glas št. 55, 29. 5. 2002, rubrika Mnenja, odgovori, popravki Občina Krško mojim izjavam, izrečenim o meddržavni pogodbi o NEK v oddaji Aktualno na TV Slovenija pripisuje netočnosti, slabo poznavanje in demagogijo. To utemeljuje z lastnimi interpretacijami mojih izjav. Zato se moram odzvati s pojasnilom nekaterih svojih trditev, ki, kot sklepam iz naknadnega javnega odziva Občine Krško, niso bile dovolj jasne. - Ne dvomim v premišljenost in dobronamernost odločitve tedanje vlade za tako skrajen enostranski ukrep, kot je prekinitev dobave električne energije in sprejem uredbe o preoblikovanju NEK v javno podjetje leta 1998. Vendar to ne spremeni dejstva, da je šlo pri tem za poseg v pravice hrvaške strani, ki so izhajale iz pogodbe o sovlaganju. In po vsebini je hrvaško sovlaganje pač solastništvo. Družbene lastnine ni več in tudi nekega prehodnega obdobja bo počasi konec. Navsezadnje se je spremenila ustava in ne moremo z besednjakom iz 70 let prejšnjega stoletja opisovati današnjih kapitalskih odnosov. -Formalno program razgradnje NEK imamo, vendar si z njim ne moremo dosti pomagati, ker je zastarel. Slovenija ga bo morala ob mnogih novih spoznanjih na tem področju v vsakem primeru, ne glede na ratifikacijo pogodb, obnoviti. Tudi vlada je že ob sprejemu programa razgradnje NEK leta 1996 sklenila, da ga je potrebno obnoviti na vsake tri do pet let. -Trditev Občine Krško, da je skupna odgovornost za razgradnjo NEK opredeljena že v izvornih dokumentih, ne drži. Na razgradnjo kot ključen in finančno najbolj zahteven del, se izvorni dokumenti niso nanašali. Strinjam se, da hrvaška stran ni želela izvajati že skromnih načelnih določil glede skupne obveznosti za “deponiranje nuklearnega goriva in ra- dioaktivnih odpadnih materialov”. Prav zato je eden od najpomembnejših in osnovnih namenov predloga nove pogodbe ta, da Hrvaška prevzame svoj del odgovornosti na tem področju. Za to pa zagotovi najvišje možno jamstvo - jamstvo države Hrvaške. - Občina Krško se sklicuje na pravno mnenje, da sporazumu med dvema republikama SFRJ ne moremo pripisovati značaja mednarodnega sporazum. Toda postopek sprejemanja omenjenega medrepubliškega sporazuma lahko primerjamo z današnjo pravno ureditvijo sklepanja in ratifikacije meddržavnih sporazumov. Ne glede na pravni status takratnih jugoslovanskih republik pa sta danes naslednici tega sporazuma dve samostojni državi. • Ko mi Občina Krško očita, da sem narobe trdil, da je bilo začasno skladišče za nizko in srednje radioaktivne odpadke kot skladišče načrtovano za cel čas obratovanja NEK že ob pričetku obratovanja, ima prav. Kot tako ni bilo načrtovano ob pričetku, temveč kmalu po tem, v prvih letih obratovanja. - Prav uveljavitev pogodbe o NEK je tisti mehanizem, ki omogoča, da Hrvaška prevzame odpadke iz Krškega, saj je kot meddržavni pravni akt nad nacionalno zakonodajo. Prednost Hrvaške pa je v tem, da je v njihovem, leta 1999 sprejetem Prostorskem planu, že opredeljena lokacija za končno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, in sicer je to območje Trgovske gore. - V nasprotju s prepričanjem Občine Krško po zakonu, s katerim je bil ustanovljen, Sklad za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK nima državnega jamstva. - Zavračam tudi trditev Občine Krško, da predlog pogodbe vsaj na petih področjih nesporno krši pogajalska izhodišča. Naj še na tem mestu ponovim, da se je pogajalska skupina držala pogajalskih izhodišč na vseh področjih, vključno s svojim vztrajanjem po odkupu hrvaškega deleža v NEK. __________A - Moja navedba, da je na primer čez 15 let lastnik NEK lahko kdorkoli, naj bi bila po oceni Občine Krško zastrašujoča za varnost obratovanja NEK. Ta trditev, podkrepljena z navodilom, da mora biti potencialni kupec oz. partner kvalificiran za jedrske programe, je nesmiselna. Za varnost jedrske elektrarne je seveda odgovoren operater (sama elektrarna), njeno varno obratovanje pa nadzira republiški upravni organ, ki bo vedno organ Republike Slovenije. Partner je lahko poslovni subjekt, ki mora zagotoviti pogoje za varno obratovanje, njegova praksa v jedrski tehnologiji pa je povsem nerelevanta. - Zavračanje moje trditve, da je potencialni odkup sovlagateljskega deleža breme za davkoplačevalce s tezo, da se to lahko stori iz dobička NEK, je prav smešna. Če bi Slovenija želela kupiti hrvaški delež, mora to storiti iz proračunskih sredstev. Proračun pa se polni z davki, prispevki, dobički državnih podjetij itd. Vsekakor pa so proračunska bremena pač bremena davkoplačevalcev. mag. Janez Kopač, minister za okolje in prostor — I —------------- Sredstvom javnega obveščanja občine Brežice Radio Brežice in Radio Sevnica ter SavaGlas so objavili daljši razgovor oz. prispevek mag. Andreja Vizjaka, občinskega svetnika in podžupana občine Brežice ter poslanca DZ o problematiki otroškega varstva v občini s poudarkom na prispevku staršev, ki ga ti plačujejo za varstvo otrok v otroških vrtcih. Njegovemu razmišljanju o tej vedno aktualni problematiki ne bi bilo kaj pomembnega očitati, če ne bi bilo prežeto z nekoliko preveč samohvale in plehkimi predvolilnimi obljubami. Povsem razumljivo je, da si vsi starši želijo čimbolj kakovostno in hkrati čim cenejše otroško varstvo. To je in bo ostala vedno zanimiva tema. Poleg njegovega osebnega prispevka, pa tudi prizadevanja “njegove” stranke SDS, za urejanje zadev na tem področju, je to tudi glavna poanta omenjenih prispevkov. Tudi predlogi sprememb na področju financiranja, o katerih je pravtako tekla beseda, ki naj bi pomembno prispevali k nižjemu prispevku staršev, so po vsem sodeč dobri, četudi vseh finančnih posledic predlaganih sprememb Marjetka iz Brežic je pred časom v naših bodicah opozorila na luknje pri “krpanju” asfalta v mestu Brežice ter na brežiški obvoznici in v Krški vasi. Moti jo, da ni opozorilnih tabel in vozniki naletijo na luknje, ki niso takoj poasfaltiranc. Odgovor smo iskali na dveh naslovih, in sicer je vodja enote vzdrževanje cest na KOP Brežice Matjaž Resnik pojasnil, da se morajo vsa dela na cesti označiti z začasno prometno signalizacijo. Če po delovnem času obstaja na vozišču samem ah v njegovi neposredni bližini nevarnost za udeležence v prometu, se mora začasna signalizacija postaviti tudi v tem času. V primem zmanjšane vidljivosti pa se mora signalizacija dodatno opremiti s svetlobnimi znaki, na primer rumenimi utripajočimi lučmi. Pri krpanju asfaltnih površin -vozišč, ki smo jih izvajali po lokalnih cestah v občini Brežice, ni zavezujoče (po Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest) pustiti na cesti začasno prometno signalizacijo, kajti “luknje”, pripravljene za asfaltiranje, niso globlje od 3 cm, kar ob upoštevanju omejitve hitrosti ne predstavlja nevarnosti za udeležence v prometu. Na to bodico je odgovoril tudi predstavnik Cestnega podjetja NM, vodja enot Brežice in Krško Robert Salmič, ki je za izpostavljeni lokaciji pojasnil, da so pri t.i. krpanju lukenj na obvoznici v Brežicah ves čas stali opozorilni znaki, delo pa so izvedb istega dne; v Krški vasi so istočasno tudi asfaltirali. Kot je pojasnil, običajno pri tovrstnih delih postavijo prometne znake, ki opozaijajo na delo na cesti, postopno omejitev hitrosti ter neravno cesto oziroma grebene na cesti ah le delo na cesti ob fizični prisotnosti. Pepija iz Sevnice zanima, kdaj bo preplaščena cesta v Gornjem Brezovem. Odgovor Direkciji RS za ceste je, daje omenjena cesta na odseku Gornje Brezovo in Dolenje Brezovo v planu preplastitve v letošnjem letu. Helena iz Sevnice je izpostavila, da je šola Sevnica 12. junija izvajala kolesarski izpit za tretje razrede, pri katerem je sodeloval le en policist na cesti pri zdravstvenem domu. Meni, da je to premajhna skrb za otroke; vsaj še eden bi moral biti pri hotelu. Namestnik pooblaščenca za stike zjavnostjo na PU Krško Robert Perc je v odgovor povedal, da je policija zelo zainteresirana za sodelovanje pri kolesarskih izpitih, ki jih v okviru učnih načrtov izvajajo osnovne šole, v konkretnem primera osnovna šola Savo Kladnik Sevnica. Kolesarji so med najšibkejšimi udeleženci v cestnem prometu, zato je tem bolj pomembno, da dobijo potrebna znanja za varno kolesarjenje že v osnovni šoh. Ker je kolesarski izpit sestavni del učnega načrta, je v pristojnosti šole, zaradi njihovega interesa pa pri vseh kolesarskih izpitih aktivno sodelujejo tudi policisti - tako pri pripravah na izpite kot pri sami izvedbi. Praviloma sodelujejo pri kolesarskih izpitih vodje policijskih okohšev. Sola je dolžna poskrbeti za varnost, pri čemer ji v okvira razpoložljivih kadrovskih možnosti pomaga tudi policija. V konkretnem primera opravljanja izpitov v Sevnici je bilo na Upravni enoti Sevnica v postopku ustne obravnave med šolo in policijsko postajo Sevnica dogovorjeno, da bo en pohcist dodatno skrbel za varnost v križišču pri trgovini Izidor, kjer se zavije proti ZD Sevnica, ker je bilo ocenjeno, da je to križišče bolj nevarno za kolesarja zaradi težjega vključevanja v promet in občasne slabe preglednosti zaradi vozil, ki parkirajo ah vozijo s parkirišča pred trgovinami. Križišče pri hotelu Ajdovec je ne glede na gostoto prometa ocenjeno za bolj varno, saj je bolj pregledno, zaradi česar so tudi kolesarji v prometu bolj vidni - in s tem bolj varni. Sodelovanje med osnovnimi šolami in policijo pri opravljanju kolesarskih izpitov v Posavju je zgledno in v obojestranskem interesu - tudi v konkretnem primera sodelovanja z OŠ Savo Kladnik Sevnica. Bodo pa seveda pripombo oziroma mnenje preučili in ga poskušali v okviru razpoložljivih možnosti v dogovoru z OŠ tudi upoštevati pri naslednjih izpitih. Za pripombo, ki bo pomagala k večji varnosti najmlajših kolesarjev, pa se še enkrat zahvaljujejo, saj lahko tudi s takšnim sodelovanjem skupaj naredimo več. Anica iz Krškega ne ve, v čigavi pristojnosti je pokopališče pri sv. Kancijanu na Rožnem. Motijo, da se v zabojniku nabirajo smeti, pa nihče ne sprazni posod. Ugotoviti smo, daje pokopališče na Rožnem v upravljanju Krajevne skupnosti (KS) Blanca, ki naroča odvoz smeti pri Kostaku Krško. Vodja zbiranja in odvoza smeti pri Ko- staku Krško Manuela Škoda je pojasnila, da vsak odvoz smeti naročijo iz KS Blanca, njihova služba pa jih dejansko odpelje v dnevu ah dveh po naročilu. Marija iz Sevnice je izpostavila prometno cesto med zdravstvenim domom in bazenom v Sevnici, kjer bi prebivalci za umiritev prometa radi ležeče policaje, za kar so se obrnili tudi že na občino Sevnica. Direktor Občinske uprave Sevnica Zvone Košmerl je pojasnil, da odlok o varnosti cestnega prometa v občini Sevnica določa, da je območje omejene hitrosti naselje ah del naselja, kjer je zaradi gostote prometa pešcev in njihove varnosti potrebno omejiti hitrost vozil pod 50 km/h. Hitrost ne sme biti omejena na manj kot 30 km/h. Občina Sevnica je s cestnimi ovirami omejila hitrost pred vsemi osnovnimi šolami v občini, le na Blanci ne, ker je šola odmaknjena od glavne ceste, in v Loki, kjer na državni cesti niso dobiti soglasja za postavitev ovire. Občina in Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sta se odločila, daje prioriteta umirjanje prometa ob šolah in vrtcih. Na dragih lokacijah pa ocenjujejo, da so dovolj prometni znaki in policijske kontrole. Na Prvomajski utici skozi Naselje heroja Maroka in proti bazenu je le sezonsko nekoliko povečan promet. To je lokalno zbirna cesta, na kateri velja omejitev 50 km/h. Vozišče je dovolj široko in pregledno, za pešce pa so narejeni pločniki. Fizična ovira je postavljena na križišču od bazena proti Prvomajski in umiri promet. Na tem odseku tudi Policijska postaja Sevnica praktično ne beleži nesreč, čeprav se s tem ne tolažijo. Sicer pa je tako, da so fizične ovire, t.i. ležeči policaji, pridobitev za umirjanje prometa, obremenitev pa za vozila in tiste voznike, ki vsakodnevno večkrat uporabljajo take cestne odseke. Hčerko Nade iz Sevnice moti, da se v skupnem programu Radia Brežice in Radia Sevnica ponavljajo pravljice Škrata Smr-čobrada. Urednica radijskega programa Jelica Koršič je povedala, da so v uredništvu vedno dojemljivi za kakršnokoli kritiko, ki zadeva vsebino programa. Tudi to kritično pripombo poslušalke Nade iz Sevnice bodo upoštevati in bodo poskrbeli, da se pravljice ne bodo večkrat ponavljale. ni še nihče temeljito in kritično analiziral. Opozoriti želim predvsem na to, da bi celotna zadeva v zvezi s prispevki staršev za ceno vrtcev lahko bila tudi povsem drugačna.. Dana je bila namreč možnost, da se izvajanje sprejetih sprememb zadrži, da se zadeva ponovno preuči in da se sprejme tudi drugačna, za starše ugodnejša odločitev. Podžupan g. Vizjak je namreč zamolčal dejstvo, da je občinski svet, potem ko je na 32. seji sprejel Sklep o preračunu cen storitev za programe v vrtcih občine Brežice, to problematiko ponovno obravnaval na moj predlog na 15. izredni seji dne 15.4.2002. Takrat sem osebno predlagal, da se izvajanje omenjenega sklepa začasno zadrži in da se zaradi spremenjenih okoliščin v nekaterih vrtcih (okoliščine, ki so predstavljale stvarno podlago za sprejeti sklep, so bile ugotovljene v septembru prejšnjega leta) pripravi nov izračun za ekonomske cene vrtcev in cen, ki veljajo za starše. Ta predlog v občinskem svetu ni bil sprejet. Za ta predlog sem se odločil, ko sem bil nekaj dni po sprejetju prej omenjenega sklepa o novih cenah obveščen, da znašajo nove cene za starše v nekaterih vrtcih na območjih s posebnimi razvojnimi potrebami (Dobova, Pišece in Velika Dolina, zvišanje za več kot 40 odstotkov in ne le za 15 dol6 odstotkov, kot smo bili svetniki prepričani na prej omenjeni 32. seji občinskega sveta. Poleg tega sem ugotovil, da je za vrtec na Veliki Dolini izračunana ekonomska cena na podlagi 11 vpisanih otrok, v času obravnave pa jih je bilo dejansko vpisanih okoli 20. Strokovna služba je namreč pri obrazložitvi svojega predloga še vedno vztrajala, da gre le za 15 dol 6-odstotno podražitev in nas občinske svetnike, dejal bi, zavestno, zavajala. Namreč, če bi nam bile takrat pred-očene dejanske posledice tega sklepa, bi predlagana začasna odložitev izvajanja sklepa o novih cenah in priprava novega izračuna za določitev cen gotovo dobila potrebno večino v občinskem svetu. Takrat ni še nihče od svetnikov mogel predvidevati, da se bo 40-odstotna podražitev nanašala tudi na starše otrok v brežiškem otroš- kem vrtcu, ki so naljubo resnico pr tako izvedeli šele ob prejetju novi’1' znatno višjih, položnic. Če bi bilo vSl to že takrat znano, bi brežiški star vključno z g. Vizjakom zagotovo P?. prečili tako visoko povišanje cen■ z* je bila občinska strokovna službo 0 'jj prepričljiva od mojega predlog0 . rezultat glasovanja je bil 12 za, pa proti. Verjetno je res, da je ved svetnikov članov SDS glasovalo moj predlog, žal pa to ni bilo doV°J. Če bi bili tudi v razpravi tako Z0!e kot so sedaj, ko je znano, da so pd~f deti tudi starši brežiškega vrtca, bi ^ moj predlog sklepa zagotovo spreJ j o podražitvi pa bi odločali na eni0 naslednjih sej. ■ ■ t- l Menim, da moram v intetresu ob] tivne obveščenosti zainteresirane j° nosti glede dela občinskega sveta* kor tudi glede vloge in nekorektna ^ delovanja občinske strokovne s o tej problematki opozoriti j°v'1 tudi na te detalje. Mihael Svetnik Občinskega občine Bne-,L GOSPODARSTVO, TURIZEM Sava Glas, 26.6.2002 Ko stanovanje postane dom... Sevnica - Občina Sevnica je v zadnjih šestih letih preko Stanovanjskega sklada 60 družinam priskrbela dom. Pred štirinajstimi dnevi je ključe stanovanja na skromni priložnostni slovesnosti dobilo 8 družin, s tem pa letošnji program reševanja stanovanjske problematike še ni zaključen. Župan Kristijan Janc, referent za stanovanjske zadeve na občini Borut Simončič in predsednik Odbora za stanovanjska vprašanja Albin Ješelnik so predstavili podatke, ki pričajo o tem, da je sevniška občina glede na skromne proračunske možnosti zelo dobro delala na reševanju stanovanjske problematike socialno ogroženih mladih družin. Sklad je leta 1996 na Planinski cesti 29 od gradbenega podjetja Posavje odkupil 16 stanovanj, v naslednjih treh letih še 6 stano-vanj v individualni lasti, lani in letos pa so poravnali kupnino še za 8 stanovanj na Planinski 29, ki s° bila prav tako v lasti podjetja Posavje. Stanovanja v skupni po-vršini 333 kvadratnih metrov so stala 37 milijonov SIT. Gre za dve Sarsonjeri, ostalo so večja eno- sobna stanovanja. ni izpolnjevalo kriterijev, kar se žinam jih je na listi čakajočih os- Na listi čakajočih na stanovan- je izkazalo pri preverjanju premo- talo še 18. Do izteka leta bo dobi- je z neprofitno najemnino je bilo ženjskega stanja, po podelitvi lo ključe še naslednjih 8 prosil- 33 prijavljenih, sedem od tega jih stanovanjske pravice osmim dru- cev. Štiri družine bodo prišle do stanovanj v Naselju heroja Maroka in Pod Vrtačo, štiri pa v stolpiču nad trgovino Izidor, kjer so prej domovale Invalidske delavnice. Stanovanjski skladje prvič tudi resno pristopil k obravnavanju neplačnikov stanarine, ki se niso odzivali na opomine ali prosili za dodatno pomoč v stiski. S tožbo so dosegli, da so se štirje sami izselili v predpisanem roku, enega pa so deložirali. Očitno niso bili v stiski glede bodočega bivanja, saj nihče od njih na občini ni prosil za ponovno pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Albin Ješelnik in Borut Simončič Branka Dernovšek 35 let podjetja Tajfun Planina pri Sevnici - V šestdesetih letih je bila Planina z zaselki izrazito nerazvito področje, zato so ljudje leta 1967 z velikim veseljem sprejeli odprtje zasebne kovinske delavnice. Sprva sta v njej delala le ustanovitelja - brata Jože in Stane Špan. Ime Tajfun je dobila po svojem Pfvem izdelku - puhalniku. Ob svoji 35-letnici pa ima Tajfun status največjega proizvajalca gozdarskih vitlov v Evropi. lo zaposlenih. Danes jih je 111. V zadnjem desetletju so se specializirali za izdelke takoime-novanega gozdarskega programa in hobi programa, kamor sodijo različnie krožne žage, uni linearni sistemi in vodila. Pri gozdarskem programu je njihov vodilni proizvod od leta 1979 in še danes gozdarski vitel najrazličneših zmogljivosti (od 3 do 10 ton) in pri tem proizvodu so vodilni v Evropi. Tajfun, proizvodnja strojev d.o.o. je 35-letnico proslavil z veliko družabno prireditvijo na Planini, na katero so poleg domačinov Povabili še predstavnike prodajne mreže iz tujine. Prišlo jih je 200, Največ iz Avstrije in Nemčije, vabilu so se odzvali tudi Kanadčan, Anglež in Francoz. Gostje so si ogledali tovarno in demonstracijo Proizvodov na terenu. Prvi puhalniki za spravilo sena s° delovali na principu ventilator-jev> ki ustvarijo močan zračni tok 111 odtod dmžini Špan. kije odprla obrat, ideja za ime Tajfun. Leta "'2 so proizvodni program dopolnili z obračalniki kot priključki na kosilnice in traktorje, proiz-Vajali so tudi trosilnike hlevskega gnoja, hidravlične krmilne venti-e> namizne vrtalne stroje in vsako esetletje se je povečevalo števi- Lani je od skupne fakturirane realizacije, ki je znašala 1,2 milijarde SIT, prodaja vitlov predstavljala 90 odstotokov prihodkov. Preko 80 odstotkov izvozijo v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, na Hrvaško, v Španijo in Veliko Britanijo, na Madžarsko in v Belgijo, pa tudi v Kanado, ZDA in Novo Zelandijo, je povedala Iris Rahten iz marketinga. Dolgoletni ^ uspešni direktor podjetja Jože Špan je lani mesto prepustil sinu Iztoku, sam pa obdržal funkcijo prokurista. Podjetje bo še razširilo asortiman vitlov, prodajo pa nameravajo razširiti tudi v jugovzhodno Evropo, v mislih imajo obsežno rusko tržišče. Branka Dernovšek Uspešne grozde se da tudi priučiti - Razvojni center Brežice (RCB) je bil izbran na ravni "speševalnega centra za malo gospodarstvo. In sicer v okvi-ru projekta Razvoj lokalnih grozdov v Sloveniji za sodelo-Vanje pri vzpostavljanju infrastrukture za podporo razvoju P°vezovanja malih podjetij na lokalni ravni in promociji. -pc ^ekatere aktivnosti bodo začeli izvajati že letos, predvsem pa v letu 2003. p.^So animacija lokalnega okolja z obveščanjem, informiranjem ciljnih sku- avnici je okoli 25 predstavnikom (na fotografiji) posavskih institucij in nciainih grozdov prisluhnilo predstavitvi Vanje Hazl o politiki in ukrepih ,strstva za gospodarstvo v zvezi z lokalnimi grozdi. Z^ i «5f - m. v,,/ m G l°ka]°k 'z Italije prof. Davide Branco je predstavil primere dobrih praks Jekt jT1 grozdov v sosednji državi. Direktor RCB Anton Horžen pa je pro- ttašp "ravT kjer so udeleženci predstavili svoje videnje razvoja grozdov i ^ območju. S.V. Regionalni dnevi razočarali Rogaška Slatina, Brežice - Agencija RS za regionalni razvoj in Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja sta izvedla dvodnevno prireditev Slovenski regionalni dnevi 2002. Za regionalno nagrado se je potegovala tudi občina Brežice s projektom e-Sutla-Sotla. Vendar so denarno nagrado v zadnjem trenutku umaknili, tako daje natečaj izvode-nel. E-Sutla-Sotla je večplastni čezmejni projekt, ki ga poznamo že kakšno leto. Na istoimenskih spletnih straneh interneta je dvojezična stran za podjetnike. Predstavljeni so še ponudniki ob Bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti (BS VTC) s podobnima tudi Zelinsko in Plešivičko iz Zagrebške županije. Kot je povedal vodja projekta Roman Matjašič z Občine Brežice, so na spletnih straneh predstavili 16 ponudnikov z vinske ceste. Zemljevid pomaga pri orientaciji, strani pa bogatijo predstavljene naravne in kulturne znamenitosti. V nadaljevanju ga bodo dopolnjevali z ostalimi ponudniki ob celotni trasi na področju vseh treh posavskih občin. Projekt je nastal ob sodelovanju Občine Brežice in Razvojnega centra Brežice, v partnerstvo so pristopili Območna gospodarska zbornica Posavja, Zagrebška županija, mesto Samobor, Lobi-Raz-vojni center Žumberak in Območna obrtna zbornica Brežice. S.V. Transakcijski račun za fizične osebe Slovenija - Vse banke bodo po 1. juliju začele odpirati transakcijske račune tudi za fizične osebe. Zamenjava računov bo brezplačna in bo potekala leto dni, saj bo od 1. julija 2003 naprej po zakonu o plačilnem prometu obvezna uporaba transakcijskega računa tudi za fizične osebe. Za odprtje transakcijskega računa bo potrebno skleniti pogodbo o odprtju in vodenju transakcijskega računa. Prednost novih računov je ta, da bodo nadomestili vse dosedanje tolarske in devizne račune prebivalstva. Po novem bo izbira banke, pri kateri boste imeli transakcijski račun, na katerega bodo delodajalci nakazovali plačo in druge prejemke, prosta. Transakcijski račun bo tako nadomestil sedanje tolarske hranilne vloge, devizne hranilne vloge, žiro račune, tekoče račune in devizne račune. Ne bo pa nadomestil vezanih hranilnih vlog. Preko transakcijskega računa bomo tako v prihodnje prejemali plače, pokojnine, honorarje, dividende in podobno. Prav tako bomo s kartico transakcijskega računa na bančnih avtomatih ali terminalih POS poslovali enako kot do zdaj. Obveznosti in izdatke bomo lahko preko transakcijskega računa plačevali z individualnimi nakazili ali pa bomo za plačevanje pooblastili banko z neposredno obremenitvijo ali s trajnim nalogom. S podpisom nove pogodbe o odprtju transakcijskega računa bomo tudi formalno na novo sprejeli vse pravice in obveznosti o koriščenju dovoljenih negativnih stanj, če je bilo v preteklosti poslovanje korektno. Uvajanje transakcijskih računov bo zahtevalo tudi zamenjavo dosedanjih bančnih kartic (BA debetnih kartic za dvigovanje gotovine na bankomatih in plačevanje blaga ter storitev v trgovinah na terminalih POS). Banke bodo to zamenjavo opravile postopoma ob zapadlosti dosedanjih bančnih kartic. Banke bodo do 30. junija 2003 omogočale poslovanje s starimi in z novimi računi. Sicer pa bodo vse stranke.postopoma seznanjale z vsemi spremembami in postopki za zamenjavo. Lidija Kostevc Prodano še eno stanovanje Ljubljana, Brežice - Kot smo v prejšnji številki že pisali, se Ministrstvo za obrambo, ki ima v Brežicah praznih kar 52 vojaških stanovanj - ta propadajo in čakajo na reorganizacijo slovenske vojske - občasno odloča tudi za odprodajo stanovanj na javnih dražbah. Prejšnji teden so tako prodali že drugo stanovanje v Brežicah. Na ministrstvu se odločajo za prodajo tistih stanovanj, katerih stroški vzdrževanja so visoki oz. višji od njihove vrednosti. Tako so eno stanovanje na Cankarjevi v Brežicah že prodali 30. maja, prejšnji četrtek pa še drugo. Tokrat je bilo predmet prodaje zasedeno dvosobno stanovanje na Stiplovškovi 4 v Brežicah. Stanovanje so si pred nakupom 11. junija lahko ogledali vsi potencialni kupci. Kot so nam povedali na Ministrstvu za obrambo, sije stanovanje ogledal en sam interesent, več interesa pa so ljudje pokazali po telefonu. Najavno dražbo sta se prijavila le dva kupca z izpolnjenimi pogoji nakupa. Po prvem klicanju izklicne cene je dražiteljica, ki že stanuje v stanovanju, sprejela izklicno ceno, od dražbe pa je odstopil drugi dražitelj. Dvosobno stanovanje na Stiplovškovi (letnik gradnje 1952, stan. površine 57,28 m2) je bilo tako odprodalo dražiteljici za izklicno ceno 4.776.000 SIT. Kot so nam zagotovili na ministrstvu, načrtujejo še nekaj odprodaj stanovanj v Brežicah, vendar načrta skladno z zakonodajo še nista potrdila vlada in državni zbor. Katera stanovanja v Brežicah, koliko in kdaj bodo prodali, bo znano jeseni. Lidija Kostevc Sava avto v izbrani družbi Boštanj - Milan Jamšek je pred šestimi leti v Sevnici odprl trgovino z avtomaterialom Sava avto in kmalu pričel razmišljati še o širitvi programa - o tehničnih pregledih za motorna vozila. Odločil se je za lokacijo v Boštanju ob obrtni coni, kjer je možno urediti tudi potrebni prometni režim za objekt takšnega tipa. Tri leta je parcela samevala, da je Občina Sevnica zaključila potrebni postopek sprejetja prostorskega družbenega plana, sedaj pa se investitor s polnim zamahom pripravlja na gradnjo. Do zgodnje jeseni načrtuje pridobiti gradbeno dovoljenje, da bi še pred zimo spravil pod streho objekt z 900 kvadratnimi metri uporabnih površin, v katerem bo poleg delavnice za tehnične preglede vozil še trgovina z avto materialom ter vul-kanizerstvo. Objekt naj bi bil pre- dan namenu prihodnjo pomlad. Od letošnjega februarja je Sava avto d.o.o. eden izmed desetih pooblaščenih Centrov v Sloveniji za prodajo gum Goodyear, za ta status so si prizadevali mnogi trgovci, a Sava zaupa le preverjeno zanesljivim poslovnim partnerjem. Milan Jamšek je gotovo med njimi, direktor Sava Tyers gospod Johnson si je lokacijo bodočega Sava avto centra tudi ogledal, ko se je udeležil relija starodobnikov v Krmelju. B.D. investiranje Po nekaj dnevnem padcu so delnice na Ljubljanski borzi zopet začele pridobivati na vrednosti. V borzno kotacijo sta vključeni tudi obe delnici Atene, ki sta nastali po delitvi delnice AT1N, to sta Aktiva Fin z oznako ATFR in Atena PID z oznako ATPR. Sicer pa se bliža rok odprave temeljne obrestne mere v bankah (bolj znane kot ‘TOM”), zato se bomo v današnjem prispevku dotaknili predvsem te teme in skušali osvetliti glavne razlike, ki bodo nastopile po uvedbi tega roka. TOM se izračunava kot povprečje zadnjih dvanajstih mesečnih inflacij in je nekako ohranjal realno vrednost.denaija. Zaradi odprave revalorizacije, to je vrednotenja sredstev z rastjo inflacije, so banke tudi dolžne 30.6.2002 odpraviti uporabo TOM-a pri računanju svojih obresti. Tako bodo banke s 1.7.2002 uvedle tako imenovano “nominalno obrestno mero” (skrajšano NOM). To pomeni, da boste ob sklenitvi posojilne pogodbe točno vedeli, kakšno obrestno mero boste plačali, saj je nominalna obrestna mera določena vnaprej (npr. kratkoročno posojilo od 6 do 12 mesecev bo pri eni izmed bank obrestovano od 11,30 do 15,05 odstotka). Po dosedanji ureditvi so vam na banki povedali, da je obrestna mera določen odstotek in TOM; torej niste vedeli, koliko bo k višini obresti prispeval TOM, saj seje ta mesečno spreminjal. Pri večini bank se bo spremenil tudi način računanja obresti iz konform-nega v linearnega. To v praksi pomeni veliko enostavnejše in v tujini običajnejše računanje obrestnih mer. Primer linearnega izračuna obresti ob naslednjih predpostavkah: - depozit znaša 500.000 SIT, - obdobje vezave je 6 mesecev (180 dni) - letna nominalna obrestna mera znaša 9,2 odstotka - število dni v letu je 360 OBRESTI = (500.000 * 0,092 * 180dni)/360 dni = 23.000 SIT Primer konformnega izračuna ob istih predpostavkah: OBRESTI = 500.000 * 1,092Č(180/360) - 500.000 = 22.494 SIT. In kaj je ugodnejše za komitente bank? Pri kratkoročnih depozitih in ob upoštevanju iste obrestne mere je najdonosnejši linearni izračun obresti z upoštevanjem 360 dni v letu (razvidno iz našega primera). Pri kratkoročnih posojilih je najugodnejši konformni način, saj je mesečna anuiteta najnižja. Vendar pa so razlike relativno majhne, hkrati pa ta logika povsem velja samo za kratkoročne posle. Pomembna dejavnika, ki ju je še potrebno upoštevati pri izračunu obresti, sta dva. Prvi je način plačila obresti (mesečno, trimesečno, letno, ob zapadlosti) in drugi, da se z zniževanjem stopnje inflacije in realnih obrestnih mer zmanj šuje razi ika med linearno in konformno metodo izračuna. Vsekakor pa je uvedba linearnega izračuna obresti boljša za stranke predvsem iz vidika enostavnosti računanja, saj si boste lahko višino obresti izračunali sami. Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Krško, tel: 490 56 78 http://www.web-klik.com, mojca.spiler@web-klik.com Pogodbena enota GBD d.d. SOLSTVO, ZDRAVSTVO Zlata prva generacija devetletkarjev Krmelj, Globoko - Ob letošnjem zaključku šolskega leta so po vsej Sloveniji potekale slovesne podelitve spričeval prvi generaciji, ki je končala devetletno osnovno šolanje. Med 18 šolami sta bili tudi dve iz Posavja in sicer OS Krmelj in Globoko. Obe šoli, ki sta, tako kot osemnajstih ostalih, zaorali ledino poskusnega uvajanja devetletke, pa se lahko pohvalita z zlato generacijo učencev. Tako je v Krmelju od 22 učencev kar sedem takšnih, kije šolanje končalo z odličnim uspehom, med njimi pa je bilo šest učencev odličnjakov skozi celo obdobje osnovne šole. Poleg spričeval so podelili še posebne nagrade vsem uspešnim učencem, tako na šolskih kot obšolskih aktivnostih. Krmeljske slovesnosti se je udeležila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport dr .Andreja Barle Lakota. Prva generacija devetletkarjev iz Krmelja Prva generacija 9.razreda OŠ Globoko v družbi visokih gostov in razredničarke Marije Kukoviča. Globoška “zlata generacija” šteje 12 učencev, od tega je bilo šest odličnjakov, dva pa sta bila odlična učenca skozi ves čas osnovnega šolanja. Slovesne podelitve spričeval seje udeležil državni podsekretar z Ministrstva za šolstvo Borut Chwatal, prisotni pa so bili še predstojnik Zavoda za šolstvo, organizacijske enote Novo Mesto Ivan Mirt in podžupa- nja občine Brežice Milena Jesenko ter predsednik KS Globoko Anton Kmetič. Vsi omenjeni so poudarili pomembnost oranja ledine ob poskusnem uvajanju devetletke, hkrati pa so izrekli tudi zahvalo tako kadru na šoli kot staršem, ki so zaupali projektu, ter učencem, ki so sprejeli izziv. N.Č.C./ K.M. V društvo Ozara, Pisarna za informiranje in svetovanje, se vključujejo ljudje s težavami v duševnem zdravju, prav tako se oglasijo vsi tisti, ki se znajdejo v stiski. Mnogi izmed njih dobijo podporo, s katero laže premostijo svoje težave. Ob tem smo priča različnim življenjskim zgodbam in izkušnjam. V tokratni številki vam predstavljamo prispevek člana skupine za samopomoč. Napačna beseda lahko tudi ubija Živimo v obdobju, ko naj bi nekaj veljale človekove pravice, ko padajo tabuji v zvezi s homoseksualnostjo, temno poltjo, ko bolniki vse uspešneje premagujejo rakave ali druge bolezni in se vračajo v polno življenje. Nikomur več ne pade na pamet odrekanje temeljnih svoboščin, npr. bolnikom z AIDS-om. Le pojmovanje norosti ali duševne bolezni ostaja enako kot pred sto leti. To je del razmišljanja, ki ga je na okrogli mizi v Cankarjevem domu v Ljubljani na temo Duševne motnje in množični mediji naslovil nekdo z “druge strani” z izkušnjo enkrat za vselej pridobljenega pečata - duševna bolnica. Občutek stigme je bil tako močan, da tega ni pripovedovala sama. Pisno izpoved in poročilo za javnost je prebrala njena terapevtka. Besede, kot so nervoza, paranoja, shizofrenija, množična psihoza, pravi naprej, so prišle v splošno besedišče in so se tako obrusile, da z njimi nevede opletamo “tja v tri dni”. Dragi, bralec, mogoče se ne bova nikoli srečala. Štirinajst let živim pod pečatom psihičnega bolnika. Na to sem se navadil. Pripombe me ne bolijo več. Najbolj me je bolelo, ko so zdravljeni alkoholiki ugotavljali mojo diagnozo. Nimam več moči, da bi se družil Z njimi. Najbolj pomembno je, da sem se naučil, da ne smem spiti niti kaplje alkohola. Zato se strinjam z gornjim naslovom. Bilo je veliko napačnih besed, ki so pripomogle k temu, da sem se znašel na psihiatriji. Vojnik. 13.5.2002. Ura okoli 16 popoldne. Spili smo popoldansko kavico. Mineva čas. Jutri je nov dan. Mogoče bo prinesel novo upanje, Ivan, član skupine za samopomoč Vabimo vsakogar, ki se je znašel v stiski, doživlja izkušnjo duševne bolezni ali psihiatričnega zdravljenja, da se pridruži Društvu Ozara, bodisi v skupino za samopomoč ali na individualni pogovor. Lahko pa se nam pridružite tudi kot prostovoljec ali prostovoljka. Oglasite se lahko v prostorih Društva Ozara na Gubčevi 10 a v Brežicah, ali pa nas pokličete na telefonsko številko 07/49-63-590 vsak delavnik od 9. do 15. ure. Lahko nas obiščete tudi na internetnem naslovu www.ozara.org ali pa nam pišete na naš e-mail: br@ozara.org. rojstva v porodnišnici brežice Od 12. do 24.6. 2002 Dečke so rodile: Lidija Omerzu Rak iz Dečnih sel, Alenka Žugič Jakovina iz Brežic, Jožica Božič z Rake, Marija Molan Brdik iz Arnovih sel in Ivanka Potokar Klavžar iz Krškega. • Deklice so rodile: Zlatka Jurkovič z Gorice, Alzela Huskič iz Kamnika, Tanja Plankar iz Spodnjih Dul, Janja Rostohar iz Brežic, Mojca Zakšek s Silovca, Vesna Krošelj z Mosteca in Mateja Lo-patič z Dolenje Pirošice. Hevreka! Sola bo... Blanca - Občina Sevnica je končno pridobila sklep Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (MSZS) o višini dodatnih sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje adaptacije in dograditve OŠ Blanca. Dozidava šole se bo po dolgih letih priprav in pričakovanj vendarle začela. Zgodba o dozidavi OŠ Blanca se kot j ara kača vleče že osem let. Potem ko je vrsto let OŠ Blanca padala s prioritetne liste investicij, je bila leta 2000 investicija v OS Blanca z Zakonom o najetju posojila pri Skladu sveta Evrope za socialni razvoj in izvedbo projekta investiranja v šolski prostor in opremo v republiki Sloveniji uvrščena v program sofinanciranja investicij za leto 2000 in sicer po postavki za demografsko ogrožena področja. Zaradi izpada proračunskih sredstev na omenjeni postavki investicije do lanskega leta ni bilo mogoče vključiti v proračun MŠZS. Investicija je bila zato prenesena v predlog plana za sofinanciranje investicij za leto 2001 iz dopolnilnih sredstev občinam. Šlo je za investicijska sredstva Ministrstva za finance. Ker je računsko sodišče opozorilo, da gre za nenamensko rabo sredstev, so ta prenos razveljavili in obljubili, da bo Blanca končno prišla na vrsto v letošnjem letu. V teh dneh je končno prispel sklep MŠZŠ o višini dodatnih sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje adaptacije in dograditve OŠ Blanca. Ravnateljici OŠ Blanca Ani Mešiček je ta sklep polepšal zaključek pouka, saj dozidava šole pomeni prehod na enoizmenski pouk s tem zagotovitev pogojev za devetletko. Šola bo pridobila nekaj učilnic, med njimi tudi računalniško pa knjižnico, zbornico, telovadnico. Gre za 2191 kvadratnih metrov neto zazidalnih površin, od tega bosta 802 kvadratna metra adaptacije in 1389 kvadratnih metrov novogradnje. Ministrstvo bo investicijo sofinanciralo v višini 110,5 milijona SIT v letošnjem letu, 35,5 milijona v letu 2003 in 10,5 milijona SIT oziroma razliko do 40-odstot-nega deleža v letu 2004. S tem ' so izpolnjeni vsi pogoji za začetek gradnje OŠ Blanca. Nada Černič Cvetanovski Najboljši učenci pri županih Sevnica, Brežice - Župan Kristijan Janc je na gradu priredil sprejem za 32 najboljših učencev, ki jih je za priznanje predlagajo 7 osnovnih šol in Glasbena šola Sevnica. Poleg pohvale so učenci prejeli še knjigo Gradovi na Slovenskem. Vodja Oddelka za družbene dejavnosti Darja Lekše se je v nagovoru nagrajenim učencem zahvalila tudi njihovim mentorjem, staršem in sošolcem, ki sojih vsak na svoj način spodbujali k odličnemu učnemu uspehu in za aktivnosti pri krožkih. Sevniški odličnjaki pri županu Mladi glasbeniki - Nija Androjna na flavti, Neža Zupančič z violino, za klavirjem pa Sašo Špan in učiteljica Katja Krnc so s svojimi nastopi dali sprejemu pečat odličnosti. Župan občine Brežice Vladislav Deržič, podžupanja Milena Jesenko in vodja oddelka za družbene dejavnosti Anica Hribar so prav tako sprejeli 46 odličnjakov iz vseh osmih osnovnih šol brežiške občine, med njimi pa so bili tudi odličnjakinja iz šole s prilagojenim programom ter dva učenca iz prve generacije devetletkarjev. 21 je bilo takih, ki so na različnih tekmovanjih iz znanja in športa dosegli prva mesta na državni ravni. Mednje sodijo tudi trije mladi glasbeniki brežiške glasbene šole in sicer citrarka Alenka Iljaš, harmonikar Matjaž Predanič in kitarist Marko Ferlan. Ljubezen do učene besedo bodo lahko nadaljevali tudi s prebiranjem knjižnih nagrad, ki so jih prejeli ob tokratnem svečanem sprejemu. B.D./S.V. Sonce rumeno...sonce strupeno... Posavje - Poletje je tu, zato bi bilo kar čudno, če sonce ne bi neusmiljeno žgalo. Brezpredmetne so razprave, zakaj je tako vroče in kako je bilo lani ob istem času. Edina rešitev je senca, senca in še enkrat senca. Vročina najbolj ogroža starejše ljudi, manjše otroke, tiste, ki imajo previsok pritisk in srčne bolnike, visoke temperature pa povzročajo težave tudi ostalim. Zato je najbolje, da poiščete senco in se žgočemu soncu izogibate med 11. in 16. uro. V najtežjem položaju so tisti, ki morajo kljub vročini delati na soncu. V krškem zdravstvenem domu v teh dneh dežurne službe delajo s polno paro.Obisk se je povečal, zlasti se srečujejo s kolapsi, sončarico, več je tudi infarktov in možganskih kapi. Gre pretežno za starejše ljudi. Precej je tudi alergij po pikih. V brežiškem zdravstvenem domu beležijo za spoznanje povečan obisk pacientov, v sev-niškem zdravstvenem domu pa so zaenkrat zadovoljni, saj ni opaznega povišanja obiska zaradi vročine. Visoke temperature same ob upoštevanju osnovnih priporočil sicer ne povzročajo težav, a kaj. ko ljudje tega ne upoštevajo. Tako starejši ljudje delajo v tej vročini na polju in na travniku in to brez pokrival in brez zaščitne kreme-Zmotno je mnenje, da se je p°" trebno s kremo zaščititi le, če p°' ležuješ na plaži, medtem ko si na cesti ali na travniku pa ne. Kmetj6 naj bi zato delali na polju le zg°' daj zjutraj in proti večeru. Na soncu nosite klobuke s širokimi krajci, sončna očala in bodite zaščiteni s kremo z visokim zaščitnih faktorjem, čeprav ste že porjaveli. Prej omenjeni bolniki pa se morajo hudi vročini izogniti. Da telo ne dehidrira, je potrebno piti velike količine brezalkoholnih pijač. V tej vročini trpijo tudi žival'-Poskrbite, da bodo imele vedn0 svežo in hladno vodo, svežo hrano in senco. N.C.C. Za dolžnike le nujna zdravniška pomoč Slovenija, Posavje - 22. junija 2002 je pričelo veljati dopolnilo zakona o zdravstvenem varstvu, ki med drugim uvaja ukrepe zoper samostojne zavezance, ki so neredni plačniki prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Samostojni zavezanci, ki so neredni plačniki obveznega zdravstvenega zavarovanja, prav tako kmetje, ki jim kmetijska dejavnost predstavlja glavni ali edini poklic, ter družinski člani, ki so zavarovani po njih, bodo imeli v času, ko nimajo poravnanih obveznosti do zdravstvene zavarovalnice, le pravico do nujnega zdravljenja. To pomeni, da so upravičeni le do nujnih in neodložljivih zdravstvenih storitev za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, do ukrepanja pri nenadnih in usodnih poslabšanjih kroničnih bolezni, zdravljenje zvinov, zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravna- vo. Bolnik je upravičen do nujnega prevoza z reševalnim vozilom, do zdravil s pozitivne liste ter medicinskih pripomočkov v zvezi s svojim primerom nujnega zdravljenja, kot ga določajo pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Podatek o nerednem plačniku prispevkov bo zapisan na kartici zdravstvenega zavarovanja ali na obrazcu Potrdilo o veljavnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za rednega plačnika velja oseba, ki ima poravnane obveznosti za predhodni mesec, preden uveljavlja storitve. Zdravstvene storitve, ki ne sodijo med nujno zdravljenje, bo moral neredni plačnik plačati, ko pa bo poravnal obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje, bo uveljavljal pravico do vračila stroškov. Neredni plačniki obveznega zdravstvenega zavarovanja prav tako ne bodo mogli črpati pravice do denarnih dajatev, kot so nadomestilo plače med začasno zadržanostjo z dela, pogrebnine in posmrtnine, dokler ne bodo poravnali obveznosti do zdravstvene blagajne. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je na zadnji dan starega leta znašal dolg zavezancev za obvezno zdravstveno zavarovanje več kot 12, 5 milijarde SIT, skoraj 8 milijard naj bi prestavljal dolg samozaposlen1 in kmetov. Z omejevanjem koriščenja pra vic z naslova zdravstvenega za varovanja za neredne plačnike s bo po oceni zdravstvene zavaf° valnice povečal mesečni priliv 200 milijonov SIT, ki bodo f' menjeni za medicinsko tehmc pripomočke, kot so inzulinskeL palke, digitalni slušni aparati otroke ter elastomeme črpalke nego umirajočih na domu. O1"6 ^ jeni pripomočki spadajo namr v nov krog pravic z naslova 0 veznega zdravstvenega zava vanja. Branka Derno KMETIJSTVO, PODEŽELJE Bo oljna ogrščica dala “zlato” zrnje Skopice - Oljna ogrščica je kultura, ki si znova utira pot na naša polja, tudi posavska. V Posavju in na Dolenjskem dozoreva drugo sezono, letos na okoli 200 ha. Konec minulega tedna so v podjetju Skala v Brežini sprejeli prve količine požete ogrščice, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto pa sta organizirala srečanje pridelovalcev z organizatorjem odkupa, seznanili pa so se tudi s tehnologijo pridelave in pomenom ogrščice v kolobarju. Čeprav je na prvi izračun tudi ekonomsko zanimiva, se kljub temu pojavljajo dvomi, da se bo pridelava razširila na želene površine. Kmetje-pridelovalci in tisti, ki se bodo zato morda odločili prihodnjo sezono - setev oljne ogrščice se namreč začne zadnje dni avgusta - so se zbrali ob njivi Viktorja Tomšeta na Skopicah. Mateja Strgulec, specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto je prisotne seznanila s pomenom oljne ogrščice v poljedelskem kolobarju. saj ogrščica dviguje rodovitnost zemlje, skrbi za razplevelja-uje njiv, s svojimi globokimi kopninami pa zrači in rahlja zem-«0. S temi pozitivnimi dejavniki Povečuje tudi pridelke drugih kul-hir, ki krožijo v kolobarju. Pred-n°st je še v tem, da ne potrebuje Leo Frelih z Zadružne kmetijske družbe, ki organizira odkup celotnega pridelka, se je vrnil v leto 1995, ko je bilo v Sloveniji z oljno ogrščico zasejanih 4500 ha. Ker bi bilo takrat potrebno tovarno GEA v Slov.Bistrici prenoviti, država pa za to ni pokazala interesa, tudi pridelava ogrščice ni bila več zanimiva. Pred dvema letoma so na zadružni kmetijski družbi pripravili projekt, v katerega so vključili pridelovalce, zadruge in predelovalce - zaenkrat tri - GEA Slov.Bistrica, Oljarica Kranj in Skala Brežice, interes pa je pokazal tudi Petrol, ki s predelavo v EKO DIESEL vidi novo možnost za Nafto Lendava. Letos Mateja Strgulec (levo) in Tone Cerjak fv sredini) v družbi prideloval-Cev bi tistih, ki bodo to morda še postali. nove mehanizacije, saj z manjši-011 dopolnitvami ustrezajo sejal-Pce in kombanji za žita. Najbol-je uspeva za žiti, za krmnimi rast-JUami, koruzo in tudi zgodnjim Kr°mpirjem. je v Sloveniji zasejanih 1960 ha, težijo pa k temu, da bi do vstopa v EU, torej do leta 2004, imeli zasejanih 6000 ha, saj bo količina pogojevala kvotni sistem. Anton Cerjak, vodja silosov pri Skali Brežice, je pridelovalce ka primesi, 38 odstotkov olja, opozoril, naj v strahu pred slabim česar pa v Sloveniji še ne meri-vremenom z žetvijo ne hitijo, mo, ker za to nimamo tehnolo-Pridelek mora biti ekonomsko gije) so evropski in jih je potreb- Oljna ogrščica, ki raste na Skopicah. opravičljiv, to pa zagotavlja le kakovost, 70.000 SIT subvencije po ha naj bo profitabilni del oziroma naj bo za premostitev med dobro in slabo letino. V tehnologiji so pomembne sorte, gnojenje, predvsem pa optimalni čas setve. Izkušnje kažejo, da je to v Posavju zadnja dekada avgusta ali še bolje prva dekada septembra. Skala bo odkupovala oljno ogrščico od vseh pridelovalcev iz Posavja in Dolenjske, odkupni mesti pa bosta še na Kmečki zadrugi Brežice in Kmetijski zadrugi Novo mesto. Delovni čas odkupa prilagajajo potrebam, imajo svojo sušilnico, kar je pri ogrščici še posebej pomembno, saj se v štirih urah po žetvi mora osušiti, sicer spremeni barvo. Standardi (do 7-odstotna vlaga, do 2 odstot- no spoštovati, je še opozoril Cerjak. Cena je bila določena že v pogodbah in sicer 35 SIT za kg, Leo Frelih pa je na “Dnevu oljne ogrščice” omenil celo nekoliko višjo ceno - do 38 SIT. Kljub temu kaže, da kmetje niso najbolj optimistični. Pravijo, da so v veliko slabšem položaju, kot so bili leta ’95, ko je bila cena ogrščice tudi ena do ena in polkrat višja od cene pšenice, tudi stroški pridelave niso bili naloženi pridelovalcem, kot je to danes. Tožijo, da v Sloveniji upoštevamo evropske standarde pri kakovosti, ne upoštevamo pa jih pri cenah gnojil, škropiv, tudi subvencije bodo po njihovem mnenju vsako leto nižje. Torej čas bo pokazal, ali bo zrnje oljne ogrščice zares “zlato”. Jelica Koršič V Se vedno brez dogovora o odkupni ceni pšenice Ljubljana, Posavje - Predstavniki pridelovalcev pšenice, ki jih zastopa Kmetijsko-gozdarska Gornice Slovenije (KGZS), in žitne industrije, ki jo predstavlja Žitna skupnost, se tudi na Rajanjih pretekli teden niso uspeli dogovoriti o odkupni ceni pšenice. Pogajalska cena ’'ZS znaša 31 SIT za kilogram pšenice, po besedah njenega predsednika Petra Vriska pa izhajajo za štiri do pet SIT. Med drugim so žitarji letos postavili dodatne kriterije glede akovosti žit, s katerimi se kmetje ne strinjajo. Pogovore o odkupni ceni pšenice, ki je lani *kašala 26 SIT, bodo nadaljevali predvidoma v teh dneh. Posavsko, dolenjsko in belokranj-0 pšenico bo v celoti odkupila brežiška Skala, tudi od pridelovalcev, ki nimajo sklenjenih ^°§odb; pri ceni pa bo morala upoštevati dogovor, sprejet na ravni države. Janez Železnikar iz Žitne t0 P?osti Je povedal, da so kme-u/j Ze na lanskem sejmu v Gornji ski °n* predstavili svoja stališča pjfcj s kakovostnimi razredi za sk' rUC°’ ^ so primerljivi z evrop-Ta evropsko primerljiv mo-kmetje negirajo, je dejal Želez-tJar in pojasnil, da so ta model Popravili glede na posebnosti te^Ve.nske pšenice. Radi bi celo kri-v J ‘z leta 2000, ko je bila kako-L. Pšenice stimulirana, kar pa po “st likarjevih besedah sedaj Ok°vno ne zdrži” in je bilo v redih že za leto 2001 in 2002 ^vljeno. (]a snovno razhajanje pa je seve- Vensk C*n*' temJe stališče slo-\ke žitne branže, da mora imeti vsaj približno enak izhodiščni položaj, kot jo ima takšna industrija v sosednjih državah, tako Cefte kot EU, daje lahko nato s svojimi izdelki konkurenčna. Zbornica vztraja pri svoji ceni, s katero mora biti po besedah njenega direktoija Ervina Kuharja pokrita vsaj inflacija. Stroški pridelave pšenice so se po Vriskovih besedah v zadnjem letu zvišali za približno 15 odstotkov, prav tako so žitarji po njegovem mnenju svoje proizvode podražili za od 13 do 20 odstotkov. Žato trdi, da kmetje ne morejo pristati na nominalno nižjo ceno, kot je bila lansko leto. Vrisk je še poudaril, da si velik kos pogače odrežejo trgovci, saj cena pšenice v ceni kilograma kru- ha predstavlja zgolj 7odstotkov, ob tem pa priznal, da argumenti žitar-jev glede nižje cene pšenice na Madžarskem do neke mere držijo. “Zdaj se prepiramo res za drobiž,” je dejal Vrisk in pojasnil da gre globalno gledano za nekaj sto milijonov SIT. Nekaj bo pri tem morala dodati tudi država, kije lani delno pokrila stroške zbiranja pri majhnih proizvajalcih in stroške vzorčenja. Lani so slovenski žitarji odkupih približno 110.000 ton slovenske pšenice. Letno Slovenija potrebuje od 160.000 do 180.000 ton pšenice, zato jo tudi uvaža po dogovoijeni kvoti z Madžarske in iz Avstrije. Jelica Koršič/STA KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica Prepočasna denacionalizacija zavira razvoj kmetijstva Hoče, Posavje - Čeprav sodi denacionalizacija med prednostne naloge, je bil letos na tem področju v primeijavi z enakim lanskim obdobjem dosežen samo dva - oz. triodstotni napredek, je na okrogli mizi o problemih denacionalizacije, prometa s kmetijskimi zemljišči in o drugih žgočih vprašanjih slovenske kmetijske politike dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But. Po njegovih besedah je hitrost reševanja denacionalizacijskih zahtevkov v različnih upravnih enotah zelo različna, kar kaže na slabosti v delovanju pravne države. V posavskih upravnih enotah je odstotek rešenih zadev veliko višji. Na Upravni enoti Brežice so nam povedali, da so dobili 290 denacionalizacijskih zahtevkov na področju kmetijstva, nerešenih ostaja še 30. Na Upravni enoti Krško so prejeli 300 zahtevkov, samo 17 še ni rešenih na 1.stopnji; kar je bilo mogoče vrniti v naravi, je večina tudi že vrnjena, so zgotovili. Na Upravni enoti Sevnica sicer nismo dobili podatka, koliko zahtevkov je vloženih, ker je bila pristojna uslužbenka odsotna, smo pa izvedeli, da so na 1. stopnji reševali že vse zahtevke, kolikor jih niso uspeli rešiti, so sedaj v obravnavi na 2. stopnji. Večjih težav niso zaznali, razen v primerih, ko je vpleten Sklad kmetijskih zemljič; kar je bilo možno vrniti v naravi, je vrnjeno ah pa so upravičenci dobili odškodnino. J.K. kmetijski nasveti Za poljedelce Varstvo krompirja pred boleznimi in škodljivci Pridelovalce krompirja strokovne službe obveščajo, naj opravijo škropljenje proti krompirjevi plesni. Priporočajo uporabo sistemičnih ali polsistemičnih fungicidov, kot so Acrobat MZ, Ridomil gold, Tattoo ali Equation. Pozorni bodite tudi na izleganje ličink koloradskega hrošča. Škropljenje opravite šele, ko je izleženih 30 do 50 odstotkov ličink. Uporabite lahko pripravke Bulldock, Actara, Regent ah Bancol. Za vrtnarje Varstvo zelja Pridelovalce zelja strokovne službe opozarjajo na izleganje kapusovega belina. Priporočajo, da pregledate svoje posevke zelja in v primeru večjega pojava tega škodljivca uporabite pripravke, kot so Bulldock. Karate, Sumialfa (pripravki imajo delovanje tudi na kapusovega molja, sovke in uši) ter Delfin. Za vinogradnike Sedaj se za večino sort zaključuje cvetenje oziroma je že zaključeno. Pri tretiranju proti peronospori dajte prednost polsistemičnim pripravkom, kot sta Curzate M in Antracol combi ter strobilurinskim pripravkom, kot so Equation pro), Quadris), Eclaire. Slednja dva delujeta tudi na oidij. Pozorni bodite na pojav oidija. Mogoče gaje opaziti na listih ah na jagodah. Proti oidiju priporočajo uporabo pripravkov s sistemičnim delovanjem ali strobilurinskih pripravkov, kot so Crystal, Eclair 49 WG ah Stroby. Pripravke Falcon, Folicur EW in Rubigan lahko uporabimo največ 3 -krat v eni rastni dobi. Za sadjarje V nasadih jablan v tem obdobju morajo sadjarji največ časa porabiti za ročno redčenje plodičev in korekcijsko rez. Pri teh opravilih bodite pozorni in opazujte tudi pojav škodljivcev in bolezni. Po končanem redčenju bo čas za dognojevanje z dušičnimi gnojili. Odmerki, ki se gibljejo med 30 in 60 kg čistega dušika na hektar, so odvisni od obloženosti dreves, sorte, talnih razmer in starosti nasada. V tem času strokovne službe priporočajo redno uporabo kalcijevih fohamih gnojil, s katerimi vplivate na boljšo kakovost in skladiščno sposobnost plodov. V obhišnih vrtovih je sedaj največ dela z obiranjem češenj. Priporočajo, da rez češenj opravite takoj po obiranju. Namen rezi je osvethtev zasenčenih delov krošnje. S tem boste dosegh boljše ob-raščanje in rodnost v notranjosti drevesa. Pridelovalcem jabolk Zaradi nevarnosti črvivih plodov strokovne službe opozarjajo sadjarje na jablanovega zavijača. Glede na spremljanje ulova priporočajo uporabo dotikalnih pripravkov, kot so Zolone, Reldan. Diazol, Ba-sudin. Omenjeni pripravki delujejo tudi proti listnim ušem. Proti jabla-novemu škrlupu svetujejo uporabo dotikalnih pripravkov, kot so Delan, Merpan, Captan, Dodine. Presledki med škropljenji so lahko 10 do 12 dni. Upoštevajte količine padavin. Če pade več kot 30 mm dežja, je potrebno škropljenje ponoviti. Sadjarje, ki imajo večje pojave sadnega hstnega duplinarja, obveščajo, da so v zadnjih dneh zabeležili povečane ulove tega škodljivca. Zato priporočajo škropljenje s pripravki Match, Sonet ah Ca-lypso. Spremljajte pojav rdeče sadne pršice. Prag škodljivosti je 6 do 8 osebkov na hst. Priporočajo tudi spremljanje pojava listnih uši. V tem času je v nasadih opažih tudi povečano število naravnih sovražnikov (pikapo- . lonice, tančičarice). Opozarjajo še na povečani pojav krvave uši. Prag škodljivostije8do lOkolonijna 100 vej. Dobro delujejopripravkikot so Pirimor, Aztec, Basudin, Diazinon. Pridelovalcem breskev Strokovne službe obveščajo, da so povečani ulovi breskovega zavijača in breskovega molja. Priporočajo, da za srednje pozne sorte proti tema škodljivcema uporabite pripravke Reldan, Zolone, Basudin ah Diazol. Upoštevajte varnostne dobe (karence). Za živinorejce Rejcem, ki so urejali pašnike V uradnem listu št.50 z dne 7.6.2002 je objavljen javni razpis za dodehtev nepovratnih sredstev za urejanje pašnikov. Na razpis lahko vložijo vloge tisti, ki so že zgradili nove pašnike. Navedeni so pogoji, pod katerimi bodo sredstva dodeljena. Sredstva se lahko uveljavljajo za pašnike velikosti od 2 do 30 hektarov in obtežbo, ki je odvisna od področja, v katerem pašnik leži. Kriteriji za določitev višine subvencij so: vrsta obodne ograje, območje glede na omejene dejavnike, v katerem pašnik leži, velikost pašnika, število najemnih pogodb in registrirana pašna skupnost. Vloga mora vsebovati: načrt pašnika s tehničnimi rešitvami, zemljiško knjižni izpisek, ki ni starejši od treh mesecev, ah notarsko oveijena pogodba o najemu zemljišč, soglasje solastnikov, da se na tem zemljišču uredi pašnik, podatki o parcelah, če ti niso zajeti v zemljiško knjižnem izpisku, originalne račune iz leta 2002 za nabavljeni material, fotokopijo celotnega obrazca A za leto 2002, fotokopijo veljavne bančne kartice tekočega računa ah žiro računa ah fotokopijo hranilne knjižice in še posebne priloge; če pašniki posegajo v gozdna zemljišča, ah če gre za skupne pašnike ah ureditev pašnika za gojene Živah ah vlagatelj vlaga vlogo v imenu upravičenca. Vloge je potrebno poslati na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana do 8. juhja 2002. Vsa dodatna pojasnila dobite na telefonu 01/478-92-24 vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 14. do 16. ure pri gospodu Janezu Lušinu in na sedežih kmetijskih svetovalnih služb. stran 8 Sava Glas, 26.6.2002 Zgodbe srednjega veka z brežiškimi srednješolci navdušile Brežice - Na grajskem dvorišču je med baklami zablestela premierna uprizoritev “Srednjeveških pridig in balad” Janeza Menarta iz gledališke delavnice “Satiričnega gledališča Slavko Cerjak in drugi”, ki je za prvi projekt v koprodukciji z Gimnazijo ter Ekonomsko in trgovsko šolo Brežice postavilo delo na oder in sicer po scenariju Vinka Moderndorferja in v režiji Slavka Cerjaka. Pravzaprav je za začetek potrebno s hvaležnostjo povedati, da je delavnica Slavka Cerjaka dobila temelje v obnovljenem starem poslopju na njegovi domačiji na Zg. Obrežu z namenom, da bi izkušnje svojega, več kot četrt stoletnega ukvarjanja z igralsko umetnostjo, prenesel v domače okolje. Znani dramski in filmski igralec Slavko Cerjak vidi vrednost svojega dela v vzpostavljanju odnosov in vezi, ko ga vsak trenutek postavlja v nov odnos - od dramatika, pesnika, režiserja, soigralca do gledalca, do prostora in časa, v katerem živi, in do ljudi, s katerimi živi. Za ustanovitev satiričnega gledališča pravi, da je zgodovinska nujnost, ki jo narekuje aktualna potreba in ker ga v slovenskem prostoru ni in ga tudi ni bilo. Satirično gledališče pomeni najbolj neposreden odziv na čas, ki ga v tem trenutku živimo, gledalca z gledališkimi sredstvi pripravlja do smeha na račun časa, ki ga živimo, in to gledališče noče razglašati političnih idej. Sicer pa je premierna uprizoritev brežiških dijakov Srednjeveških pridig in balad množično napolnila grajsko prizorišče, dijaki so suvereno opravili svojo nalogo - vrhunsko odigrali svoje vloge, navdušili gledalce, režiser pa je lahko več kot samo zadovo- ljen z rezultati vseh svojih prizadevanj, ko gledalce naposled slikovito popeljejo skozi zgodbe srednjega veka naših območij, krajev, mest in trgov. Čestitke in pohvale torej celotni ekipi; nastopajočim - Sari Berkovič, Poloni Golobič, Urški Kotar, Maji Križnik, Urški Pav- lenč, Špeli Pfeifer, Klemnu Sla-konji, Simonu Šubicu, Tini Tomažič in Ani Veselič, za napisano glasbo Petru Ureku, za celotno podobo predstave akademskemu slikarju prof. Alojzu Kon- cu in, ker brez idej ni gibanja, idejnemu vodji in nasploh vodji - Slavku Cerjaku. Hkrati je navdušil še z Gledališkim listom svojega Satiričnega gledališča, ki je vse prej kot list, temveč izjemna knjižica, sestavljena s tenkočutnostjo in prijetna za branje kadarkoli in kjerkoli. Po premieri so sledile uprizoritve še za dijake. Kakovostne kot so bile te, pa jim bodo v prihodnosti brez dvoma odgrnile še marsikatero odrsko zaveso. N. Jenko S. Denar tako in drugače Kostanjevica na Krki - Učenci 4. razredov iz Podbočja in Krškega ter mali šolarji iz Kostanjevice so si minuli četrtek ogledali razstavi v tamkajšnjem Lamutovem likovnem salonu. Ne le razstavo, ki jo je Posavski muzej Brežice postavil ob 750. obletnici kostanjeviških mestnih pravic, pač pa tudi tisto, ki jo je za mlade obiskovalce v okviru delavnice pripravil muzejski pedagog. Učna ura z delavnico nosi naslov “Kaj vse je lahko denar”. V njej so se otroci (svoji starosti primerno) seznanili z blagovno menjavo, razvojem trgovine in denarja ter s pojmom vrednote oz. simbola, ki sodi na kovanec ali tiskani denar. Delavnica je bila popestrena z razstavo denarja, ki je nekoč veljal na našem ozemlju in s predstavitvijo razvoja denarja na Slovenskem (od bona do tolarja). Predstavljene so bile tudi nekdanje valute EU, ki danes že sodijo v zgodovino in muzej, ter nova evropska denarna enota Euro. Ob koncu so otroci poiskali nauk učne ure; na delovni list so narisali “svoj” denar. Pri tem so bili najbolj domiselni mološolarji iz Kostanjevice. Svoji starosti ustrezno so dobili za risanje največ prostora in časa. Jeseni bodo delavnico obiskali še kostanje-viški četrtošolci. Ivan Kastelic 3. simpozij slovenskih in hrvaških etnologov Brežice - V organizaciji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto je 12. in 13. junija v Posavskem muzeju v Brežicah potekal tretji simpozij slovenskih in hrvaških etnologov konservatorjev. Simpoziji potekajo na pobudo omenjenih strokovnjakov izmenjaje, prvi je bil v Metliki, lani pa v hrvaški Paklenici. V organizacijskem odboru sta z novomeškega zavoda Dušan Štepec in konzervatorski svetovalec Dušan Strgar, ki je o namenu simpozija povedal, da je bila glavna tema prvega dne simpozija delo konservatorja in kustosa ter njuno medsebojno sodelovanje, drugega dne pa les in njegova zaščita. Interdisciplinarno zasnovana predavanja slovenskih in hrvaških strokovnjakov so bila namenjena lažjemu reševanju problemov obeh služb, ki skrbijo za ohranjanje tovrstnih vrednot kulturne dediščine. Na tovrstnih srečanjih poskušajo reševati vprašanja znotraj stroke in si postavljajo nove okvire in boljše pogoje za delo v stroki in na terenu ter s tem poskušajo izboljšati pozicije služb, tako konzervatorske kot kustosov. Na Banovi domačiji, kjer so bili presenečeni tudi nad pogostitvijo. Tretji dan so organizirali ekskurzijo po Bizeljskem, kjer so si ogledali etnografsko zbirko Marije Šušnik, Najgerjevo repnico, razstavo naravne in kulturne dediščine na Bizeljskem in Kovačičevo hišo v Drenovcu. Ekskurzijo so zaključili na Banovi domačiji v Artičah. S.V. HH posavski poslanci Štipendije morajo postati instrument razvoja Očitno zaostajanje v izobrazbeni strukturi v primerjavi z razvitim svetom, zahteve trga delovne sile, ki v ospredje postavljajo pomembnost izboljšanja izobrazbene ravni prebivalstva ter vedno večja socialna ogroženost določenih slojev prebivalstva, ki bi zaradi slabega materialnega položaja ne mogli doseči primerne izobrazbe - vsi ti razlogi kažejo na nujnost določene oblike pomoči pri izobraževanju. Država usmerja in posega v to področje s Zoisovimi štipendijami in sistemom republiškega štipendiranja, povsem pa je zamrl sistem kadrovskega štipendiranja Slovenija, ki ima tako maloštevilno prebivalstvo in vedno manj mladih, si ne more in ne sme privoščiti, da izobraževanje povsem prepusti možnostim posameznikove družine. Makroekonomski interes države je, da iz vsake generacije za trg delovne sile dobi čim več izobraženih in usposobljenih ljudi Izboljšanje izobrazbene ravni prebivalstva je vrednota, ki v temelju pogojuje nadaljnji razvoj naše države. Zaradi zahtev razvitega trga lahko lovimo korak v mednamdni konkurenci predvsem s specializirano nizko-serijsko in na znanju temelječo proizvodnjo oziroma storitvami, kar zahteva široko izbiro kakovostno usposobljenih delavcev. Brez socialnih korektivov, med katere šteje tudi ta oblika podpore šolajočim, bi pouk in študij postala privilegij premožnejših, ustavno načelo pravice do izobraževanja pa bi veljalo le za izbrane. V Socialdemokratski stranki (SDS) predlagamo v sprejem Zakon o štipendiranju, s katerim želimo omogočiti študij vsem pod enakimi pogoji in spodbuditi čim večje število mladih, da se odločijo za študij. Zakon, ki ga predlagamo, bo usmeril del sredstev državnega proračuna v najbolj perspektivno investicijo, to je znanje. Sprejetje predlaganega zakona bo povečalo število upravičencev do štipendije in jih bolj poklicno usmerilo glede na potrebe gospodarstva. Zakon tudi odpravlja krivico, ki jo je povzročal t.i. cenzus, ki je izključil vse, ki so ga presegali ne glede na-dejanske možnosti študija. - - V zadnjem času se soočamo z dokaj čudno politiko Vlade RS na področju štipendiranja. Denar iz državnega proračuna, namenjen za štipendije, sicer narašča, zaleže pa vse manj, saj število štipendij ne narašča. Najbolj žalostna zgodba so kadrovske štipendije. V zdaj že davnem študijskem letu1985/86je bilo podeljenih okrog 40.000 kadrovskih štipendij, v študijskem letu 2000/2001 pa je bilo teh štipendij le še 7598. Način podeljevanja kadrovskih štipendij in njihovo število sta neustrezna, saj se z gospodarskim in drugačnim razvojem pomen kadrovskih štipendij močno znižuje. Pred leti so bile kadrovske štipendije sestavni del srednjega in dolgoročnega kadrovskega načrtovanja praktično vseh podjetij in so bile upoštevane kot sestavni del vlaganja v razvoj. Kadrovsko štipendiranje bi bilo mogoče oživiti v okviru aktivne politike zaposlovanja, in sicer z dajanjem stimulacij štipenditorjem. V sistem bi ustrezno vključili tudi predstavnike gospodarstva, lokalnih skupnosti, zavoda za zaposlovanje predvsem z namenom, da bi bilo gospodarstvo stimulirano k večjemu obsegu štipendiranja. Kadrovsko štipendiranje- mora biti-stimulirano predvsem za tiste izobraževalne in študijske smeri, poklice in znanja, ki so v posameznem delu Slovenije deficitarni. Slednje bi spodbujalo predvsem drobno gospodarstvo in obrt k planiranju kadrovske politike na daljši rok in bi spodbujalo mlade, da se s pomočjo štipendij odločijo za tiste poklice, ki so v okolju, kjer bodo delali, deficitarni in bodo tudi lažje našli željeno zaposlitev. V SDS predlagamo tudi pomembno novost pri republiških štipendijah, kjer se zavzemamo, da bi bila višina republiške štipendije odvisna tudi od izbrane smeri izobraževanja oziroma študija. Z višino republiške štipendije želimo stimulirati vpise dijakov in študentov v tiste programe in poklice, ki so v določenem okolju deficitarni. S tem lahko postane republiška štipendija pomemben instrument za blažitev strukturnih neskladij m trgu delovne sile. Spodbujanje štipendiranja je pomemben razvojni projekt, ki predstavlja dolgoročno investicijo v znanje in prispeva k lažji dostopnosti do izobraževanja širokemu krogu prihajajoče generacije. mag. Andrej Vizjak, -------------v— poslance-DZ RS Ustavna presoja pogodbe o NEK - modra poteza ali...? 1. Na predlog predsednika republike, vlade ali tretjine poslanci Državnega zbora (DZ) izreka Ustavno sodišče v postopku rad' fikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z usto' vo. Državni zbor JE VEZAN na mnenje ustavnega sodišča. (Ustava Republike Slovenije, 160. člen, drugi odstavek) 2. Kadar Ustavno sodišče obvesti Državni zbor o predlogu pred' sednika republike, vlade ali tretjine poslancev, naj Ustavne sodišče v postopku ratificira mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo, Državni zbor PREKINE POSTOPEK za ratifikacijo mednarodne pogodbe, dok' ler ne dobi mnenja Ustavnega sodišča. (Poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije, 307. člen) Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado RS in Vlado RH o urediNi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo je bila osrednja tema zadnjih dveh tednov v DZ RS. Posavski poslanci smo žejulija, predvsem pa septembra lani, ko je obravnaval to pogodbo Odbor za in-frasttuktum in okolje v NEK Krško, javno opozorili na nekatere, za Posavje in Slovenijo nesprejemljive določbe tega dokumenta. Odziv na opozorila je bil sprva dokaj mlačen, tako v sami NEK kot v lokalni skupnosti. Nekateri mediji so ob nerazumevanju problema menili, da smo poslanci sprožili nepotreben alarm. Potem ko sta vladi RS in RH dejansko podpisali to pogodbo (19.12.2001 v Krškem) pa so se legitimni predstavniki Posavja zganili in organizirano ter strokovno utemeljeno opozorili na nespremenljivost tega dokumenta in zahtevali, da se le tega ne ratificira. Ker pa je za izvajanje pogodbe zadnji rok 1.7.2002, je v DZ. stekel postopek za ratifikacijo, ki bi se morala Zgoditi na junijski seji. Več kot pet ur je zasedal Odbor za zunanjo politiko in z veliko večino izglasoval podporo pogodbi, saj so poslanci SDS, NSi, SLS in SNS zapustili-sejo, Tako sem ostal edini, ki je glasoval proti, trije poslanski kolegi pa so se vzdržali. Kot zainteresirano delovno telo je isto tematiko obravnaval tudi Odbor za infrastrukturo in okolje, ki ga na novo vodi naš posavski kolega Branko Janc. Na seji so številni strokovnjaki izrazili svoje pomisleke, ki so podobni argumentom proti, oblikovanim v Posavju. Tik pred pričetkom junijske seje odbor ni izglasoval podpore (en glas več proti), ker je bila tudi možna napoved glasovanja na sami seji DZ Kljub temu pa je verjetno zaradi negotovosti, kakšen bo izid glasovanja na plenarnem zasedanju, župan občine Krško skupno z SLS izpeljal večkrat napovedano akcijo zbiranja podpisov za ustavno presojo te pogodbe. Zbral je 31 podpisov in s tem zaustavil postopek sprejemanja. Obstaja resna dilema, ali je to modro? V vsakem primeru je reševanje odprtih vprašanj v zvezi zNEK med Slovenijo in Hrvaško potisnjeno v neko negotovo prihodnost. Onemogočeno ali pa vsaj oteženo bo, do odločitve Ustavnega sodišča (US), kakršnokoli dopolnilno pogajanje. Mnogi, tudi nevtralni pravni strokovnjaki menijo, da je ustavna presoja, ki pomeni samo odložitev odločanja, najslabše, kar se je lahko -Zgodilo,-tako državi, lokalni skupno- sti, kot sami jedrski elektrarni. P°’ novno bodo verjetno sprožene toŽft sosednje države proti NEK, vsa dP* ga pogajanja pri uresničevanju 0° prtih problemov s Hrvaško bod otežena, nadaljnje poslabšalV odnosov med obema državama P? bo imelo nedvomno negativni vpj tudi na posamezne gospodarske d* javnosti v Posavju, zlasti pa v obc),v Brežice. Celo največji zagovornihte' tako sporne pogodbe, menijo, da bilo bolje ratifikacijo zavrniti in s ^ vo. Torej po več kot enem letu i'1 kljub temu, da ga je m našo zflht^ \enje obravnavalo prednostno. Kako bo tokrat? In če bo n,n' . y, Ustavnega sodišča, da pogodba n . neskladju z ustavo ? Bo kdo odgovornost? Bodo podpisniki S sovali ZA ali PROTI? ------------------------Jože Krajevna skupnost Cerklje ob Krki je na dveh .u/eiJtMlj Cerklje ob Krki - Krajevna skupnost (KS) predstavlja eno večjih v občini Brežice tako po velikosti kot po številu prebivalcev. Značilen izgled ji daje razvejanost; deli se na ravninski poljedelski del, ki ga seka zelena lepotica Krka, višinskega v osrčju dežele cvička ob raztepenih naseljih pa pokrivajo vinogradi in gozdovi. V življenje krajanov je posegla vojašnica z letališčem. A ni vse tako idilično, kot se zdi, saj so zaradi razvejanosti vodovodnih sistemov žejne krajane vznemirjali še celoletni hrupi letal nad njihovimi glavami. KS Cerklje ob Krki se razprostira v 17 vaseh. Še tri vasi se vežejo nanje, Kamence, Čedem in Kraška vas, ki sicer sodijo v KS Mrzlava vas. A po besedah predsednika sveta KS Cerklje ob Krki Karla Kožarja (na fotografiji) imajo pris- j°P s te strani in gravitirajo na cerkljansko KS. Posebnost KS Cerklje °6 Krki sta dve fari; na desnem nregu Podbočje-Sveti Križ in na le-Vern Cerklje ob Krki, in dve pokopališči. Že 50 let se v krajevni skup-n°sti pogovaijajo o ureditvi oz. Prestavitvi pokopališča, ki je utesnjeno v naselju ob cesti in zato tudi rez mrliške vežice. Skozi Cerklje P Krki in Župečo vas kot središčni naselji vodi obnovljena regionalna cesta s preizkusnim projektom Urnirjanja prometa S svečanim od- kratkjrn”0 namenu Pred Sobivanje so uskladili z vojaš-mc°. ki zajema okoli 560 km2 Površine, predvsem cerkljanske KS. Prizadevanja za civilno letališče so zdaJ P° besedah tajnika ocine Brežice Ferda Pinteriča eakajo na dovoljenje Uprave za ^racno povbo in ga pričakujejo že ^Seni. Občina Brežice je zaradi ^izpolnjevanja pogodbe razdrla P°8°dbo z najemnikom za tam-l^lSnJe dnkališče Mobikrog. Vojska Pa krajanom bogati predvsem turno življenje, ki je tudi v KS r?dnja leta v vzponu. Skupina lju-j^ljev gledaliških desk ustanavlja ko ^bdjamki zvon, gasilci vsa-leto uprizarjajo “korajžo”. Med n športnimi dmštvi Šport-tmištvo Sušica-Pirošica pove- zuje celoten desni breg in želi v stari šoli v Bušeči vasi urediti prostore za zimsko in poletno šolo v naravi. Aktivni so še ljubitelji konj, zelene bratovščine, tudi v turističnem društvu in aktivu kmečkih žena. Na cerkljanski šoli Tone Seliškar V KS se lahko pohvalijo kar s 140-letno tradicijo šolstva, saj je prva ljudska šola kot enorazrednica začela s svojim delom že daljnega leta 1858. Na lokaciji današnjega gasilskega doma so leta 1873 zgradili novo šolsko poslopje, leta 1892je šola postala dvorazrednica, to pa je tudi leto, ko so začeli voditi šolsko kroniko. V letu 1918se je ljudska šola preimenovala v “Državno mešano osnovno šolo”. V Cerkljanski šoli je služboval tudi pisatelj Tone Seliškar, in sicer leta 1926 slabe štiri mesece kot upravitelj šole, leta 1932 pa še dobre tri mesece kot učitelj. Šola seje z leti še nekajkrat preimenovala, od šolskega leta 1958/59 pa deluje ko popolna osemletna osnovna šola. Staro šolsko zgradbo so prenovili v šolskem letu 1972/73, takrat je bil zgrajen tudi novi no predali v uporabo 28.10.1973, ko je šola dobila tudi ime po Tonetu Seliškaiju in seje po njem imenovala vse do leta 1992. V Bušeči vasi je vse do zaključka šolskega leta 1979/ 80 delovala tudi podružnična šola. V pravkar končanem šolskem letu je OŠ Cerklje ob Krki obiskovalo 207 učencev, leto nazaj jih je bilo 209. V lovanju učencev 7. in 8. razreda nastajal dobro leto pod mentorstvom prof. Draga hunska. Romi v Gazicah KS Cerklje ob Krki ima v svoji sredi tudi romske prebivalce. V naselju Gazice po zadnjih podatkih tre- Krajevna skupnost Cerklje ob Krki zadnjem šolskem letu so izdelali novo celostno podobe šole, obnovili so šolsko športno igrišče in to slovesno obeležili 14. junija. Prav tako so Romski otroci iz naselja Gazice del s telovadnico, prenova pa je potekala s pomočjo samoprispevka. Tako so nove šolske prostore sloves- To p13 naJljubših rekreativno-turističnih točk v KS so Klunove ^ Ptice v neposredni bližini Bušeče vasi. Lastnica toplic je Roza letan- Termalni vrelec so poznali že v srednjem veku in so ga j£,a '816 zajezili grofje Auerspergi iz Leskovca pri Krškem. žgrH°V' S0 Posta*‘ lastniki toplic okoli leta 1920, 1983. leta so °bn ■ zunanT bazen, sicer pa se lastnica že vrsto let trudi z Ča ‘‘'■'Ijanjem in posodobitvijo toplic. Termalna voda, ki ima ves na ,eraperaturo med 26 in 28 stopinjami, pa je zdravilna za kost-Wv °Zna’ želodčna in živčna obolenja, saj vsebuje žveplo, oglji-Klu° ln dušikovo kislino, karbonate ter razne organske snovi. Uren.'iVe T°pliee so najbolj obiskane v poletnem času, ko se $e Zlcani in okoličani radi osvežijo v tamkajšnji termalni vodi in se *’°Veselijo na raznih zabavnih prireditvah. Nedaleč stran pa je zajgn terTr>alni izvir, ki mu krajani pravijo “Stare toplice”, ta ni en, vendar pa ga krajani prav tako uporabljajo za kopanje, je neposredni bližini še nekaj toplih izvirov vode. v minulem šolskem letu obnovili ograjo ob šoli, ravnateljica Andreja Urbanč pa se veseli, da so po nekaj letnem zatišju spet oživeli pristni stiki s krajem, krajani in njihovimi najbližjimi sosedi - Učnim centrom (vojašnico), hkrati pa verjame, da bodo te stike še poglobili. Oktobra 1996 so na šoli izvedli nutno prebiva okoli 60 Romov. Tamkajšnjo osnovno šolo je v minulem šolskem letu obiskovalo 14 romskih otrok, od 1. do 6. razreda. Romski prebivalci se dobro zavedajo dejstva, da so se naselili na tujem zemljišču, a ker so si z leti v večji meri zgradili nove hiše, vztrajajo na tej lokaciji in tako so resnici na ljubo v sporu predvsem s trinajstimi lastniki zemljišč. Tudi Občina Brežice se je vključila v reševanje romske problematike v tej KS, vendar pa se zdi, da so vsi dogovori in pogovori še vedno na začetku. Naselje zaenkrat ostaja nelegalno, hiše, ki se bohotijo v naselju, pa nimajo ne elektrike ne vode. Sicer pa se je v tem letu tudi za Rome iz Gazic nekaj vendarle spremenilo na boljše. Kajti za socializacijo Romov so načrtno začeli skrbeli v A-Helpu iz Brežic. Tako so s pomočjo dveh zaposlenih preko javnih del v Gazicah uredili barako, v kateri naj bi potekale različne aktivnosti, od sestankov do obiskovanja pouka za otroke in odrasle, ko pa se bodo prebivalci naselja med seboj uskladili in formirali društvo, pa bo ta prostor vsekakor namenjen tudi potrebam društva. Velika želja Romov iz Gazic je, da bi se čimbolj približali življenju Premierna uprizoritev Županove Micke KD Cerkljanski zvon projekt “Šolska učna pot” in ga predstavili v publikaciji. Začetek poti je pri OŠ Cerklje ob Krki, zaokroži pa se po dobrih 5,5 km na vinorodnem območju Gadove peči. Učna pot je namenjena spoznavanju pokrajine, projekt pa je v tistem času ob sode- “civilov”, ob tem pa se zavedajo, da je za takšne korake potrebna izobrazba in zaposlitev. Tudi zato se je kar nekaj odraslih Romov odločilo, da spet sedejo v šolske klopi, končajo vsaj šest razredov osnovne šole in potem nadaljujejo šolanje do pri- Cerkev sv. Marka v središču naselja bo leta 2006 proslavila 100-letnico gradnje, ostalih zanimivejših kulturnozgodovinskih podatkov novi župnik mag. Simon Onušič še ni uspel zbrati. Sicer je cerkev naslednica starejše iz 17. st., ki sojo močno prizadeli potresi. Tloris zgradbe ima obliko križa, pozornost pritegnejo velika barvna okna s podobami akademskega slikarja Staneta Kregarja. Učenci tamkajšnje šole pa so v zborniku o svojem kraju še zapisali, da ob cerkvi z župniščem (na fotografiji) leži najstarejši del naselja iz konca 19. stoletja. V Bušeči vasi na gotsko cerkev žalostne Matere Božje z bogatimi freskami opozarja daleč viden zvonik. dobitve poklica. Pravijo: "Služba že, a ne preko javnih del!”. Kjer je doma kultura Kulturno društvo v ustanavljanju Cerkljanski zvon je z delom začelo jeseni 2000 na pobudo Suzane Urbanč, ki jo je takoj podprl takratni cerkljanski župnik Tone Gnidovec. Zbrali so se sami amateiji iz cele žup- Rudman. Začeli so že s pripravo nove igre, tudi komedije, ki bo, kot upajo, luč sveta zagledala letos pozno jeseni. 100 let gasilstva Med najbolj aktivna društva sodijo gasilci, in sicer kar dve društvi, PGD Pirošica deluje 50 let, PGD Cerklje pa naslednje leto Počastitev zavetnika gasilcev - sv. Florijana nije, večina jih še ni nastopala. V času priprav na izvedbo komedije Županova Micka A.T. Linharta jim je župnik Gnidovec omogočil sodelovanje z znanim režiserjem in gledališčnikom prof. Mirkom Mahničem iz Ljubljane. Za sceno in kostume so v celoti poskrbeli sami, brez kakršnihkoli sponzorskih sredstev. Komedijo Županova Micka so premierno uprizorili v domači dvorani lani v počastitev Dneva državnosti. Kasneje so imeli še pet ponovitev. Izkupiček brežiške predstave pa so v celoti namenili vrtcu Mavrica Brežice kot prispevek v akciji za novo ograjo. Prvi dramski igri so se odločili za nadaljnje sodelovanje, ki ga nameravajo sedaj tudi formalno urediti v okvku kulturnega društva. Še vedno namreč delujejo izključno z lastnimi sredstvi. “Upamo in želimo, da bi društvo zaživelo z več sekcijami, saj sedaj še vedno delujemo le kot dramska skupina”, razkriva želje Irena obeležuje 100. obletnico. Po težkih začetkih beležijo nekaj vzponov; leta 1925 s prvim gasilskim domom in krepitvijo članstva in po 2. svetovni vojni, ko so jim okupatorji odvzeli vso opremo. Leta 1955 so zamenjali gasilski dom s takratno občino Cerklje za današnji kulturni dom in ga takrat ter kasneje še leta 1980 s prostovoljnimi prispevki obnovili. Danes PGD Cerklje šteje dve desetini mož, eno žensko in dve pionirski, izpostavlja poveljnik Bogdan Račič. V parku imajo kombinirano vozilo in vozilo s cisterno, ki ga želijo ob 100-letnici nadgraditi, saj ne zadostuje potrebam in je že potrebno nadgradnje. Častni član društva Viktor Račič je odgovoren za bogato kulturno dejavnost, med katero velja izpostaviti že šest vsakoletnih prireditev “Korajža velja”. Karmen Molan, Suzana Vahatrič Posavska kopališča začela novo sezono Sevnica, Krško, Brežice - Visoke temperature sredi junija so kopališča opozorile, da se bo kopalna sezona letos začela prej, zdaj pa tudi datum na koledarju pove, da je poletje nepreklicno tu. V Posavju imamo kar nekaj možnosti za “vodno hlajenje”, ki jih bodo izkoristili predvsem tisti, ki si ne bodo mogli privoščiti oddiha ob slani vodi. Bazen Brestanica ob odprtju nove kopalne sezone Sevniško morje -bazen V teh časih, ko si povprečen delovni človek le težko privošči dopust zunaj domačega kraja, je Sevničanom prešlo že v navado, da vsaj svojim otrokom omogočijo obiskovanje sevniškega kopališča. Od leta 1986, ko je bazen pričel obratovati, pa do danes so se v njem naučile plavanja številne generacije. Sevniško kopališče je postalo sinonim za morje in toplice, za dopust in počitnice. Kopalna sezona na sevniškem bazenu seje običajno začela 1. junija, letos pa so ta začetek premaknili na 15. junij. Kot pravi Bojan Lipovšek, direktor Komunale, kije zadolžena za nemoteno obratovanje bazena, so se za kasnejši začetek kopalne sezone odločili zato, ker so prvi junijski dnevi ponavadi slabo obiskani, poleg tega se pojavi deževje pa še priporočila staršev so upoštevali, ki so si želeli, da bi se otroci bolj posvečali šoli in manj rekreaciji na bazenu. V preteklih dneh, ko so temperature poskočile čez 30 stopinj in seje šolsko leto bližalo koncu, Skozi Mladinski svet bi se mladi v lokalni skupnosti in na državni ravni aktivno vključevali v področja, ki še posebej vplivajo na kakovost življenja njihove populacije, pravi Dejan Kmetič in dodaja, da v Sevnici potrebujejo Mladinski center. To bi bilo izhodišče in stičišče delovanja. Na okroglih mizah in delavnicah bi mlade osveščali o škodljivih posledicah uživanja drog in alkohola, o resnih razsežnostih bolezni, kot sta anoreksija in bulimija, ki ji danes medicina MLD LO Sevnica je na Blanci organiziral turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 12 ekip, uvodno otvoritveno tekmo pa sta odigrali ekipa sevniških mladih liberalcev in ljubljansko vodstvo. Sevničani so šefe “namahali” z rezultatom 5:3, zmagovalec tumir-jaje bilo moštvo Hambi iz Sevnice, 2.mesto je pripadlo Gradnjam Boštanj, 3.mesto pa so osvojili Drinkersi iz Velite vasi. Poleg pokalov so dobili še denarne in praktične nagrade. Za najboljša strelca sta bila proglašena Rolan-do Gorišek (Sevnica) in Matej Mlakar (Velika vas), za najboljšega igralca Silvo Šerbec (Senovo), za najboljšega vratarja pa Peter Bago (Šibenik). je bila na sevniškem kopališču prava gneča. Osnovne šole so tja vodile svoje šolarje, da so si po napornem šolskem letu osvežili dušo in telo. Poleg rednih vzdrževalnih del so na kopališču prebarvali ograje, fasado in popravili ležalnike. Naj večja investicija v bazen pa je bila le zamenjava filtrske mase za čiščenje vode, ki jih je stala dva milijona SIT. Bazen bo odprt do konca avgusta in sicer vsak dan med 10. in 19. uro. Na njem bodo tudi letos potekali začetni in nadaljevalni tečaji plavanja v organizaciji Športne zveze Sevnica. Sezonska karta za odrasle stane 9 tisoč SIT, za otroke do 18. leta pa 7 tisoč SIT. Dnevne karte za obrasle stanejo 650, za otroke 500 SIT; popoldanske - od 15. ure dalje pa 550 SIT za odrasle in 400 za otroke. Tudi bazena v krški občini odprta Krški bazen je lani na javni dražbi kupil podjetnik Andrej Vodlan iz okolice Ljubljane. Letos je pričel s sanacijskimi deli na objektih ob bazenu, samo kopališče, ki ga bo z ogrevano vodo oskrboval Vipap, pa bo najverjetneje za to kopalno sezono v upravljanju Plavalnega kluba Krško, je povedal Zdravko Filipovič iz občinske uprave. Bazen Brestanica je v lasti Ob- Mladi liberalni demokrati v programih preventive še ne posveča pozornosti, a sta uničujoči spremljevalki prenekaterega odraščajočega dekleta in fanta. Psihična stabilnost in zdravo odraščanje mladih sta soodvisni od občutka, da vsakega, ki ima voljo, čaka priložnost. V Mladinskem centru bi se organizirano lotih pomoči pri usmerjanju za poklic, za izbiro prave poti izobraževanja, za krepitev etike v družbi, ki mora posebno pozornost posvečati najbolj ranljivim - to so mladi in ostareli. Za uresničitev obsežnega programa mladi v sevniški občini potrebuje- čine Krško, ki je skozi javni razpis iskala najemnika za kopalno sezono 2002. Edini interesent je bil Zavod Regio, ki je tudi lani upravljal z bazenom. Občina je letos z njim sklenila pogodbo do 1. septembra, sama pa se je zavezala, da zagotovi pogoje za obratovanje kopališča, kar pomeni vsa potrebna vzdrževalna dela v bazenu pred odprtjem sezone. Davor Račič z Zavoda Regio, zadolžen za brestaniški bazen, je povedal, da bi bilo smiselno skleniti pogodbo o dolgoročnem najemu. Regio ima namreč načrte, kako naj bi se kopališče razvijalo, ki pa jih ne more realizirati v sezoni ali dveh. Če bi se skupaj z lastnikom o njih pogovarjali in opredelili interese, bi občanom lahko na daljši rok zagotavljali kakovostne usluge in pestro dogajanje na bazenu. jo več sredstev, ki bi jih lahko dobili, če bi Študentski klub Sevnica postal član Študentske organizacije lokalnih skupnosti (ŠOLS). V tem primem mu namreč pripadajo določeni odstotki od prometa, ki ga ustvaija Študentski servis v občini. Danes ta denar dobi Klub posavskih študentov Krško in ga le nekaj malega nameni Sevničanom, ki pa, roko na srce, tudi nimajo množičnega članstva. Dejan Kmetič zato poziva študente iz sevniške občine, naj se včlanijo v sevniški klub, sam pa je v minulih dneh obnovil pogajanja za včlanitev kluba v ŠOLS. BJD. Letošnji režim za kopalce ostaja enak lanskemu. Kopališče je odprto vsak dan od 9.do 19. ure, za odprtje sezone minuli vikend pa je Klub posavskih študentov organiziral festival za mlade ŠROT. Dnevna karta za otroke je 400 SIT, za dijake in študente 500 SIT, za odrasle 600 SIT. Posebej je treba doplačati nočno kopanje ob vikendih. Brežičanom je ljubša reka Krka S kopališči je namreč tako, da so tista urejena in organizirana lahko dokaj draga, če se na primer ozremo po Brežičanom naj bližjem kopališkem raju, ki neusmiljeno visoko ceni svoje storitve. Tudi zato si le redki domačini lahko privoščijo to vodno razkošje. Pa tudi sicer je marsikomu veliko ljubše kopanje ob Krki. Prostora za tovrstne užitke pa je več kot dovolj, čeravno je resnica spet ta, da kopanje v Krki v naj večji meri pomeni tudi kopanje na lastno odgovornost. Vendar pa imajo Brežičani kar nekaj možnosti, da se naužijejo zraka in osvežijo na urejenem kopališču oziroma športno rekreacijskem centru Grič, kjer so organizatorji poskrbeli tako za prijetno počutje in možnost piknikov kot tudi za to, da se obiskovalci sprostijo ob raznih športnih igrah, lahko se s čolni spustijo tudi po reki, seveda pa so pomislili tudi na najmlajše, ki se lahko naužijejo igre na posebej zanje pripravljenih igralih. Če nadaljujemo pot po reki Krki, je naslednja priljubljena lokacija kopalcev kar v Krški vasi pod mostom, kjer so plaže sicer urejene, vendar pa je tudi na tem mestu kopanje na lastno odgovornost. Naslednja urejena lokacija so Klunove Toplice, za katere lahko rečemo, da so med Brežičani pa tudi Krčani med najljubšimi prostori za igro, osvežitev, sprostitev, prosti čas in zabavo. Sicer pa je prostora za kopanje na Krki za vse dovolj, vse tja do Kostanjevice na Krki, kjer so tudi urejene plaže in kjer je prav tako možno odigrati ali odbojko na mivki ali pa se podati s čolni po reki Krki. Nada Černič Cvetanovski Branka Dernovsek Karmen Molan Brežičani se hladijo v Krki. “Stopimo skupaj!” Sevnica - Mladi liberalni demokrati (MLD LO Sevnica), ki delujejo v okviru LDS in jih vodi Dejan Kmetič iz Boštanja, so dali pobudo Študentskemu klubu Sevnica, Športno kulturnemu društvu mladih Boštanj in Socialdemokratski mladini Sevnica (predsednik Aljoša Ločičnik) za ustanovitev Mladinskega sveta Sevnica. Namen je združiti moči mladih, saj so skupaj prodornejši in cilji, ki jim sledi veliko ljudi, realnejši. Njihovih 20 let Slovenija, Berlin - “Vsak tiho zori, počasi, z leti, a kamorkoli že gre, vse poti je potrebno na novo začeti”. To kitico Toneta Pavčka so si izbrali in jo vzeli za svojo rojaki v Berlinu, ki so slavnostno obeležili 20-letnico obstoja Slovenskega kulturnega, prosvetnega in športnega društva “Slovenija” e.V. Berlin. Predsednica društva Anica Slavnostne trenutke so med Kraner je na slavnostni priredi- drugimi počastili poslanec DZ RS tvi med drugim povedala: “Dvaj- Tone Partljič in podžupanja ob-set let dela in druženja ni malo, čine Brežice Milena Jesenko-vsa uspešna leta pa so dokaz, da MePZ KUD “Franc Bogovič” smo se dela lotili na pravem kon- Dobova, Sekstet trobil KD Godcu. Društvo združuje tu živeče ba na pihala Loče in solist Da- Sekstet trobil KD Godba na pihala Loče na slavnostni prireditvi Slovence in vse tiste, ki se želijo srečevati z nami. Vsa ta leta smo posvetili ohranjanju naše bogate slovenske kulture, besede, pesmi, plesa in običajev, predvsem pa smo se posvetili delu z mladimi, ker želimo v njih negovati ljubezen do domovine in materinega jezika. Želimo, da bi bil njihov odnos do domačih krajev tak, kot je naš - da s ponosom in ljubeznijo povedo, da so Slovenci..” niel Ivša, članice Solzic Petra Uršič, Mateja Rožman, Monika Ogorevc in Aleksandra Bark pa so z otroki slovenskega dopolnilnega pouka ter otroško in odraslo folklorno skupino društva v Berlinu pripravili slavnostni kulturni program. Po uradnem \ delu so za prijetno druženja skrbeli glasbeniki Majolke. N. Jenko > Cvet someljejev Slovesnosti se je ob odsotnosti radeškega župana udeležil se'fi niški Kristijan Janc in Vrhovčani so bili takoj pripravljeni, da priključijo kar k sevniški občini. ^ Someljeji so se nato odpravili v Panoramo, od tam pa s o vrnili na kraj zločina - namreč na Impoljco, kjer so pred časo^ potekala predavanja oz. usposabljanja vinskih svetovalcev-tamkajšnji kapelici so nazdravili nenavadni prireditvi. N.C.C- J “Če postanem sommelier, dam za mašo...” Vrhovo - Takole je pred časom dejala Sonja Simončič i Vrhovega, ki je skušala podobno kot njeni trije sorodniki Simončiči postati vinska svetovalka. Želja se ji je uresničila* beseda je meso postala in zgodila se je maša. Na vročo nedeljo so se na Vrhovem zbrali slovenski vinski svetovalci in v svoje vrste sprejeli še četrto someljejko iz družin^ Simončič. Simončiči - Franci, Majda, Sonja in Janez so verjetno družina z največ vinskimi svetovalci v slovenskem prostoru. T° dejstvo in pa prva maša, posvečena samo njim, sta bila zadosten razlog, da seje na Vrhovem zbralo skoraj 200 ljudi. Kmečke ženske so napekle obilico domačih dobrot. Društvo vinogradnikov Sevni' ca-Boštanj in šentjanški vinogradniki so poskrbeli za pokušnjo vin. vodeno degustacijo pa je pred Simončičevo hišo pripravil priznam enolog Darko Marjetič. Pika na i prireditvi pa je bila seveda makaki jo je darovala novopečena vinska svetovalka. Vodil jo je župnik Slavko Kalan ob pomoči predsednika gostinskih delavcev Slove' nije Edvarda Kužnerja. Pridiga je seveda govorila o vinu. h. Dobrodelni koncert v Brežicah Zidak za zidakom za dom Križe Brežice - Krajevna skupnost Pečice-Križe in Prostovoljno gasilsko društvo Križe sta prvi poletni koledarski večer v Brežicah popestrila z dobrodelnim koncertom. Zbrana sredstva namenjajo za gradnjo doma krajanov na Križah. Čeprav je bil nekoliko slabše obiskan, so zbrane zabavali Prifar-ski muzikantje, Igor in zlati zvoki, Boris Kopitar, Brodniki, Franci Raj-gl, Franci Vegelj, Kresničke, učenci Tonija Sotoška, Trio Plamen, ansambel Ivana Puglja, mladi harmo- nikar Gregor Gramc z ansamblom, Trebeški drotaiji, Brežiški flosaiji, Harmonikaiji iz Podbočja, nasmejal pa jih je humorist Jože Ekart. V sklopu koncerta je potekalo tudi nagradno žrebanje starih in novih naročnikov časopisa za širšo posav- Na harmoniki odlični tudi mladi iz Podbočja redsednik Krajevne skupnosti Johan Božičnik se je zahvalil direk-torju medijskega sponzorja Radia Brežice, Radia Sevnica in časo-Pisa SavaGlas Petru Špilerju. Ce je življenje glasba ^režice - V Glasbeni šoli Brežice je bil zaključni koncert odličnega Matjaža Predaniča, učenca harmonike pri prof. ^eUku Škoiču. Koncertni repertoar je zajemal igranje Sem-Jonove Otroške suite, Dowlaszove Toccate, Timošenkovih Muskih slik, Bachovega Preludija in fuge v e-molu, Mozartove Sonate v C - duru in Rimskega - Korsakova Čmrljev let. Petnaj stletni Matjaž Predanič ■Ja fotografiji) je osnovno in nižjo 8 asbeno šolo letos zaključil z od-'cnim uspehom in se vpisal na Imnazijo v Brežicah. Pravi, da u je od skladateljev najljubši Mozart, in ker mu glasba veliko pomeni, se je odločil izpopolniti svoje znanje s področja glasbe -po uspešno opravljenem izpitu je bil sprejet v program Umetniške gimnazije - smer glasba v Velenju. Kot nadarjen učenec je dobitnik mnogih priznanj. Tako je svojo glasbeno pot na nižji glasbeni šoli Matjaž letos potrdil še s 1. mestom in zlato plaketo na regijskem tekmovanju v Črnomlju in državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije - TEMSIG - v Ljubljani. Marca letos je sodeloval tudi na zaključnem koncertu najuspešnejših mladih glasbenikov v slovenski filharmoniji, kjer je na slavnostni podelitvi prejel štipendijo, ki mu omogoča udeležbo v poletni šoli. N. Jenko S. Rotarijci obiskali Skupnost Srečanje so ^azbor P°d Lisco - Članice Skupnosti Srečanje na Razborju .. Se pred dnevi upravičeno razveselile obiska rotarijcev, saj so ^ Prinesli 800.000 SIT, ki so jih zbrali na svojem prednovolet-111 Plesu. Z omenjenimi sredstvi želijo izboljšati pogoje dela na vpa2borju, kjer je od lani edina tovrstna ženska skupnost v Slo-Darilo jim je predala delegacija rotarijcev, predsednik Borut '*rovič, direktor brežiške bolnišnice Tone Zorko kot prvi predaj mk Rotary kluba Čatež, Toni Koren, odgovoren za delo z mladi-hn ^Sotna Pa sta bila tudi generalni sekretar slovenske Karitas da K6 ^ereb*c in pater Karel Geržan. Ob tem je bila izrečena misel, Do ° Rotary klub Čatež v okviru svojih možnosti tudi v prihodnje 1J0«iagal skupnosti na Razborju. J.K. sko deželo SavaGlas z lepimi uresničiti dolgoletno željo ter prosil nagradami. Predsednik sveta KS krajane, lokalno skupnost in tudi Pečice-Križe Johan Božičnik seje širše, da jim pomagajo uresničiti zahvalil vsem, ki jim pomagajo zastavljene cilje. S.V. Jk rl\ ’ klf lil V ; g ' < M nH^raHv j /9 / Mlrgl K. Domačini - Trebeški drotarji Boris Kopitar se je spomnil ljubezni iz Pisec, ob njem je voditeljica Cvetka Šeško. Ribe na trnke, ribiče v dom Krmelj - Ribiška družina Sevnica, ki jo vodi Anton Režonja, šteje 133 članov in je razdeljena na tri ribiške podokoliše - Sevnica, Mirna in Krmelj. In prav krmeljski podokoliš je bogatejši za novo pridobitev; namenu so namreč predali ribiško kočo v Krmelju, ki so jo začeli graditi že pred desetimi leti, s prostovoljnim delom in pomočjo krmelj-skih gasilcev ter podjetja Inkos pa sojo dokončno “postavili na noge” v dveh letih. Koča, ki bo namenjena družabnemu življenju ribičev in ostalih, stoji ob krmeljskem ribniku, katerega okolico nameravajo urediti v park. To naj bi bil prostor za sprehode, ribarjenje in piknike. Predsednik RZ Novo mesto Stane Bradeško izroča priznanje Vikiju Kosarju starejšemu. Odprtje koče so popestrili z družinskim tekmovanjem, na katerem se je v treh kategorijah pomerilo 43 tekmovalcev. Ob tej priložnosti pa so podelili tudi ribiška priznanja zaslužnim članom sevniške ribiške družine, in sicer so to priznanja tretje, druge in prve stopnje. Slednje je prejel Dominik Špan. Predsednik Zveze ribiških družin Novo mesto Stane Bradeško pa je Vikiju Kosarju starejšemu podelil plaketo Ribiške zveze Slovenije. N.C.C. Priznanja KS Krško Krško - Na Vidovo Krajevna skupnost (KS) Krško slavi svoj praznik v spomin na prve borce, ki so se vključili v narodnoosvobodilno vojno. Na svečani prireditvi, ki je bila v Kulturnem domu, so bili s plaketami in priznanji nagrajeni soustvarjalci krškega razvoja v zadnjih desetletjih. Sicer pa Krško letos slavi častitljivih 525 let od podelitve mestnih pravic. Plaketo kot najvišje odličje KS so prejeli Nogometni klub Krško ob 80-letnici delovanja. Šahovski klub Triglav ob 50-let-nici delovanja ter Olaf Lovrenčič za dolgoletno zgodovinopisno in društveno dejavnost. Z dolgoletnim prizadevnim delom mu je uspelo zbrati obilo arhivskega gradiva in pričevanj o dogodkih, ki bi sicer utonili v pozabo. Bil je tudi pobudnik organiziranega taborništva v Krškem in prvega amaterskega foto kluba. Priznanja KS pa so prejeli Združenje šoferjev in avtomehanikov Krško, ki aktivno sodeluje pri preventivi in vzgoji šolarjev v cestnem prometu, Igor Kranjec, najstarejši gasilec operativec v krškem Prostovoljnem gasilskem društvu, ki je izredno aktiven tudi v drugih društvih in znan kot organizator rekreativnega kolesarjenja po Krškem polju, ter Turistična kmetija Radej s Sremiča, ki uspešno razširja svojo dejavnost. B.D. Z Eurodeskom in Mladino v Evropo Krško - Ce si obveščen in greš v korak s časom, si lahko že jutri v Evropi.To ti omogočata projekt informiranja mladih Eurodesk in program Evropske skupnosti Mladina, ki sta bila predstavljena tudi v Krškem. Program Mladina je eden izmed programov Evropske komisije, ki omogoča pridobitev finančne pomoči za posamezne oblike mednarodnega sodelovanja na področju mladine. Gre za sofinanciranje mladinskih izmenjav, kjer imajo mladi možnost, da spoznajo različne družbene in kulturne realnosti; evropska prostovoljna služba mladim ponuja priložnost, da se za čas od šestih mesecev do enega leta vključijo v delo neprofitne organizacije za prostovoljno delo v tujini; skupinske pobude je edina akcija, ki ne zahteva mednarodnega sodelovanja. Spodbuja h kreativnosti in inovativnosti mladih. Evropska komisija bo podpirala tiste vsebine, ki mlade ozaveščajo o drugačnosti in strpnosti ter nevarnosti socialnega izključevanja; združene akcije pomenijo sodelovanje med različnimi programi s področja izobraževanja, usposabljanja in mladine (Mladi za Evropo, Evropska prostovoljna služba, Socrates in Leonardo); podporne aktivnosti so namenjene mladinskim voditeljem in mladinskim delavcem pri podpori nekaterih prej omenjenih akcij. Program Mladina je namenjen mladim, starim med 15 in 25 let, projekte pa lahko prijavljajo mladinske organizacije, društva, zavodi ... Kaj pa je Eurodesk? To je projekt informiranja mladih in tistih, ki delajo z mladimi, o možnostih, ki jih nudita Evropska komisija in Svet Evrope na področju evropskih projektov, programov EU in virov financiranja. Eurodesk kot informacijska služba olajša dostop mladim do informacij, ki zadevajo izobraževanje, delo in prostovoljno delo, kulturo in mobilnost mladih, odgovarja na javna povpraševanja in omogoča dostop do podatkov ter zainteresirane usmerja na pravi naslov. Trenutno obstaja 27 nacionalnih partnerjev v 25 državah, med katerimi je tudi Slovenija. Podrobnejše informacije dobite na naslovu; Eurodesk, Nacionalna agencija programa Mladina, Trg mladinskih delovnih brigad 12, Ljubljana ali na elektronskem naslovu; eurodesk@mladina.movit.si Nada Černič Cvetanovski Druženje posavskih seniorjev Nerezine - Združenje seniorjev Slovenije povezuje v Posavju že 50 nekdanjih vodilnih in vodstvenih ljudi ter strokovnjakov, s finančnim deležem pa jim pomaga tudi 11 kolektivnih članov iz vseh treh občin. Posavski seniorji pod vodstvom Edija Komočarja sodijo med najbolj aktivne območne odbore v državi, saj so se aktivno vključevali v številne projekte, ki zadevajo prihodnost regije. Tvorni so bili njihovi prispevki ob razpravah o verigi spodnjesavskih elektrarn in meddržavni pogodbi o Nuklearni elektrarni Krško, skupaj z dolenjskimi seniorji pa so spodbudili tudi priprave na gradnjo avtoceste. Posavske seniorje bi spričo svoje povezanosti pravzaprav lahko poimenovali kot najbolj povezovalno skupino ljudi v regiji. K temu prispevajo tudi družabna srečanja in vsakoletni izleti. Minuli teden so se štiri dni mudili na Lošinju (na fotografiji so seniorji iz Brežic) in s pomočjo Počitniške skupnosti Krško v Nerezinah užili lepote tamkajšnjega otoka. Ob obisku občine Veliki Lošinj so navezali stike tudi s predstavniki občin in turističnih organizacij. V.P. KULTURA Kulturni tolar se v Sevnici vedno oplemeniti Sevnica - Ministrica za kulturo Andreja Rihter si je ogledala sevniško knjižnico in se zgrozila nad pogoji dela v njej, nato pa je v galeriji Ana z obiskovalci razpredala misli o kulturi. Sevniški umetnik Rudi Stopar je navrgel nekaj iztočnic za razpravo in sicer o tem, da amaterizem umira, da se v financiranje kulture vriva profitna logika, da je visoka kultura podeželanom nedostopna... V tem smislu je prišel tudi apel z OŠ Sevnica, ki predlaga, da bi ministrstvo sofinanciralo prevoze šolarjev, da bi si lažje ogledali vrhunske prireditve v Ljubljani in Mariboru. Razpravljavci so opozorili tudi na mačehovski odnos javnih govorcev do maternega jezika.Televizija in njeni ugledni gostje - ministri, svetovalci, trenerji - ne prinašajo vedno kulture, saj ne znajo niti pravilno sklanjati. V pripravi je Zakon o rabi slovenskega jezika, ki je trenutno umaknjen z dnevnega reda in bo prišel v obravnavo šele jeseni. Toda - ali bo zakon rešil problem slovenskega jezika, so se spraševali udeleženci okrogle mize; čut za materinščino moramo otrokom namreč privzgojiti. Lojze Moto-re, planinec z dušo in srcem, je z grenkobo opozoril, kako lahko upravna enota registrira društvo z imenom BERGLAUF in se to društvo za l.maj pojavlja kot glavni organizator na Lisci, ki je vedno veljala za simbol slovenstva. Z gradnjo Jurkove koče na njej so namreč onemogočili, da bi jo zasedli nemškutarji. O skrbi za slovensko kulturo je spregovorila tudi ljudska pesnica Justi Gnedič, ki je povedala, kako je Sevničan Ivan Bonča, ki je knjige skril pred Nemci, takoj po vojni brezplačno organizi- ral tečaj knjižničarstva, in kako so potem ob zaključku povabili Ivana Minattija in Karola Pahorja. Po mnenju Gnedičeve se danes kultura odmika od preprostega človeka, tudi Mohorjevih knjig ni več po kmetih. So samo še v knjižnici, ki je premajhna in pretesna. V njej je nujno treba urediti tudi domoznanski oddelek, je dejala ministrica. Sevniška knjižnica, ki s pomočjo zanesenjakov, kot je Ljubo Motore, zbira in hrani dokumentarno gradivo o Sevnici, a ga zaradi prostorske stiske nima kje pokazati. Podobno je z razstavo Sevnica skozi čas avtorja Staneta Mrvica, kije bila nekoč postavljena na gradu, sedaj pa je deponirana. Škoda je, da stvari ležijo v depojih, meni Ljubo Motore, ki predlaga, da bi arhivska gradiva, ki so shranjena v Posavskem muzeju Brežice, občasno panojsko predstavljali tudi na sevniškem gradu. V njem je dovolj prostora, zato bi ga bilo tre- ba izkoristiti, pravi ministrica Rihtarjeva in dodaja, da vsakdo, ki se pelje mimo Sevnice, obme pogled proti gradu, tako je atraktiven. Žal pa o sevniškem gradu oz. njegovih galerijah ne najdemo niti besede v Vodniku po slovenskih muzejih, je opozorila Hilda Lipovšek in dregnila v ministrico Rihterjevo, ki je podpisana kot urednica omenjene knjige. Slednja je krivdo zvalila na Posavski muzej Brežice, ki je bil dolžan dati podatke, ki so jih zbirali kar leto in pol. Kar nekajkrat so urgirali, a želenih podatkov niso dobili. Rihterjeva je prepričana, da bo s prihodom kustosa, ki bo zadolžen samo za sevniško področje, Sevnica veliko pridobila na strokovnem področju. Po njenem mnenju kultura v Sevnici živi, čeprav ni organizirana preko enega zavoda, temveč deluje preko ljubiteljske dejavnosti, preko knjižnice in galerije Ana. Tudi vodja oddelka za družbene dejavnosti Darja Lekše je prepričana, da sevniška občina veliko vlaga v kulturo, jo pa premalo promovira. Kulturna ministrica Andreja Rihter, ki pozna to območje, saj je diplomirala s področja izseljeništva in ukradenih otrok, je poudarila, da država vedno prihaja v Sevnico kot dober partner, saj ve, da se bo državni vložek v kulturo obrestoval. 10 milijonov SIT se v Sevnici drugače naloži kot kje drugje, poudarja ministrica in dodaja, da je to tudi zaradi ljudi, ki delajo v kulturi. Nada Černič Cvetanovski Olga Vene ministrici Rihterjevi izroča kruh z ornamenti, ki ga je spekla Majda Kozmus. Podobe iz sanj Sevnica - V likovni delavnici na sevniškem gradu je do 3. julija na ogled slikarska razstava mladega sevniškega ustvaijalca, 21-letnega Sebastjana Popelarja iz Zgornjih Mladetič pri Tržišču. Doslej je razstavljal v šolah in dijaškem domu, kjer je bivaj ter v sevniški občinski knjižnici. Kot pravi akademski slikar Alojz Konec, je Popelar nenavaden mlad ustvarjalec. Goji metafizično in nadrealistično slikanje in v delih pripoveduje nestmjene zgodbe iz resničnosti ali sanj. Poleg slikarstva se Sebastjan ukvarja še s fotografiranjem, instalacijami in pisanjem ter tvorno sodeluje pri projektih v KS Tržišče. N.C.C. Peli ob zvenu tambur Brežice - Ob koncu uspešne sezone so pevski zbori KUD Brežice s Tamburaškim orkestrom iz Artič (na fotografiji) že sedemnajstič pripravili skupni zaključni koncert, ki je vsako leto nekaj posebnega. Tisti, ki omenjene koncerte redno spremljajo, pravijo, daje bil letošnji izjemen, saj so ga popestrili z mladim dekliškim duetom v sestavi Anja Čurič in Janja Bogovič ter solom Dejana Jerovčiča na klarinetu. Zbore in tamburaše vodita Elizabeta in Dragu-tin Križanič, ki pripravita koncertni program, letošnjega pa je z izbranimi mislimi tudi povezovala Elizabeta Križanič. J.K. Negovanje ljudske pesmi Pišece - Društvo Pleteršnikova domačija, Pleteršnikovi ljudski pevci, ki deluje v okviru Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik Pišece je v večnamenskem domu pripravilo koncert ljudskih pesmi. Tako so obeležili 5. obletnico delovanja, zbrana sredstva pa namenili gradnji pišečke osnovne šole, ki mora septembra sprejeti prve učence. Koncert ljudskega petja so ljubiteljem polepšali s prijatelji, saj so v goste povabili ljudske pevce s Sromelj, Bizeljskega, iz Artič in Globokega ter mednarodni sestav tamburašev iz Zelenjakapri Kumrovcu. S.V. slovenski dom - naš drugi dom Rojake na tujem združuje pesem, še posebej zapeta v domovini Med 5000 pevci na dvodnevnem 33. taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični so bili tudi pevci slovenskih društev na Hrvaškem, naša društva pa .v zadnjih junijskih dneh pripravljajo svečanosti ob Dnevu državnosti Republike Slovenije in Republike Hrvaške, ki so ga po novem zakonu v sosednji republiki Hrvaški premestili na 25. junij. Na letošnjem tradicionalnem srečanju so bile v središču pozornosti pesmi s Štajerske, iz Prekmuija in Porabja. Slavnostni govornik je bil Bruno Hartman, kije med ostalim poudaril, da smo dolžni varovati ljudsko pesem, jo peti in odkrivati njene lepote tudi mlademu rodu. Tako so bile rdeča nit srečanja tudi tokrat pesmi iz ljudske zakladnice, preprosto harmonizirane ali umetno prirejene za moško, žensko ali mešano zasedbo. Sobota zvečer je bila, kot ponavadi, v znamenju pevcev iz zamejstva - Hrvaške, Madžarske in Avstrije, v nedeljo pa so pod Švarovo taktirko skupno zapeli vsi zbori. MePZ Slovenski dom Zagreb je zapel pod taktirko pevovodje Franca Keneja narodno Cirila Pregla Venite rož’ce moje, primorsko Mihaela Rožanca Dober večer in istrsko - Baš-ljevo Pipa. Člani, ki so se udeležili tega izjemnega izleta, so si ogledali enega najbolj znamenitih samostanov v Sloveniji. Spoznali so bogastvo Stiškega samostana in njegovo muzejsko zbirko. Po ogledu so spremljali mimohod udeležencev Tabora pevskih zborov in doživeli vzdušje ljudskega veselja. MePZ ‘Triglav” Split seje tabora v Sloveniji udeležil šestič, na koncertu zamejskih zborov pa je v soboto sodeloval petič po vrsti. To mu je prineslo priznanje za sodelovanje, enako tudi zborovodkinji Tanji Ku-rajica. Vendar je ob tej priložnosti pomembno omeniti, daje zborovodkinjo zaradi bolezni zamenjal mlajši kolega Mario Krnic, ki je prav tako slovenskega rodu in izhaja iz njihovega zbora. Je absolvent Glasbene akademije v Splitu, v Triglavu pa so nanj ponosni, ker je dosegel tako lep Mešani pevski zbor Slovenskega doma Zagreb ob praznovanju Dneva državnosti uspeh. V Stični so zapeli Kramolčevo priredbo Liepa ura sonce sije, Adamičevo in Kokaljevo Juijevanje ter dalmatinsko narodno Ako si legla spat, kar je hkrati slika njihovega re-pertoaija in življenja od roj stva do sedanjega bivanja MePZ SKPD “Bazovica” Reka sodeluje na Taboru slovenskih pevskih zborov že od leta 1974. Na predvečer Tabora je zbor že osmič zapel tudi na koncertu zamejskih pevskih zborov. Zapeli so Majska noč Matije Tomca, besedilo Ivan Trinko, Triglav Jakoba Aljaža na besedilo Matije Zemljiča-Slavina in Planinsko Antona Foersterja na besedilo Ivana Resmana Pevci pojo pod taktirko Franje Braudice. Tabor slovenskih pevskih zborov je pri pevcih SKPD “Bazovica” zelo priljubljen, predvsem zato, ker ljubijo slovensko pesem in tudi zaradi tega, ker se v množici pogosto srečajo z znanci in prijatelji, saj je to za nekatere edina priložnost za snidenje. Natja Jenko Sunčič “Kultura je najbolj vitalna gospodarska panoga - na daljši rok” Čatež ob Savi - Klemen Ramovš, direktor ARS - Ramovš -Zavoda za umetnost, promocijo in investiranje - je pred letošnjim Festivalom Brežice 2002 seznanil javnost, da bo ta potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Vlade RS dr. Janeza Drnovška, ob finančnemu vložku občin Brežice, Krško, Sevnica, Litija, Trbovlje ter mestnih občin Novo mesto in Ljubljana, Ministrstva za kulturo RS, še nekaterih drugih, Festival pa bo “težak” okoli 142 milijonov SIT. Sicer pa bo program isti kot lani, le glasbeniki bodo drugi. Festivalu kaže dobro, vsaj s strani Ministrstva za kulturo, rezultat tega pa je način dela in kakovosten program. Bolj aktivno bo letos vključena OŠ Brežice. V času festivala bo v šoli potekal program odprtih vrat glasbenih počitnic z delavnicami za posamezne instrumente in mojstrski tečaji. Šola ob tem vidi možnost odpiranja v občini in tudi širše z namenom vzgoje, kulturne rasti in sprejemanjem kakovostnega. Ob tem je ravnateljica Marinka Lubšina Novak dobila soglasje učiteljskega zbora, da naveže stike s češkimi šolami, ker je Republika Češka festivalu letos država partnerica, Čehi pa pobudniki medsebojnega sodelovanja. Sicer pa se je festival pričel v sredo, 19. junija, na Gradu Fužine s koncertom mladih talentov. V četrtek, 27. junija, bo v Galeriji Brežice odprtje razstave pedagogov Akademije za likovno umetnost iz Prage ter v soboto, 29. junija, v Viteški dvorani koncert Musiča Florea s Češke. Letošnji festival pa prinaša tudi dve novosti - turnejo koncertov na Hrvaškem od 7. do 10. julija v Zagrebu, Zadru, Puli in Umagu ter sodelovanje s Slovenskimi železnicami - najprej z 10-odstot-nim popustom pri Zavodu ARS Ramovš na ljubiteljske vstopnice za obiskovalce Ljubljanskega in Primorskega poletnega festivala in Festivala Lent. N. Jenko S. Dva “Vesela koncerta” Brežice, Čatež ob Savi - Za konec šolskega leta so koncerta odigrali učenci od 7. do 65. leta starosti “Glasbenega studia Otto Lesjak” iz Brežic. Prvega in človekoljubnega so odigrali varovancem Doma upokojencev Brežice, ki sojih z veseljem sprejeli, saj so jim pregnali sivino vsakdanjega življenja. Ob nekaterih pesmih, kot na primer Mrzel veter tebe žene, so zapeli tudi sami. Upravnica Doma Erna Čater se je izvajalcem toplo zahvalila za prijetne glasbene užitke. Za izjemno lepo število hotelskih gostov, starše, sorodnike, prijatelje in znance so zaigrali tudi v Termah Čatež. Tudi ti so poslušali koncert na različnih instrumentih in spremljali različno vrsto glasbe; slovensko narodno, klasično, večno zeleno, jazz, rock, pop, črnsko duhovno ter priljubljeno romarsko pesem iz Lurda “Grande chanson religieuse de Lourdes”, pri kateri, in tudi nekaterih drugih, so se s petjem pridružili še poslušalci koncerta. Učenci z učiteljem Ottom Lesjakom v Hotelu NJJS. Zdravilišče Vroč kulturni vikend Trebnje, Sevnica, Šentjanž, Zabukovje, Studenec - S koncertom Slovenskega kvarteta klarinetov seje v Trebnjem začel 35. medna; rodni tabor likovnih samorastnikov, na katerem sodelujejo umetnik* iz Avstralije, Francije, Italije, Jugoslavije, Bosne, Hrvaške in Slovenije-Ustvarjali bodo 29. junija, ko bodo svoja dela predali galeriji. V teh 35 letih seje v Trebnjem zvrstilo 200 umetnikov iz tridesetih držav.v času tabora se bodo umetniki udeležili različnih prireditev v okvir*1 Trebanjskega koša. Ta konec tedna je nasploh potekal v znamenju kulture; v salon** Oniks v Ljubljani je v družbi s slikarko Lučko Hočevar razstavlja sevniški kipar, ki ustvarja iz korenin, Peter Vene; sevniška godba j6 na gradu pripravila tradicionalni grajski koncert; v Šentjanžu pa s° so ljudske pevke Solzice in Aktiv kmečkih žena Budna vas ob kresnen* času pripravili dobrodelni koncert z naslovom Pletemo niti prijatelj' I stva, na katerem so nastopili ljudski pevc iz Velikega Trna in iz Račne-ljudske pevke Solzice iz Budne vasi ter pevke iz Rogatca, Fantje s Preske ter Koledniki iz Bušeče vasi. Kulturni društvo Franc P°' žun iz Zabukov'J‘l je na proste® pred lovskim mom - pripravil0 veseloigro z nasl° vom Turist v Za' bukovju in s te*11 , obeležilo 5-let®c° delovanja; Glasbe na šola Sevnica P je ob zaključku P° uka organizi® klavirski reci*3^ Sonje Bajc, absolventke akademije za glasbo iz razreda prof-bravke Tomšič Srebotnjakove. Tudi ta konec tedna bo pester; v soboto ob 15. uri bo na Studenc tradicionalno izbirno srečanje harmonikarjev za Zlato harmo® ^ Ljubečne, v nedeljo ob 160 uri pa se bodo na sevniškem gradu zb® ljudski pevci in godci. N.Č.C. I i Ji j' v r ti li ; ■ : i je k, 01 Z; o, tt- st S ce REPORTAŽE, NASVETI... Samo ljubezen... Mihalovec - Člani Turističnega društva Dobova - sekcija Fašjenk so nepregledni množici obiskovalcev podarili ne le ljubezen ampak mnogo več. Kajti 2. poletni Fašjenkov piknik je postregel z neverjetno pestrim programom, ki se je odvijal deloma v zraku, deloma pa na trdnih tleh. Tako so se za uvod iz zraka skupaj z lanskoletno kraljico Fašjenka spustili brežiški padalci, nadaljevali So pogumni piloti - profesionalni in amaterski. V prireditev seje namreč vključila tudi 15. brigada Slovenske v°jske in se predstavila z akrobatskimi preleti letal Pilatus PC 9M in Zlin 242L, nato pa so se po zraku ‘sprehodili” še ultra lahka letala in motorni zmaji. Panoramo KS Dobo- va, kije na takšen način obeležila svoj krajevni praznik in Dan državnosti, pa si je iz zraka ogledal tudi župan občine Brežice Vladislav Deržič. Dogajanja na trdnih tleh so postregla s povorko in prihodom sodelujočih na prizorišče, med gosti so bili tudi Kurenti iz Hajdine, sledile so zanimive Fašjenške igre, v katerih je zmagala ekipa dobovskega Fašjenka pred ekipo Big Band Radio Vr- V‘tešh e igre po fašenško so bile “mokre ” za viteze na lesenih konjičih. °a so se po Mihalovcu podile maškare, je dokaz skupina "Gringo- ki je prišla iz bližnje vasi. Atraktivni preleti “majhnega’’ Zlina so navduševali prisotne, iz njihovih ust je zvenelo: "Uauu, ujf, aahh, joj!”. Nogomet je težka in mokra igra. Tokrat zaradi vode, ki je pričakala igralce. Mokri so bili vsi, v bazenu in okoli njega. bina ter ekipama Kurentov iz Hajdine in obiskovalcev. Nato je sledil še izbor letošnje Fašjenške kraljice. Tako je Miss fotogeničnosti postala Janiča, prva spremljevalka je bila Gabrijela, druga pa Mihaela, medtem, ko se je z naslovom Fašjenške kraljice 2002 okronal-a Margerita, ki jo bodo čez leto dni, tako kot letos prvo kraljico - “vrgli” iz letala, kajti ena od na- grad je tudi skok s padalom. Naj večje priznanje in nagrada organizatotjem je bila mnogoštevilna navdušena publika, vrhunec prireditve pa je bil veličastni ognjemet točno opolnoči. Nato so najbolj vztrajni nadaljevali z zabavo, ob odhodu pa so bili vsi enotni: “Nasvidenje čez leto dni!” Karmen Molan avtomobilizem A Seat Alhambra 1.9 TDI115-4 Seatova Alhambra je, tako kot j drugi avtomobili, plod pro-VeJa’ v katerem je nastalo tudi c drugih vozil. V njenem prime-trj bratje (ali sestre če hočete) n skorajda enake enoprostorske U2ine, ki se po večini razliku- ostalim enoprostorcem. Njeni “centimetri” zadoščajo za udobno vožnjo petih potnikov s prtljago ali pa sedmih z nekaj manj prtljage. Seveda so zaradi prilagodljivosti sedežev možne tudi drugačne kombinacije. ka s e v malenkostih, kot so obli ohr^dobnih teles, volanskeg; materialov in barv, °citn. 2adaj; - — ■ ■ r J Prenovi pa nekoliko bol ,„e - btdi v izbiri motorjev, opre ekskluzivnih dodatkov. staVn -mbra Je tak° Prava Pre(J S Sv 1Ca enoprostorskih limuzir cet3° dolžino 463 in širino 18 metrov se postavlja ob bo! *°tor: tirivaljrti vrstni diesel s turbo-^milcem -nar0St0rnina: 1896 cm’ ' n2VeČJa moč: 115 KM (85 kW) 0r: 310 Nm pri 1900/min S testno Alhambro smo preživeli kar nekaj kilometrov. Pognali smo jo na avtocesto, po lokalnih in magistralnih cestah ter tako preverili njeno vsakdanjo uporabnost. Pomembno vlogo je pri testu odigral motor, ki je dokazal, daje 115 konjev primerna “čreda” tako za dolge poti kot tudi za nekoliko krajše medmestne relacije. Pet ali sedem (v resnici dva do sedem) udobnih sedežev je razporejenih v dve ali tri vrste. Udobni so in nekoliko trši, prostornost pa pride do “pravega izraza” na daljših poteh. Alhambra je odlično>■ ;dopolnjeni '■<$e, -k odlagališči, podstavki, elektriko, klimatsko napravo in drugim, tako da so dolge ure v notranjosti potniškega prostora vsaj navidezno nekoliko krajše. Motor, 1.9 litrski turbodiesel, je znan agregat, ki pripada nemškemu koncernu Volksvvagen. TDI, zadnji dve črki sta rdeče obarvani, je oznaka, po kateri ga prepoznamo, ne da bi napenjali možgane. S svojo močjo 115 konjev zadošča za običajno uporabo. je v veliko pomoč še šeststopenj-ski menjalnik, ki deluje natančno. Na njegovi ročici je tudi jasno označeno, da moč motorja poganja vsa štiri kolesa, da bi kdo ne pozabil. Alhambra se na cesti lepo obnaša. Tako kot vsi enoprostorci je nekoliko občutljiva na bočni veter, sicer pa se ceste zelo lepo oprime in se v zavojih obnaša suvereno. Položaj za volanom je običajno dvignjen in podarja iz- S takim motorjem Alhambra s redno preglednost na vse strani, štirikolesnim pogonom dosega le vzvratna ogledala bi lahko bila spodobne rezultate, pri katerih ji malce večja. Alhambra je kljub skoraj sedmim letom življenja z vmesno pomladitvijo še vedno poskočna mladenka, ki svojim lastnikom izredno dobro in vdano služi. Aleksander Krebelj Zmogljivosti: - naj višja hitrost 178 km/h - pospešek 0-100 km/h: 14,7 s - poraba po podatkih proizvajalca: 5,9/7,1/9,1 100 km - testno povprečje: 7,41/100 km moda Modni svet je ogromen, poln ljudi, ki so vpleteni, bolj ali manj pomembni, slavni, ustvaijalni. Oblikovalci so ustvaijalci, brez njih ne bi bilo mode, zato so najbolj pomembni. Seveda je še kopica ljudi, brez katerih tudi ne bi bilo mogoče ustvariti mode. Obstajajo pa tudi najbolj zanimivi, najbolj gledani, najbolj zaželeni, skratka "boginje” modnih stez. Manekenke. Zanimivo je, da so dejansko najbolj gledane, za nekatere skoraj bolj zanimive in pomembne kot sama oblačila, ki so najbolj pomembna v modnem svetu. So pa na žalost najmanj cenjene v “modnem svetu“? Sicer se zahteva osebnost in karizma, ampak bolj pomembne so mere, starost. Internacionalni standardi za višino so od 1,75 m do 1,80 m. Konfekcijske številke od 36 do 38. Številka nedrčka 75 B. Mere telesa so 90,60,90. Starost vstopa manekenk v posel je od 15. do 23. leta. So nekakšen “proizvod”, ampak takšna je pač ta služba. Zelo malo je vrhunskih manekenk, danes je skoraj več ni, ki bi zaslužila na dan okrog 30.000 dolaijev, toliko namreč zasluži vrhunska manekenka. To so bili časi Naomi, Linde, Claudije, ki so naredile kariero na modnih stezah. Služile so na mod- nih revijah, z reklamami... Danes paje “Catwalk”, torej hoja po modnih stezah, najtežji del in tudi najslabše plačan. Honoraiji od 250 do 500 EUR. V Milanu je “Catwalk” plačan celo samo po 100 EUR. Agencije poberejo visoke deleže. V Milano ne gredo manekenke zaradi denaija, temveč zaradi svoje mape (book), ki je v Milanu najbolje izdelana. Manekenke, ki delajo za dobra kataloška podjetja, torej se fotografirajo za katalog, zaslužijo več denaija, od 850 EUR do 2.500 EUR. Pa tudi s snemanjem reklam. Seveda pa se delajo najboljše kariere na modnih stezah, tam se vse začne. Za naslovnice velikih časopisov ne prejmejo nič, ker je to zanje reklama. Lepotice vložijo ogromno truda dela in časa vase in v svojo manekensko kariero. Če jim bo uspelo ali ne, tega ne vedo nikoli vnaprej. Danes je lahko na vrhuncu, jutri pa je ni nikjer več. Vse je od- it visno od povpraševanja in ponudbe. Nobene pogodbe ni, ki bi jim nudila varnost in reden denar. Če pa jim uspe, so lepe, slavne, želene, bogate, skratka boginje. Veliko tvegajo, se trudijo, velikokrat so razočarane, “stradajo”... zato, da predstavijo oblačila in so v središču pozornosti. Lea Šinko Štraus za lepši videz Načini zdravljenja luskavice Zdravljenje s homeopatijo Poleg ostalih načinov zdravljenja luskavice lahko poizkusimo tudi s homeopatskimi zdravili. Predpisujejo Psorinum, Graphites, Sulphur ali Petroleum, odvisno od simptomov bolezni in njene zgodovine. Homeopati pogosto odsvetujejo jemanje kortizonskih mazil, kar včasih stanje bolezni poslabša, a le začasno. Pri homeopatiji in pri nekaterih alternativnih terapijah je to običajna reakcija. Po začasnem poslabšanju stanja bolezni sledi ozdravljenje. Pomembno pa je, da se zaupamo izkušenemu homeopatu. Aromatsko zdravljenje Pri aromatskem načinu zdravljenja priporočajo dodatek eteričnih olj v kopeli. Priporočljivo je sivkino in bergamotno eterično olje. Eterična olja v kopeli blažijo kožne rane. Zahodna medicina In še zadnji način zdravljenja luskavice ali psoriaze. Najpogostejši način zdravljenja je s ste-roidnimi pripravki. S temi pripravki dokaj učinkovito odpravimo posledice bolezni, vendar ne ozdravimo vzroka. Dolgotrajna uporaba teh pripravkov tudi ni priporočljiv^ Jk^jti, lahko pride do nasprotne reakcije, stanje se močno poslabša, ko prenehamo s terapijo. Pozorno moramo spremljati stranske učinke. Na voljo je še zdravljenje, pri katerem bolnik jemlje zdravila Psoralen in ga obsevajo z ultravijoličnimi žarki A. Zdravljenje je sicer uspešno, rak pa pogostejši. Za zdravljenje uporabljajo tudi pripravke z ogljem v obliki mazil, losijonov in šamponov. So sicer učinkoviti, vendar neprijetnega vonja. Tudi krema ditranol ali Lasserjeva pasta, ki Vsebuje žveplo, je učinkovita, vendar lahkko peče in ožge kožo. To bi bilo vse v zvezi z luskavico ali psoriazo. Vsi, ki se spopadate s to neprijetno boleznijo, si lahko pomagate na različne načine blažiti simptome bolezni. Sicer pa je pred nami poletje. Sonce, morje in dopust zelo pomagajo pri samem zdravljenju. Menim, da sem v treh prispevkih o luskavici zelo izčrpno opisala samo bolezen in načine zdravljenja. To pa zato, ker se frizerji kar pogosto srečujemo z raznimi problemi na lasišču. V pristojnosti frizerja res ni, da bi se lotil samega zdravljenja, lahko pa je ravno on prvi, ki bo napotil stranko k pravemu terapevtu. Želim vam veliko pozitivnih rezultatov. Alenka Dimbek (tekst. 07 49 61 775 ) alenka@alenkinstudio.com Viri: Alternativni načini zdravljenja, (P;(triqk Pietroni). , stran 14 ŠPORT -------------------------------------------------------------------------------s SavaGlas, 26.6.2002 >V- -V speedway JL streljanj e-trap Grand Prix v Krškem dobil Ryan Sullivan Krško - Na stadionu Matije Gubca je potekala letos že četrta Grand Prix dirka najboljših voznikov speedwaya na svetu, dirka za Veliko nagrado Slovenije. V finalni vožnji je zmagal Avstralec Ryan Sullivan, ki je ugnal tako Poljaka Tomasza Golloba kakor tudi Angleža Marka Lorama in Šveda Andreasa Jonssona. Štiriindvajset voznikov, ki tekmujejo v letošnjem svetovnem prvenstvu najboljših voznikov speedwaya, seje na stadionu Matije Gubca v Krškem pomerilo na dirki za Veliko nagrado Slovenije. Med svetovno elito pa je okoli devet tisoč gledalcev lahko spremljalo tudi vožnji dveh Slovencev in sicer Ljubljančana Mateja Ferjana in laškega voznika Izaka Santeja. Grand Prix poteka po sistemu izločevanja, tako da sta Ferjan in Šantej odpeljala le po dve vožnji in osvojila dve oz. eno točko v skupnem točkovanju za naslov letošnjega svetovnega prvaka. Po štiriindvajsetih vožnjah so se v finalni obračun uvrstili Mark Loram, Ryan Sullivan, Tomasz Gollob in Andreas Jonsson, sto Poljakov, zmagal Avstralec dokaj tesno pa je pred Gollobom, Ryan Sullivan, ki s skupno 83 za katerega je prišlo navijat več osvojenimi točkami tudi vodi v Tiskovne konference so se udeležili prvi trije: Marc Loram, Ryan Sullivan in Tomasz Gollob. točkovanju za naslov svetovnega prvaka. Prihodnja Grand Prix dirka bo dirka za Veliko nagrado Švedske, kjer bosta Andreas Jonsson in še vedno aktualni svetovni prvak Tony Rickardsson poskušala premagati drznega Avstralca, na Švedskem pa bo nastopil tudi slovenski voznik Matej Ferjan. Vrstni red v točkovanju za svetovno prvenstvo: 1. R. Sullivan AUS 83 točk, 2. T. Rickardsson SWE 71, 3. T. Gollob PL 63, 4. L. Adams AUS 55, 5. J. Crump AUS in M. Karlsson SWE 54, 7. M. Loram GB 52, 8. T. Wiltshire AUS 45, 9. B. Hamill USA 36, 10. A. Jonsson SWE 34, ...21. M. Ferjan SLO 5, 28.1. Šantej SLO 1 točka. D.K. atletika Primoževa “vroča” zmaga Sevilla - Slovenska atletska reprezentanca je izjemno uspešno merila moči na evropskem atletskem pokalu državnih reprezentanc. S svojim nastopom je kot prvi med Slovenci odlično opravil Primož Kozmus, AK FIT Brežice, ki je v metu kladiva zmagal z 72,96 m, kar je tudi njegov letošnji najboljši rezultat. Sicer pa je tekmovanje potekalo v zelo težkih pogojih, saj so temperature dosegale tudi preko 40 stopinj v senci. Simona Kozmus, AK FIT Brežice, je nastopila drugi tekmovalni dan in z metom 53,63 m zasedla 6. mesto, Jure Rovan, prav tako brežiški atlet, pa je v skoku s palico preskočil 530 cm, kar je zadostovalo za 5. mesto. Na pokalu je nastopil tudi Sevničan Borut Veber, ki je v teku na dva stadionska kroga s časom 1:52,53 zasedel 7. mesto. Tako je Slovenija tudi po zaslugi posavskih atletov tako v moški kot ženski konkurenci ekipno osvojila 5. mesto, s tem pa sije zagotovila zanesljiv obstanek v prvi ligi. športno plezanje 2. tekma za državno prvenstvo Trbovlje - V športni dvorani Polaj seje odvijala 2. tekma državnega prvenstva v športnem plezanju za mlajše kategorije. Zelo lep uspeh je dosegla Katja Krejan v kategoriji mlajših deklic, ko je zasedla nehvaležno 4. mesto. Med mlajšimi dečki je Matic Trebušak zasedel 7. mesto, čeprav mu do vrha smeri ni uspelo zdržati in preplezati le dveh oprimkov, Izak Kelek pa je zasedel 13. mesto. Pri cicibankah je bila Lara Dojer boljša kot na prvi tekmi, saj je osvojila za začetnico v prvenstvu kar dobro 18. mesto. Pri cicibanih je Ambrož Novak prav tako zasedel 18. mesto, Tomaž Perčič pa 30. Pri starejših dečkih sta tekmovala dva. Jaka Bemardič je zasedel 25., Simon Perčič pa 23. mesto. Pri kadetih je bil tokrat Nejc Pozvek deveti. karate Evropsko člansko prvenstvo SL Polten, Avstrija - Na Evropskem članskem prvenstvu v karateju so se ekipe in posamezniki potegovali za naslove evropskih prvakov. Karate unija Slovenije se je evropskega članskega prvenstva udeležila pod strokovnim vodstvom selektorja Franja Homa in sekretarja unije Jurija Orača. Uspeh, ki so ga na evropskem prvenstvu dosegli slovenski karateisti, je še toliko bolj odmeven in vreden, ker je na Evropskem prvenstvu nastopilo kar 567 tekmovalcev iz 34 držav. Prvi dan tekmovanja so nastopile ekipe v športnih borbah, kjer pa unija zaradi nekaterih poškodovanih tekmovalcev ni imela svoje izbrane vrste. Tekmovanje in svoje nastope so nadaljevali karateisti v disciplini kata ekipno, kjer pa je unija imela svojo ekipo, sestavljeno iz članov KK Hypo iz Sevnice, torej večkratne ekipne državne prvake v tej disciplini. Marko Stopar, Denis Orač in Rok Črepinšek so osvojili 4.mesto z minimalnim zaostankom 0,1 točke za reprezentanco Češke republike in tako za las zgrešili medaljo. Kljub temu pa je to največji uspeh v zgodovini slovenskega karateja v tej disciplini. Drugi tekmovalni dan so nastopih še karateisti posamezniki in sicer rekreacija Brežiški športni vikend Brežice - Športna zveza Brežice je v sodelovanju s športno-rekrea-tivnimi društvi pripravila tridnevno prireditev “Brežiški športni vikend”. Zaokroževal je kar enajst različnih prireditev, začel pa se je z “olimpijskim tekom”, tekaško prireditvijo pod okriljem AK FIT Brežice. Naslednji dan so se udeleženci odpravili na planinski pohod, spoznavah so orientacijski tek, v ŠRC Grič je bila možnost veslanja oziroma spusta po reki Krki, potekal je tudi turnir tenisa košarke in odbojke na mivki, na igrišču pri Gimnaziji Brežice pa so se zbrali udeleženci 7. športnega srečanja starih mest, Sevnice, Krškega Kostanjevice in Brežic. Na tem turnirju so bili zmagovalci vsi sodelujoči, saj je potekal v poletni pripeki. Nedelja pa je bil dan, ko seje spet igral nogomet, in sicer je v sklopu Brežiškega športnega vikenda v organizaciji športnega društva Sela v počastitev praznika Krajevne skupnosti Dobova potekal nogometni turnir za veterane, ki se gaje udeležilo sedem ekip. Po izločitvenih tekmah je na koncu zmagala ekipa Zidarstvo Gjosi, draga je bila ekipa Amfora, tretja pa Rekreacija KS Dobova. Sicer pa so se tega dne zbrali tudi udeleženci kolesarske prireditve v okvira akcije “Slovenija kolesari”, ki so se podali po brežiški kolesarski poti. Vreme je bilo organizatoijem več kot naklonjeno, saj so vse prireditve potekale v lepem vremenu, celo prevroče je bilo, tako da so bili zmagovalci v teh dneh vsi, ki so se udeležili katere od enajstih prireditev Brežiškega športnega vikenda. KM. Veterani so se do poznega popoldneva potili v Bukošku. v športnih borbah v dopoldanskem in kataši v popoldanskem času. V športnih borbah je med člani do 68 kg Marko Stopar osvojil 5.-6.mesto. Med ženskami je imela Karate unija Slovenije v “ognju” še Karolino Racman, sicer članico KK Krka iz Šentjerneja, večkratno državno prvakinjo v katah in športnih borbah. V njeni kategoriji je nastopilo kar 31 tekmovalk. Na koncu je kljub velikim bolečinam v križu osvojila 6. mesto. V eni izmed akcij zadnje borbe pa seje poškodoval še Marko Stopar in tako ni nadaljeval tekmovanja v velikem finalu. Na evropskem prvenstvu pa je potekal tudi kongres direktorija fimk-cionatjev WKC, na katerem je bil sprejet sklep, da se naslednje Evropsko člansko prvenstvo, ki bo čez dve leti, dodeh v organizacijo Karate uniji Slovenije. To bo v Novem mestu sredi junija 2004 v Športni dvorani Leona Štuklja. Ta odločitev svetovnega direktorija WKC Sloveniji pomeni veliko priznanje in hkrati obveza, da bo prvenstvo organizirano na naj višji možni ravni. motokros Končana spomladanska liga Rakek - S sedmo dirko se je zaključila letošnja spomladanska hga v motokrosu. Na njej sta uspešno nastopila tudi dva člana Fun športo-vega Bence MX teama Tomaž Salo-bir in Iztok Bence, saj sta se oba na koncu povzpela na zmagovalne stopničke. Salobitju seje dirko pred koncem nasmihala celo končna zmaga v razredu 85, vendar je na zadnji dirki, ki je bila v veliki vročini na trdi in zaprašeni progi, v obeh vožnjah slabo štartal in ni prehitel prvouvr-ščenega Miho Urbasa. Tako je skupno zbral 195 točk in osvojil pokal za 2.mesto. Iztok Bence si je 3. mesto med veterani zagotovil že dirko pred koncem. Kljub temu je nastopil tudi na zadnji dirki. S 24 novimi točkami se je še utrdil na 3. mestu in zasluženo osvojil pokal, saj je med 21 veterani skupno zbral 141 točk. Fanovci bodo zadnji junijski vikend nastopih še na ped dirki za pokal Motomat, ki bo na Planini nad Horjulom v organizaciji moto kluba Buhe z Butajnove, Nik Rovan in Domen Janc pa odpotujeta na Madžarsko, kjer se bosta udeležila tretje dirke za Evropsko prvenstvo mladih upov, ki bo pri Budimpešti na Hungaroringu. Mlinarič zmagal Pragersko - Na olimpijskih streliščih v Pragerskem je bila prvič v zgodovini slovenskega strelstva izpeljana tekma v streljanju s puško šibrenico pod nazivom Grand prix Evrope, ki jo je dodelila svetovna organizacija za strelstvo ISSF s sedežem v Munchenu. Tekmovanje je potekalo v disciplinah trap, dvojni trap in skeet, nastopilo pa je 130 strelcev iz 13 držav. Rezultati so bili izjemno visoki, od vseh kategorij pa je Sloveniji pripadlo največ zmag. Marko Slemenšek, Matija Mlinarič in Boštjan Blažinčič Med njimi so prva tri mesta v mladinski konkurenci zasedli mladinci iz Posavja. Matija Mlinarič je zmagal s 114 zadetki, drugi je bil Marko Slemenšek 113. Oba sta s tem rezultatom izpolnila normo za nastop na letošnje SP, ki bo v začetku naslednjega meseca v Finskem Lahtiju. Tretje mesto je osvojil Boštjan Blažinčič s 103 zadetki. V članski konkurenci je nastopilo 100 strelcev, posavski in dolenj' ski strelci pa so osvojili naslednje uvrstitve: 37. mesto Andrej Starc, 40. Avgust Bučar in 57. Tadej Burazer s 105 zadetki. Uspeh Slovenije je z zmago med člani dopolnil Igor Macur, ki je z izjemnim streljanjem dosegel kar dva članska državna rekorda m sicer v rednem delu 123 zadetkov od 125 ter z izvedeno finalno serij0 147 zadetkov od 150. praktično streljanje Levičar z revolverjem Bloška polica - Na strelišču Ministrstva za obrambo (MORS) je v organizaciji Slovenske zveze za praktično streljanje potekala četrta tekma IPSC za pokalno prvenstvo Slovenije 2002. Dušan levičar, čim1 CPS Krško je v kategoriji “revolver” z veliko prednostjo prepričljiv0 zmagal. ‘fBBM ■P Atletika - Finale Atletskega pokala Slovenije Nova Gorica! met kladiva, članice: L Simona Kozmus, AK FIT Brežice, (52,7» m), člani: 1 .Primož Kozmus, AK IT Brežice, (71,15 m), oba sta se uvrstila v člansko reprezentanco za Evropski pokal ”SPAR” v Sevilli (ŠPA)). 2. Kruno Herakovič, AK FIT Brežice, (47,93 m). Skok v višino: 2. Janja Budna, FIT Brežice (osebni rekord 171 c® ' uvrstila se je v mladinsko reprezentanco Slovenije, za četveroboj mladinskih selekcij Češke, Madžarske, Hrvaške in Slovenije v Ljubljani). Skok ob palici - moški: 2. Jure Rovan, AK FIT Brežice (500 cm), ženske: 3. Mateja Drobnič, AK FIT Brežice (350 cm)-Troskok: 4. David Smukovič, AK FIT Brežice. 10. mednarodni atletski miting mladih v Kranju; Starejs* pionirji “A” - skok v daljino: 1. Denis Butara, AK FIT Brežice (601 cm), tek na 150 m: L Denis Butara, AK FIT Brežice (18,^7 sek). Starejše pionirke “B” - tek na 150 m: l.Maja Petan, A^ FIT Brežice (19,33 sek), tek na 80 metrov z ovirami: L Maj® Petan, AK FIT Brežice (12,33 sek). Starejši pionirjih “B” -te* na 100 m ovire: L Rok Deržanič, AK FIT Brežice (14,04), skok v višino: L Rok Deržanič, AK FIT Brežice (185 cm). Skok v dalj1' no: L Rožle Bučalo, AK FIT Brežice (597 cm), skok v višino: -• Rožle Bučalo, AK FIT Brežice (175 cm). Starejše mladinke ' met kopja: 3. Tamara Rožman, AK FIT Brežice (32,23 m), skok višino: 3. Nina Geijevič, AK FIT Brežice (135 cm). Mednarodni atletski miting Velenje; tek na 800 m: 3. B°rU Veber, AK Sevnica (1:51,15). Gimnastika - Eksibicijski zaključni gimnastični turnir Ru*f ’ “gym mix” tekmovanje: Nika Močivnik, GD Rain Krško, (gre“ 9,30 točke), Urška Štus, GD Rain Krško (bradlja - 9,10 točke)-Motokros - 8.dirka državnega prvenstva: 85 ccm člani: • Nik Rovan, 8. Domen Janc, 15. Tomaž Salobir, vsi Bence MX ‘u. šport Krško. 125 ccm: 14. Blaž Germšek, Bence MX Fun sp0 Krško. sp/ Tenis - Posavska rekreativna liga - 7. kolo: TC Bizeljsko: f Brežice II. 5:1, TK Sevnica : TK Rostfrei 6:0, TK BreŽK LSlovenska vojska 2:4, SDE NE Krško : Brestanica 3:3, TK Krs.. : Krško 05 5:1. 8. kolo: Krško 05 : SDE NE Krško 2:4, Rostfrel; TK Krško 4:2, TK Brežice II: Slovenska vojska 2:4, BrestaniUj TK Brežice I 3:3, TC Bizeljsko : TK Sevnica2:4. Zaostala tek® 1. kola: Rostfrei: TK Brežice 11:5. Lestvica: L TC Bizeljsko, točk, 2. Slovenska vojska, 12 točk, 3. TK Brežice I, H točk. Radioamaterstvo - Odprto prvenstvo Medjugorja v a® terski radiogoniometriji: Kategorija ženske Ž19: L Eva M11". Starejši veterani M60: L Janez Kuselj, ekipno: 3. Radiok Krško. p kal Šah - 6. redni mesečni hitropotezni šahovski turnir za r" $ Krmelja: L Zvonko Mesojedec (12,5 točke), 2. Arif Begulic ( ’ točke), 3. Bojan Smerdel (10,5 točke). Lestvica: L Bojan Sm del, 2. Bojan Blažič, 3- Zvonko Mesojedec. c c s c 1: b u 0 Sl 1 A h t \ l Pl Pl * KRONIKA Vlomilci niso na dopustu ! Posavje - Čas dopustov in počitnice je ponavadi vsaj za nekatere srečnike obdobje brezskrbnih dni. Vendar na policiji opozarjajo, da ko gremo mi na dopust, se tatiči trudijo priti k nam, v naše domove. Zato ne bo odveč nekaj splošnih opozoril, kako zavarovati tako premoženje kot zagotoviti lastno varnost. Temeljni cilj aktivnosti policije v turistični sezoni je turistom Zagotoviti varno počutje, da se bodo radi vračali in da bodo zadovoljstvo prenesli tudi na druge. Vendar ne morejo biti vedno vsepovsod, zato se obnašajte previdno in ravnajte preudarno. Pripravite se na dopust Opozorite sosede na svojo daljšo odsotnost. Prosite jih, da iz nabiralnika pobirajo nakopičeno Pošto. Vgradite sodobno ključavnico, prečno zaporo, alarmno na-Ptavo, za nakit in vrednejše predmete najemite sef. Z okenskih pobe ne odmikajte rož in ne zagrinjajte vseh oken, s tem kažete, da v stanovanju ni nikogar. V bližini ne puščajte stvari, ki bi nepridipravom pomagale, da se povzpne-J° do okna v nadstropju. Okna zapahnite, ne puščajte jih pol pri-Prie. Verjeli ali ne, še vedno se z§odi, da nekateri puščajo ključe °d vhodnih vrat pod predpražnikom ali cvetličnim lončkom. V vozilih, s katerimi potujete, tako osebnih vozilih kot na morju v čolnih, ne puščajte ničesar na vidnih mestih. Tudi obleke in prtljage, raznih nakupovalnih vrečk ne. Denarnice, osebnih dokumentov ali sončnih očal ne puščajte na armaturnih ploščah ali v stranskih predalih vozil. Pozor, žeparji! Na ulici in plažah ne razkazujte tujcem denarnic, osebnih dokumentov in vrednejših predmetov. Žeparstvo je razširjeno povsod po svetu, še zlasti pa v večjih mestih. Pogosto gre za organizi- rane skupine, izurjene za različne zvijače, s katerimi premotijo žrtev. Njihov plen so predvsem gotovina, čeki, plačilne kartice in druge listine, redkeje pa nakit, ure ali ostale vrednosti, ki jih ima žrtev pri sebi. Posebej značilni so primeri predvsem iz mest, ko s kolesi ali mopedi dohitijo žrtev, ji sunkovito iztrgajo torbico in se izgubijo. Policija zato svetuje, da ne nosite s seboj večjih količin gotovine; ne kažite denarja, ne plačujte z gotovino in pazite na čeke in plačilne kartice; pazite na osebno prtljago, nosite jo čim bolj ob telesu, ročna torbica naj bo vedno zaprta in nikoli je ne puš- čajte brez nadzora; izogibajte se množici; storilci delujejo na efekt presenečenja in hitrosti in izkoristijo nepazljivost žrtve. Roparski napadi Žrtve cestnih ropov so tako moški in ženske kot tudi mladoletniki. Napadi na moške so izvedeni večinoma na ulicah ali po prihodu iz lokalov ter celo v njih, medtem ko so ženske žrtve teh dejanj predvsem na ulicah, ko se odpravijo po nakupih in drugih opravkih oziroma se vračajo proti domu. Mladoletniki pa so najpogosteje žrtve napadov v parkih, na trgih in ulicah, ali pred lokali v mestnih središčih ali celo pred šolami. Če vas kdo nadleguje, vam grozi z napadom ali vas celo napade, dejanje takoj prijavite policiji. S policijo sodelujte tudi, če ste priča takšnega kaznivega dejanja. Storilec bo prej prijet, s tem pa bo manj možnosti, da boste drugič njegova žrtev vi. Suzana Vahtarič Gotovine nikoli ne kažite na javnih prostorih, ob plačevanju na blagajnah bodite previdni, denarnice ne odpirajte na široko v gostilnah. Se posebej to velja, če imate s seboj večje vsote denarja. Na potovanju hranite dokumente, čeke, plačilne kartice in gotovino v notranjem žepu oblačil ali v torbici, pritrjeni okoli pasu. Bodite nezaupljivi, če vas neznanec na cesti prosi za denar, ali da mu ga zamenjate. Ne kupujte na ulici, zlasti ne v gneči. Če vam kdo grozi in vam hoče iztrgati vašo torbico, vzeti denarnico ali izvaja kakršnokoli drugo nasilje, s klici na pomoč opozorite mimoidoče na to, kar se dogaja. Na udaru menjalnica Slovenska vas, 20. - Mlajši moški, visok okoli 175 cm, oblečen v športne kratke hlače in s kapo s ščitnikom ter sončnimi očali je nekaj po 16. uri minuli četrtek vstopil v menjalnico A,ur v Slovenski vasi. V poslovalnici je bila takrat samo delavka, ki ji je zagrozil s pištolo. Plen je bil bogat, odnesel je okoli 1.000.000 SIT in 12.000 Po ropu se je ropar peš napotil v smeri blagovno trgovinskega centra v Slovenski vasi. Roparje govoril v hrvaškem jeziku ln Po prvih domnevah je verjetno že čez mejo. Preiskava še poteka, zato na PU Krško ne dajejo podrobnejših Podatkov. Prosijo pa vse morebitne očividce, da podatke, ki bi pripomogli k izsleditvi in prijetju storilca, sporočijo na interventno številko 113 ali na anonimni telefon policije številka 080 1200. Vozil s čelado, a tudi z alkoholom c Krško, 21. - Sredi poldneva sta se zunaj naselja Krško na lokalni c . Grič - Golek ponesrečila motorista. Voznik in 18-letna sopotni-12 okolice Brežic sta skupaj z motorjem padla po vozišču. Policisti Izgotovili, daje 18-letni F.G. iz okolice Brežic kot voznik 125-. 'Cnega motornega kolesa zapeljal na bankino in pri tem izgubil ®st nad vozilom. ]a °znik je zadobil le lažje telesne poškodbe, sopotnica pa je skupila | °m roke in odrgnine in so jo z reševalnim vozilom odpeljali v tttšnico Brežice. °znik je imel veljavno vozniško dovoljenje, oba sta med vožnjo ob obijala zaščitni čeladi. Policisti pa so tudi ugotovili, da sta bila Sq P°d vplivom alkohola. Alkotest je pri vozniku pokazal 1,57, pri potnici pa 0,89 promila. V Brežicah prijeli skupino preprodajalcev mamil Brežice - Na področju kriminalitete so na PU Krško že v letu 2001 zaznali, da na območju Brežic deluje skupina, ki se med drugimi nezakonitimi posli ukvarja tudi z razpečevanjem prepovedanih drog. Rezultat večmesečnega spremljanja dejavnosti osumljencev je bilo sedem hišnih preiskav, ki so jih kriminalisti PU Krško s policisti opravili minuli teden. Pri 41 -letnem N.F iz Ljubljane so zasegli 20g heroina in več sadik konoplje; pri 25-letnem R.S. iz okolice Brežic, za katerega domnevajo, da je skupino vodil, pa so zasegli 75 nabojev različnih kalibrov. Pri 24-letnem I.P. iz okolice Brežic pol kilograma konoplje in 3 ročne bombe. Zoper 4 osumljene so odredili policijsko pridržanje in jih s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik za R.S. odredil pripor. Kriminalisti so svoje delo zaključili s kazenskimi ovadbami za 12 kaznivih dejanj zoper 7 osumljencev. R.S. je osumljen storitve sedmih kaznivih dejanj. Je stari znanec policistov, saj so mu pred leti zasegli 2000 tabletk ecstasy-ja. I.P. je osumljen storitve kaznivega dejanja spravljanja v suženjsko razmerje in neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Zoper 21-letnega D.K. iz okolice Brežic ter omenjenega N.F. so kriminalisti prav tako podali kazenske ovadbe, saj naj bi večkrat preprodajala prepovedane droge. Policisti so kazensko ovadili tudi 52-letno V.T. državljanko republike Hrvaške, 25-letnega B.L. iz okolice Brežic in 27-letnega N.M. iz Ljubljane zaradi suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo. S.V. je biti upnik 7* dolžnik, * slasti to velja * RTV t>Ceda Pa vsi vemo, kakšne %tn ®’ie Slede podatkov, pred-lz terja ve itd. vse to prinaša Pr°ti dolžnikom. Ne smemo univ. dipl. prav. Marta Jelačin namreč pozabiti, da se po zakonu o davčnem postopku lahko v izvršbi poseže na vse dohodke, terjatve, denarna sredstva ter drugo premoženje, če ni izvzeto iz prisilne izterjave. Pravno nevzdržno je, da bo RTV izdala sklep o izvršbi in opravila rubež. Gre namreč za priznanje statusa izterjevalca, ki opravi rubež, cenitev in prodajo stvari. Poleg tega je po zakonu o davčnem postopku tudi zastaralni rok bistveno daljši, kot ga določa za občasne terjatve Zakon o obligacijskih razmerjih (čl.347 in 355 čl), ki navaja, da traja eno leto. S temi določili je Zakon o RTV celo v nasprotju z Zakonom o obligacijskih razmerjih. Po čl. 96. Zakona o davčnem postopku pravica do odmere dajatve zastara v petih letih po poteku leta, v katerem bi bilo treba odmeriti terjatev. Kot poseben “ocvirek” pa bi pravni nasveti veljalo na koncu v zvezi z izterjavo pristojbin RTV in tudi drugih občasnih terjatev (energetike itd.) omeniti še dolgotrajnost postopka odločanja izvršilnega sodišča. Dogaja se, da je npr. izvršilni sklep postal pravnomočen že leta 1998 ali še prej, izterjava pa se dogaja danes. Zakaj, boste vprašali? Popolnoma jasno. Če še katera banka na svetu plačuje višje obresti, kot te znašajo po izvršljivih sodnih sklepih? Od tod izvira tudi tisti tovornjak, naložen z izvršilnimi sklepi pred ZPIZ. Dolžnik npr. po pravnomočnem izvršilnem sklepu takoj plača glavnico in izvršilne stroške, ne plača pa zakonitih zamudnih obresti, ker mu skupaj z izvršilnim sklepom ni priložen tudi obračun obresti, čeprav je to po čl. 23 Zakona o izvršbi in zavarovanju obvezna sestavina izvršilnega predloga. Dolžnik zato ne ve, koliko je dolžan z.-naslova obresti. Lahko pa si tudi po tihem misli, dajih upnik ne zahteva. Seveda RTV ni na dolžnikovi valovni dolžini, temveč na svoji. Obnaša se neusmiljeno, saj mu gre na roke zgoraj omenjena zakonodaja in na koncu tudi sodišče, ki dovoljuje dolgoletno trajanje izvršilnih postopkov in da se v škodo dolžnika nabirajo zakonite zamudne obresti. Boste rekli, tak je pač zakon in sodišče ne more nič, če je natrpano z zadevami. No, pa ni čisto tako! Nekaj solidarnosti je še preostalo iz starih časov. Tako tudi nov Zakon o obligacijskih razmerjih v čl. 369 tako kot prejšnji določa, da je z vložitvijo predloga za izvršbo zastaranje terjatve pretrgano in začne teči znova po pravnomočnosti izvršilnega sklepa. Po pretrganju zastaranja pa začnejo zastaralni roki teči znova in to zopet tisti roki, ki jih zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) določa zazasta- Utopitev v bazenu Čatež ob Savi, 14. - Skupina 18 otrok je po športnem srečanju petkovo popoldne preživljala na nagradnem kopanju v Termah Čatež. Med njimi je bila tudi še ne 10-letna Anita Z. iz Brežic. Čeprav je po policijskem poročilu otroke spremljalo osem spremljevalcev, se je zgodil tragični dogodek. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, daje pri odhodu skupine iz enega bazena v drugega vodja spremljevalcev opazila, da v skupini manjka ena deklica. Pričela je z iskanjem, pri čemer so ji pomagali tudi ostali spremljevalci. Pogrešano deklico so našli v bližini olimpijskega bazena, kjer soji reševalci že nudili prvo pomoč in jo oživljali. Z reševalnim vozilom sojo prepeljali v Bolnišnico Brežice, kjer so po pregledu ugotovili smrt zaradi utopitve. Vidnih poškodb ali drugih podplutb pri pregledu ni bilo ugotovljenih, odrejena je bila sanitarna obdukcija. O dogodku sta bila obveščena državni tožilec in preiskovalna sodnica. Po zaključku zbiranja obvestil o dogodku je policija o svojih ugotovitvah obvestila državnega tožilca. S.V. prejeli smo..._____________ Tridnevno kolesarjenje članov IPA Posavje Štiričlanska posadka regionalnega kluba IPA Posavje je uspešno opravila svojo prvo športno aktivnost - 3-dnevno kolesarsko popotovanje od Krškega do oaze posavskih in drugih dopustnikov, Nerezjn. Pobudnikkolesarskega popotovanja je bilDarko Geijevič, sicer komandir Policijske postaje Brežice. Predlog je očitno padel na plodna tla, tako da je za popotovanje navdušil še Sandija Uervola, Staneta Zupančiča in Sava Stojanoviča. Potem ko je bilo vse pripravljeno, vključno s logističnimi in kondicijskimi pripravami, je bila sprejeta odločitev, da se na pot odpravimo 13. junija ob 8. uri izpred hotela Sremič s spremljevalnim vozilom. Ob istem času se je na pot odpravila še ena skupina ljubiteljev kolesarjenja, ki so odkolesarili na otok Pag. Po obveznem fotografiranju in drugih “formalnostih” je sledil štartna 270 km dolgo pot. Vreme za kolesarjenje po celini je bilo zelo ugodno, kot naročeno, po otokih pa nekoliko težje zaradi previsokih temperatur. Pot nas je vodila preko Novega mesta, Dvora, Kočevja, Delnic, otoka Krka, Cresa in nato na končni cilj - Nerezine (m fotografiji). Pot je bila zelo zanimiva in razgibam in smo jo prevozili brez ene same okvare. Popotovanje je za vse nas bilo zelo zanimivo, predvsem iz dveh razlogov. Gre za preizkus samega sebe in svojih fizičnih zmožnosti in javno delovanje medmrodnega policijskega združenja, Regiomlnega kluba Posavje. Za bralce, ki še ne vedo, kakšna je funkcija tega združenja, pa laltko na kratko zapišemo, da je to mjvečje združenje policistov, ki je politično iti poslovno neodvisno. Združenje želi preko strokovnih, formalnih in neformalnih srečanj razširiti znanje svojih članov in spodbuditi razumevanje za probleme drugih. Tudi naše potovanje je izzvenelo v tem duhu. Ker je kolesarjenje za vse nas priljubljem oblika rekreacije in način preživljanja prostega časa, bomo s takimi in podobnimi potovanji nadaljevali tudi v prihodnje. Savo Stojanovič ranje terjatve. Ob tem pa se v zvezi s plačilom pristojbine za RTV spet srečamo z anarhijo. Kot je bilo omenjeno, je sedaj protislovje med rokom enega leta za zastaranje pristojbin RTV po ZOR in med členom 15i. Zakona o RTV, ki uvaja petletni zastaralni rok po Zakonu o davčnem postopku. Vendar zgodbe tu še ni konec. Sodišče bi namreč moralo upoštevati, da Zakon o izvršbi in zavarovanju in Zakon o obligacijskih razmerjih predpisujeta določeno aktivnost upnika in ustaviti izvršilni postopek, če se v določenem času nič ne dogaja, da upnik nič ne ukrene, ali pa da na dolžnikovem računu ni sredstev. Imamo namreč člen 88 Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, lahko upnik v treh mesecih od dneva rubeža predlaga ponoven rubež. Če upnik v tem roku ne predlaga -. ? .Ov.\A \ * i.' j ’ V/ . -' (7 t , » ponovnega rubeža, ali če se pri ponovnem rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, mora sodišče izvršbo ustaviti. Prav tako mora izvršilno sodišče sodni postopek ustaviti, če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev. Zato da upnik ne bo izkoriščal položaj dolžnika in bogatel na račun zakonitih zamudnih obresti, so pri takih terjatvah, ki izvirajo na podlagi verodostojnih listin kot npr. računov za RTV, računov za energijo in tudi v drugih primerih, številna varovala, vendar kot kaže praksa, jih sodišče največkrat ne upošteva, zato se ne čudite, če vam morda samo zaradi neplačila enega ali dveh računov RTV ali energetike nekega dne ne ostane v rokah samo zajamčeni osebni dohodek. Seveda je namen tega prispevka, da ste dovolj osveščeni, da se to ne bi zgodilo. M5 . : §321 SB •. i&l I S [UD U RAZVEDRILO HOROSKOP OVEM Med prijatelji in v skupinah, v katerih morda sodelujete, se bo dogajalo veliko zanimivega. Če ste rojeni po 10. aprilu, se obeta obnovitev dogovora, izboljšanje, več varnosti in gotovosti. BIK Tudi ta teden boste nasmejani. Še najbolj rojeni aprila in v prvih dneh maja (lahko se celo zaljubite), rojeni kasneje pa boste iskali predvsem samoto in mir. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. DVO JČkft Zanimiv teden z možnostjo ključnega preobrata, posebno za rojene po 10. juniju. Če ste rojeni maja, bi lahko imeli nekaj težav z zdravjem, če pozneje, pa je pred vami eno najlepših obdobij leta. RAK Pomembni preobrati, zlasti za rojene julija, ki morda razmišljate o selitvi ali družinskih spremembah. Take ali drugačne spremembe so v bližnji prihodnosti za vas skoraj neizbežne, usoda bo namreč šla svojo pot. LEV Vesel in razgiban čas. Obnovili boste dogovor iz preteklosti, morda povezan s skupino ljudi. V soboto se boste sijajno zabavali, lahko bi se odpravili tudi čez mejo. Če ste rojeni po 12. avgustu, se vam lahko izpolni srčna želja. DEVICA Dolgotrajni proces se končuje, dokončno se to lahko zgodi v ponedeljek, ko je na vidiku dogovor. Bodite strpni in prilagodljivi, plen je tako ali tako vaš. Najlepši družinski dan bo nedelja. TEHTNICA Prijeten teden, prevladoval bo občutek varnosti in umirjenosti. Še nedolgo tega ste bili nenehno pod pritiskom, zdaj pa bo vse predvidljivo. Če ste rojeni septembra, izkoristite priložnost za dogovor v torek. ŠKORPIJOM Romantični dnevi za rojene oktobra in v prvem tednu novembra. Velja posebno za petek, ki bo vaš srečni dan, pa tudi nedelja bo prijetna. Če ste rojeni novembra, boste imeli manj sreče. STRELEC Pred vami so živahni dnevi in kaže, da bi se zdaj lahko izpolnilo nekaj, kar že dolgo težko čakate. Če ste rojeni novembra, boste imeli še nekaj smole, ker “hudič” še ne bo odšel, rojeni decembra pa se lahko veselite marsičesa. KOZOROG V dvoje je lepše, boste ugotovili in se prepustili sreči. Če ste rojeni decembra ali v prvih dneh januarja, boste deležni še največ ljubečih žarkov, pa tudi dragi se ne boste mogli pritoževati. VODNAR Čudovit teden. Morda boste kmalu odpotovali ali pa vsaj naredili konkreten načrt. Če ste rojeni po 9. februarju, se vam obetajo boljši zaslužek, uspešno opravljen iz-, pit, dober dogovor in ugodni nakupi. RIBI Razgibano življenje, že čez dan ali dva bi lahko prišlo do spremembe v službi, največ možnosti za partnerski dogovor pa imate v ponedeljek. Ljubezen? Lepo, posebno za rojene konec februarja in začetek marca r nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanjajo RADIO BREŽICE, RADIO SEVNICA in SAVAGLAS za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada- knjižna nagrada Pavla Punčuh, Resljeva 5, 8311 Kostanjevica na Krki 2. nagrada - zgoščenka Milena Teraž, N.H.M. 25/25, 8290 Sevnica 3. nagrada - kaseta Bojan Lepšina, Dečno selo 43, 8253 Artiče Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: LETAK, IKONA, MARIN, ORALO, NN, KIN, ZAHARI-JA, SN, DRAKONIDI, RAROG, VALONA, ABANO, IRI-TIS, VIČ, VAC, RILA, IZ, SITAR, TON, LETALO, ANITA, AMONAL, IASI. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 5.7.2002, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! RADIO BREŽICE VRSTA TALNE OBLOGE PRIKRIT POSMEH IZPLA- KOVALNIK PESNIK GRUDEN LOPA ZA fRAMVAJE DIRKALIŠČE V ITALIJI ŽENSKI PRINCIP INDIJSKE FILOZOF. STAR SLOVAN SEVERNI DEL AZIJE EDEN OD MOŽGANSKIH ŽIVCEV MAVRSKI KRALJ DALMAT. ŽENSKO IME BELOPOLTA SUŽNJA IVAN LEVAR POLOHCA Z MADAGASKARJA MUSLIM. BOG SESTAVIL BOJAN MACIJR ČLOVEK NA BOŽJI POTI ’RIST. NA| OTOKU HOKA1DO MESTO V ANATOUJI HRIB PRI BEOGRADU IZVRSTEN ŠPORTNIK GUSTAV IPAVEC JAPONSKI FIZIK JAPONSKI DIRIGENT BARVILO ZA LASE PTICA ROPARICA ZALIV V ČILU ALUMINIJ ARABSKI ŽREBEC NADAV PEVKA KRANJČAL LUTHROV NASPROT. LUKA NA HONŠUJU OTOK V TUAMOTU GOTSKI KRALJ TRAVA DRUGE KOŠNJE ZVOK INDIJSKI BOG ZLA IVAN LAH MUSLIM. M. IME OTTO TAUBE LOPA HRVAŠKI PISATELJ Ivan SLOV. PESNIK Andrej GOZDNA VILA V SLOVAN MITOL., NENA- giašena BESEDA 1 2 3 1 4 V Z 2 5 3 6 7 8 9 glasba Mambo Kings ne lenarijo Mambo Kings je internacionalen bend. Dva člana sta iz Ljubljane, druga dva pa s Hrvaške, vendar živita v slovenskem Primorju. V tej zasedbi igrajo od leta 1995. Največkrat igrajo trije člani, za večje nastope pa povabijo še četrtega člana (bobnarja). Začeli so kot komercialna skupina, ki je preigravala večinoma glasbo drugih izvajalcev, s časom pa so našli pot, ki jim najbolj ustreza.Trenutno so eden najbolj popularnih bendov v Sloveniji, saj koncertirajo povprečno trikrat na teden, kar uspeva le redkim. Kralji mamba, neustavljivi žurerji, pokorno javljajo: “Prihaja poletja - naš čas,” s čimer se lahko popolnoma strinjamo. Naš najbolj znan “terasa” band, ki s svojimi prodajnimi nakladami pomete v koš z mnogo bolj znanimi in razvpitimi zvezdniki, se pripravlja na celo serijo nastopov, ki jih bodo imeli v prihajajočem poletju. Najbolj vroča novica v zvezi s fanti, ki so od anonimne skupine, ki je preigravala največje jugo hite vseh časov, prerasli v bend, ki ga pozna vsa Slovenija, je, da se pripravljajo na snemanje svojega prvega videospota. Pomisli, preden kaj rečeš; tudi beseda človeka ubije. Ljudska modrasi Človek je v življenju velikokrat samo prtljaga, s katero razpolagajo drugi. Ivan ČIBI Kako malo imamo domišljije za bolečine, ki jih povzročamo drugim! NIETZSC0 Z lenobo še nihče ni postal nesmrten. . SALUSTlJ Lahko se nas ponižuje, toda ponižati se nas res ne more. z HEMINGV/^ Kadar morajo eni poslušali ukaze drugih, tedaj ni govora o enakosti. s MVilliam s. GILBEp Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli. Kitajski pregov°r Jesti je eden od štirih ciljev človekovega življenja;kateri so os^ trije, nisem izvedel nikoli. t M. MONTAlGB Neka stvar je smešna, dokler se dogaja drugemu. „c )GEp W.ROC Ljudje laže prebolijo, če jim odvzamete denar kakor pa BuZrJ Tennesse WILLlAM Kdor izda tujo skrivnosti ta je izdajalec; kdor izda svojo, sin moj, ta je bedak. ,0f VOLTAlp Jezik nima kosti, toda lahko kosti zlomi. \l! Bolgarski preg0 Hrabrost je upanje, da bo strel zadel soseda. Ugo OJE' Kdor se je naučil brati ljudem z obraza, ne potrebuje knjiS'^ Mathias WlEMA Večkrat ravna krivično ne le, kdor kaj stori, ampak tudi, kdor kaj opusti! Mark AVB'P Mati mora imeti velik predpasnik, da bi pokrila vse napake svojega otroka. j Izraelski pre?,0'' Nezadovoljstvo je prvi korak k napredku človeka ali naroda. pji IZ MAJHNEGA ZRASTE VELIKO Pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan l\ stran 17 Lep pozdrav s Studenca Tudi dijaki so se poslovili V preteklem tednu smo izvedli praznik črk, saj smo si rekli, da si črke zaslužijo svoj praznik. Starši in učenci so oblikovali v delavnicah Začetnico imen učencev, doma pa so se potrudili in skupaj izdelali črko in tako je v šoli je nastala cela pisana abeceda. Pošiljamo vam fotografijo z našega praznika, kjer starši prvega in rugega razreda veselo ustvarjajo ob prazniku črk. Želimo vam prijetne poletne dni, za nas pa se začnejo počitnice! Učiteljica Mateja Mešiček s prvošolci in drugošolci Zaključna ekskurzija Sem Anže iz 4.a. Z razredom smo bili na Muljavi, na Otočcu in v iaborski jami. Zjutraj smo se odpeljali najprej v Taborsko jamo. Tam Srn° si ogledali sedem dvoran. Ena izmed njih se imenuje Matjaževa J^a. Ko sem prišel iz jame, sem si kupil še knjižico. Nato smo se °dpeljali na Muljavo. Tu smo si ogledali rojstno hišo Josipa Jurčiča. ušli smo še na Otočec, kjer smo prehodili otoček, ki ga obdaja reka ^ka. Na otočku smo hranili labode. Zadovoljni in nasmejanih ust se odpravili domov. Na avtobusu smo zapeli nekaj pesmi in go-v°rili šale. Želim si, da bi še kdaj naredil takšno pot. Anže Novak, 4.a, novinarski krožek OŠ Savo Kladnik Sevnica Zaklučna ekskurzija 4. razreda „ *“etrtošolci smo se odpravili na zaključno ekskurzijo. Zbrali smo "- pred šoi0 jn se odpravili na avtobuse. Kar dolgo smo se vozili, jajncno sm° prispeli do Taborske jame. Prijazen vodič nas je popel-VeriTm° na °= ec^ Videli smo ogromno kapnikov različnih oblik, Kosti in vrst. Vodič pa nam je pokazal tudi netopirje na steni. Ogle-s 'smo si sedem dvoran in prehodili okoli 250 stopnic. Te stopnice de umazane, ozke in seveda zelo dolge. Ko smo prišli ven, smo 11 lca“- Odšli smo na Muljavo na ogled Jučičeve domačije. Ogledava? -p110 S’ tudi Krjavljevo domačijo, ki so jo prinesli iz sosednje lov i' -am Smo ostaii do dveh. Igrali smo nogomet, se pogovarjali, se q 11 ln se preprosto zabavali. Potem smo se odpeljali še na Otočec, ittier ^ Smo s* ot°ček, hranili race in labode. Na poti domov pa smo im ,! na avtobusu karaoke. Imeli smo se zelo lepo in bi še šli, če bi 11 to možnost. Brežice - Tudi dijaki Gimnazije Brežice so se poslovili od tega šolskega leta. To so storili na svoj poseben način - zaigrali so v gledališki predstavi. Sicer pa to ni nič novega, če vemo, da so prav brežiški gimnazijci še posebno nadarjeni igralci in skozi celo šolsko leto navdušujejo s svojimi gledališkimi predstavami. Da ne bi vedno predstavljali le že izvežbane predstave, pa smo tokrat pokukali v zakulisje kar nekaj dni pred premierno predstavo. Gimnazijce smo “ujeli” zatopljene v svoje delo, ki so ga tudi kasneje na predstavi več kot odlično opravili. Na prireditvi je ravnateljica Stana Molan navdušila z mislijo, da ne bo “morila ” dijakov z govori. Zadnji kulturni dan Učenci 2. razreda smo se odpeljali v Celje na ogled lutkovne predstave “Ostr,kove dogodivščine”. Dolgo smo se vozili. Ko smo pripeli, smo se najprej do sitega najedli in popili vsak svoj sok. Ko smo se spet zbrali po razredih, smo kulturno odšli v kulturni dom Celje. Ko smo vstopili, smo morali biti tiho kot miške. Po skupinah smo odšli v dvorano. Ko smo se umirili, so ugasnile luči in predstava se je začela. Bila je zelo dolga, vendar sem jo z zanimanjem gledala do konca. Marko Stopar, 4.a, novinarski krožek OŠ Savo Kladnik Sevnica Lina Senica, 2.b, novinarski kro,ek OŠ Savo Kladnik Sevnica v naravi Sto let šole v Velikem Podlogu / Je Pl Janja Račič, 4.b, Savo Kladnik Sevnica Bilo je lepo sončno popoldne. Naša slavljenka je bila odeta v cvetje in sončno belino. Povabljeni gostje so se zbirali in v prsih so naraščali občutki, podobni rahlemu žgečkanju. V Velikem Podlogu na Krškem polju smo praznovali stoto obletnico naše šole. Danes smo podružnična šola Osnovne šole Leskovec pri Krškem, do leta 1963 pa smo bili samostojna osnovna šola. V stavbi je prvič stekel pouk v šolskem letu 1901/1902, potem ko je bil leta 1893 izdan odlok o izgradnji šole. To je bil odgovor na zahtevo krajanov po lastni šoli. Na Krškem polju je bilo drugače kot marsikje drugje, kjer so izgradnji šol nasprotovali. Ta želja po šoli in pristna povezanost z njo se kaže še danes. Za ta praznik, ki je za nami, smo z enimi pljuči zadihali delavci v šoli, otroci in krajani. Po končani prireditvi smo se s smehom v očeh spogledovali in vsevprek izrekali čestitke šoli, kraju in sami sebi. V dvorani gasilskega društva Veliki Podlog smo pripravili predstavo, katere glavni namen je bil obuditi zgodovinski spomin in z njim morda rahlo nostalgijo. V časovnem traku, ki smo ga predstavili, smo se omejili na tri temeljne epohe v zadnjih sto letih. Otroci so zaigrali pouk, kakršen je bil v stari šoli v Leskovcu, prikazali smo izgradnjo šole, svečano odprtje in pouk v njej pred sto leti. Po kratkem zgodovinskem razmišljanju smo se spomnili temnih dni druge svetovne vojne, izgnanstva in sladko grenke sreče zmagovalcev. Mnogi so se spomnili svojega otroštva, ko so naši otroci na odru zaigrali sprejem v pionirsko organizacijo pod pionirsko zastavo. Nazadnje smo prika- okrog šole in sama zgodovina šolske stavbe in življenja v njej. Predstavljeno je tudi življenje in delo v šoli danes, ko imamo štiri razrede osnovne šole in dva oddelka vrtca. Še posebej se moramo zahvaliti Krajevni skupnosti Veliki Podlog in Francu Nečemru, njenemu predsedniku, ki nam je ves čas pomagal z idejami, delom in zali še sodobnost, vso radoživost in radovednost otrok, ki letos obiskujejo našo šolo. Vsako obdobje je napovedala projekcija fotografij iz tistega časa. V predstavi in govorih nismo navajali zgodovinskih podatkov, saj smo te zbrali v zborniku, ki smo ga ob tej priložnosti izdali. V njem je zapisana zgodovina Krškega polja, zgodovina krajev finančnimi sredstvi. Ob prireditvi nas je obiskala tudi državna sekretarka za vzgojo in izobraževanje dr. Andreja Bratuž Lakota. Prepričani smo, da na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport ne bo nihče več podvomil, da pomeni obiskovati majhno šolo sredi vasi prednost in ne nasprotno. Mirjana Marinčič Deklici Aniti Vsak otrok je eno malo, zlato sonce, sonce, ki greje nekomu srce, pa naj bo še tako oblačno nebo, to sonce bo grelo tako močno, da oblake temne pregnalo bo. Tudi ti si bila nekomu sonce, tisto lepo, toplo sonce, ki je grelo tako močno, tako toplo, ki bilo je ljubljeno, pa vendar, sama nisi vedela zato. Morda prepozno danes vsi ti povedo, da tvoji topli žarki, tvoj nasmeh, dobroto t\’ojo radi so imeli, s teboj so lepe dneve preživeli, in da spomini nate ne bodo obledeli. Glej deklica mala, kjerkoli si zdaj, počivaj v miru, poišči svoj raj, morda pa boš srečo našla zdaj tam, kjer angel te v svoje naročje sprejel je, kjer pravijo, da je tako lepo, da to nebesa so.... Na tej strani bi morale pisate same vesele besede, a žal se včasih zgodi, da se zapišejo tudi tiste, žalostne, ki si jih nihče ne želi. Tokrat so se zapisale. O deklici, ki se je za vedno poslovila. Njeni sošolci, učenci 3.b razreda Osnovne šole Brežice, in njihova razredničarka seje spominjajo in jo bodo ohranili v lepem spominu tudi s svojimi zapisanimi mislimi... Sošolka Anita! Nekega dne je med poukom nekdo potrkal na vrata. Bila je Anita. Ko je prišla, smo jo prijazno sprejeli. Bila je dobra sošolka, prijazna, vesela in vedno nasmejana. V predzadnjem tednu šole pa nas je žalostno zapustila. Umrla je. Živela je devet let. Radi bi jo še videli, čeprav vemo, da je ne bomo. Kristjan Petrič Anita Najljubše mi je bilo, ko sva se pogovarjali, si pisali pisma... Zaupala mi je nekaj svojih skrivnosti. Povedala mi je, da želi postati zdravnica ali veterinarka. Nikoli si nisem mislila, da se bo to zgodilo. Prijateljica Anita Anita mi je bila dobra prijateljica. V teh nekaj mesecih sva se enkrat skregali. Rada sem se igrala z njo in se pogovarjala. Zelo žal mi je, da je umrla. V nedeljo, 16. junija sem bila pri njej. Ležala je v svoji vežici. Zapomnila sem si jo in jo shranila v svoj srček. Nina Strgar Draga Anita! Ko si prišla k nam, smo se veselili. Zdaj, ko si odšla, smo vsi žalostni. Vedno te bomo imeli v srcih in vedno te bomo imeli radi. Ko sem izvedela, da si umrla, sem mislila, da se hecajo, ampak zdaj vem, da se ne boš vrnila. Sara Anita! Bila si zelo dobra prijateljica. Zaupala si mi zelo veliko. Zelo sem bila vesela, ko si prišla k nam v razred. Najbolj vesela pa sem bila, ko sem ti pokazala, kje imamo garderobo in drugo. Ko sem izvedela, kaj se je zgodilo, sem bila zelo žalostna. Anita, nikoli te ne bom pozabila! Tamara Prah Rada sem jo imela! Ko sem izvedela, da Anite ni več, me je pretreslo. Sedaj ne bo več tihe, prijazne sošolke, s katero sem menjala sličice mačka Murija. Ni je več, pa ni bila z nami niti do začetka počitnic. Teden dni prej se je utopila. Rada sem jo imela. Žalovala bom za njo. Natalija Bevc Draga moja prijatljica Anita! Veliko sva se pogovarjali. Igrali pa sva se zelo malo. Zdaj te pogrešamo. Ves razred je bil vesel, ko smo te dobili za novo sošolko. V soboto zjutraj sem izvedela, kaj seje zgodilo s teboj. Zelo sem bila žalostna. Upam, da si se imela dobro v našem razredu. Tvoja sošolka Tea Žmavčič Lucija Grmšek OGLASI stran 18 OD PROIZVODNJE IN DOBAVE DO KVALITETNE MONTAŽE PVC OKNA IN VRATA-VHODNA VRATA GARAŽNA VRATA-LESENA OKNA IN VRATA PVC OKNA IN VRATA Tel.'. 07/ 81 61 950, F3X! 07/ 81 40 532 -šest komorni profil Obrtna cona Boštanj VHODNA VRATA Dol. Boštanj 54f, 8294 Boštanj . -odlična zvočna m ... . „ . . . toplotna izolacija e-mail: termoglas@siol.net -različne ban/e http://www.term0glas.si -protivlomno okovje -petkratno zaklepanje -protivlomni ščit s kljuko -različni vzorci V času SP v nogometu vas ohladimo z brezplačno klimo. Lahko pa se preprosto odločite samo za ugodnejšo ceno vozila. V obeh primerih lahko prihranite 190.000 tolarjev*. Prišel, prevzel, zmagal. Polo. ‘cene v SIT so odvisne od valutnih razmerij Radanovič Brežice d .o.o. ^ Černelčeva ulica 5 Telefon (07) 49 92 150 8250 Brežice Telefax (07) 49 92 172 Radanovič Brežice ovič žice V®/ ZUPAN Cesta prvih borcev 18, 8250 BREŽICE Objavlja poizvedovalni razpis za izbiro nosilcev predmetov na Visoki strokovni šoli za trgovino in turizem Brežice (v ustanavljanju) Poizvedovalni razpis velja za naslednje predmete: Poslovna angleščina I Poslovna matematika Gospodarsko pravo Poslovna statistika Poslovna angleščina II Osnove gostinstva Potniški promet 8. Tuji jezik III 9. Retorika 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Prijavitelji morajo izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o visokem šolstvu (Ur. 1. RS št. 67/93, 13/94, 39/95, 18/98, 99/99 in 64/01). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Občina Brežice, Oddelek za družbene dejavnosti, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice, z oznako "Visoka strokovna šola”. Dodatne informacije dobite po telefonu na številki 07/49-92-564 pri g. Franciju Packu. trgovina z urami in darili Jani Mesinger s.p., Planinska 8, Sevnica natočila Sptcjeflioj^ Telefon: 07/81 40 169 GSM Objavlja poizvedovalni razpis za izbiro nosilcev predmetov na Visoki strokovni šoli Brežice (v ustanavljanju) Poizvedovalni razpis velja za naslednje predmete: l. Poslovna angleščina Opel C opla POSTAVLJA MERILA. tfoV>in % ______i_%Z, £ SI#' mali oglasi Kupim stare omare, skrinje, mize, stole, komode ter razne drobne predmete, stare okoli 100 let. Pokličite 07-34-66-320 ali 041-696-263. Prodam plemensko kravo simentalko, staro 6 let, z moškim teletom simentalcem. Pokličite 49-68-338 ali 031-276-735. Kupim starejšo hišo ali vikend v oklici Brežic ali Krškega. Pokličite 070-224-157. Nagrajenci nagradnega žrebanja časopisa SavaGlas - 21.6.2002 STILLES SEVNICA - izdelki v vrednosti 500.000 SIT 1. Vida Krohne, Talcev 9,1433 Radeče BOJAN KOZMUS s.p. SEVNICA - ovčja koža, kozja koža 1. Ivanka Lipošek, Zdolska 19, 8270 Krško 2. Ida Resnik, Floijanska 69, 8290 Sevnica AVTOLINE KRŠKO - vrednostni bon v vrednosti 10.000 SIT 1. Ljubica Jeršič, CBM 88, 8250 Brežice 2. Simon Petančič, Globoko 57, 8254 Globoko TPV AVTO BREŽICE - menjava olja za osebni avto 1. Alojz Habinc, Kremen 20,8270 Krško TPV AVTO BREŽICE - kapa in 2 majici 1. Mitja Čepin, Mrtvice 50 b, 8273 Leskovec pri Krškem 2. Jernej Žnideršič, CBC 4, 8250 Brežice TANIN SEVNICA - Biotan premazi za les v vrednosti 12.000 SIT 1. Marija Veble, Obrežje 42, 8261 Jesenice na Dolenjskem MEGAS SEVNICA - ura Swatch v vrednosti 12.000 SIT 1. Metod Regali, Sp. Stari Grad 35,8270 Krško KOZMETIČNI SALON KLEOPATRA BREŽICE - vrednostni bon v vrednosti 3.000 SIT 1. Marija Kodela, C.4. julija 69, 8270 Krško 2. Tina Jurkas, Jožeta Savriča 16, 8257 Dobova 3. Nikola Čavčič, Malo Mraševo 7, 8312 Podbočje STEKLARSTVO ALEŠ ZORKO BREŽICE - vrednostni bon v vrednosti 2.000 SIT 1. Jožefa Ogorelc, Trdinova 6, 8250 Brežice 2. Božidar Požgaj, Gaj 3, 8261 Jesenice na Dolenjskem 3. Franc Kvartuh, Poštena vas 5, 8263 Cerklje ob Krki DVOREC IMPOLJCA - kosilo za dve osebi 1. Marjana Savine, Log 33, 8294 Boštanj PEKARNA KRUHEK SEVNICA - bon v vrednosti 2.000 SIT 1. Jože Ogorelc, Veliki Obrež 28, 8257 Dobova 2. Uroš Bemardič, 8270 Krško RADIO BREŽICE, RADIO SEVNICA, SAVAGLAS -knjižna nagrada 1. Marjan Kurnik, NHM 9, 8290 Sevnica 2. Ivan Pšeničnik, Vrbje 68, 8258 Kapele 3. Fanika Jazbec, Floijanska 26,8290 Sevnica 4. Roki Kukovičič, Cankarjeva 48, 8281 Senovo Kaseta 1. Jožica Penič, Podvinje 32 a, 8258 Kapele 2. Vanja Božič, Levstikova 10, 8250 Brežice 3. Martina Starki, Trebež 43, 8253 Artiče 4. Tilka Valenčič, Raka 39, 8274 Raka 5. Bojan Žafran, Dalmatinova 2, 8270 Krško CD - zgoščenka 1. Anica Tomše, Sela 74,8257 Dobova 2. Danica Grahek, NHM 7, 8290 Sevnica Nagrajenci bodo po pošti prejeli obvestilo, kje lahko dvignejo nagrade. Vsem nagrajencem čestitamo! Ponudba za prodajo prostorov v objektu HTC Sevnica Predmet PRODAJE je prostor v izmeri 106/35m2 neto v III. gradbeni fazi Hotelski trgovski center je lociran v središču Sevnice ob glavni prometni cesti v neposredni bližini železniške in avtobusne postaje. Zainteresirani kupci pošljite svoje pisne ponudbe do 31.5.2002 na naslov: Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom "Prodaja prostora v HTC Sevnica". Dodatne informacije dobite na GSM: 041/788-222. Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Špiler Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 220 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. DVAJSETA špranje in okenca posavcev Mira Džosič - Požar: “Vse je človeško, karkoli se naredi ” Kar s spomini sva pričeli, ker so spomini sestavni del naših življenj. “Imam en lep spomin na valeto, včeraj sem gledala našo sliko z valete in sem se spomnila vseh imen in priimkov. Lepo je bilo spet gledati naše obraze, pa videti na njej prof. Elizabeto de Gleda, kije bila posebna, znala nam je dati veliko vedenja o glasbi, bila je silno človeška, imela je izjemen čut do problemov svojih učencev”, mi je mimo in zbrano, kakršna je vedno bila, pripovedovala Mira “Najlepši spomini temeljijo na gimnazijskih letih. Vsi smo maturi-rah in vsi smo šli dalje, bili smo ena družina ki seje lepo razumela prav tovariški razred, tudi takrat, ko smo se “skrih” pred matematično uro v njivah koruze za gimnazijskim poslopjem. S srcem se spominjam maturantskega izleta po Jugoslaviji, potem sem enkrat po isti poti potovala še sama z namenom, da bi ga ponovno doživela na tisti naš način, a to ni bilo več tisto naše skupno in nepozabno potovanje, ni se ga dalo obuditi. Spominjam se naših profesorjev: prof. Viktorja Sunčiča za slovenski jezik, kije nepozaben kot slavist in človek, kasneje sem ga obiskovala in mu pisala s poti, on pa mi je vedno pozorno odgovarjal, prof. matematike Jožeta Antoloviča in prof. francoskega jezika Ksenije An-tolovič, ki nas je naučila Le pont Mirabeau (Most Mirabo) Guillama Apolinaira, ko smo nastopih z večerom pesnikove poezije v Novem mestu, Krškem in v Brežicah. Prav tako je nepozaben naš maturantski ples, ko nam je pela Betty Jurkovič. Nič čutnega ni šlo mimo mene.” Potem sva šli povsem na začetek, ko mi je osvežila spomin, da jo je povila 27. avgusta 1945 v Podvinjah pri Kapelah mama Zdenka, z najzahtevnejšim pokhcem gospodinje očetu Rudiju, upravniku brežiške bolnišnice, kasneje je družina dobila še sina in brata Rajka, ki danes živi z družino v Župelevcu. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je naredila dva letnika, se kot pripravnica zaposlila v današnjih Termah Čatež in bila tam sedem let na recepcij i. ‘ ‘Glede poslovne poti imam neizmerno srečo, ker sem si izbrala dejavnost, ki mi je pisana na kožo -rada sem med ljudmi in kjer je živahno. Sledilo je delo v Emoni, kamor je spadal Čatež, bila sem organizator -planer, nato sledijo Emona- Hoteti, kjer sem bila namestnica generalnega direktoija in nato Hotel Slon, kjer sem še danes kot pomočnica direktoija V Emoni so mi omogočiti bivanje v ZDA in vpis v menedžersko šolo v Memphisu, končala sem jo in jo nadaljevala v isti dejavnosti z vsakoletnim izobraževanjem na področju hotelirske dejavnosti. To je izobraževanje, ki pomeni okno v svet, seznanjali so nas z zadnjimi dosežki v tej zvrsti - npr. smiselnost ustanavljanja verig hotelov od racionalizacije do sodobne tehnologije poslovanja, računalništva, dejavnosti in podobno, vse do sodobne psihologije hotelirstva. Delo z ljudmi je namreč občutljiv posel, ker delajo ljudje za ljudi, zanimivost tega delaje, da spoznaš veliko kultur, to nas uči upoštevati in priznavati različnost kultur, vodilni pa morajo na to pripraviti in vzgojiti tudi vse ostalo osebje. Gostuje v hotelu potrebno omogočiti njegovo domovino in navade in sicer brez posmehovanja, osebje mora to upoštevati kot poslovno dolžnosti osnova v hotelih je spoštovanje gostov. Gosti in zaposleni je homogen tekoči trak, ker se le tako doseže visoka disciplina in to je poleg znanja že osnova za kakovostno delo. Zavedati se moramo, da so uspehi možni z dobrim teamskim delom in daje vsak člen v verigi izjemno pomemben, kar bi mirne duše lahko upoštevati vsi v vseh delovnih sredinah. Z upoštevanjem tega načela je rezultat v moji sredini to, da je Hotel Slon dobil mednarodno priznanje, kot najboljši hotel v verigi Best Westem in ta veriga združuje 62 hotelov v Evropi. Hotel Slon praznuje letos 450-letni-co obstoja. Legenda Slona govori, da je bilo na tem mestu počivališče slonov. Ko je šel kralj Maksimilijan s spremstvom skozi Ljubljano, je imel v spremstvu slona in tam, kjer je legel, da bi počil, so mu dati ime Slon in je skozi zgodovino zrasel kot Slon. Slovenci ga imajo za tipičen slovenski hotel, kjer so se dogajale razne kulturne prireditve z zbiranjem kulturnikov iz različnih vej, danes pa je izrazito posloven s 95 odstotki tujih gostov.” Vmes seje poročila z možem Lju-binkom in rodila sina Aleksandra. Rada prihaja v Brežice, na domačijo na Črncu, kjer po živahnem mestu najde oazo miru in je prišla v obdobje, ko spet zaznava sošolce, se z njimi srečuje in ob kavi obujajo spomine. Rada bere, tudi strokovne knjige, ki jih potrebuje pri vodenju oz. delu, hodi v kino, gleda romantične in zgodovinske filme, da se ob njih spočije. Trenutno jo je nogomet kar vsrkal, moija nima rada, radost ji predstavljajo Bled in potovanja v London, Berlin, Barcelono, kamor je vsa leta hodila na sejme in borze. Njena ljubezen je večno mesto Pariz z vsemi znamenitostmi, vselej obišče in občuduje Mona Liso ter posluša glasbo od klasike do Vangetisa. “Zanima me duhovnost, na veliko vprašanj ne znamo odgovoriti, ni pa nujno, da ob duhovnem odkrivanju vse sprejmemo, temveč delček, ki veliko pomeni. Sem v obdobju iskanja same sebe, ko se spet lahko posvečam svojim željam in potrebam.” S tem, daje vse človeško, karkoli se naredi, pa je najbrž opravičilo trenutkom, ko sva mlajši brezglavo hiteti brez časa za kavo. Če bi jo ponovno vprašala, atije bilo vredno, bi mi spet odgovorila, daje vse človeško. N at j a Jenko Sunčič Izgubila je sijaj Brežice - Športno rekreacijski center Grič je vse bolj priljubljena točka Brežičanov in okoličanov. Ne le zaradi lično urejenega prostora, ki ga skrbno vzdržujejo člani društva, ampak tudi zato, ker se radi osvežijo v reki Krki. Slednja je bila še nekaj dni nazaj kristalno čista in temu primemo je bilo veselje kopalcev. Žal pa se je ob prvem povečanju vodostaja zgodilo, daje reka izgubila svoj sijaj. Tako se je reka Krka, onesnažena, leno vila po svoji strugi. Andrej Oštrbenk, pomočnik oskrbnika kopališča, je ob tem povedal, da so v društvu prepričani, daje za onesnaženost kriva novomeška tovarna zdravil Krka, ki ob višjem vodostaju iz svoje čistilne naprave v reko spusti talog, ta pa reko onesnaži in ubija rečne alge, ki zaradi velike vsebnosti škodljivih snovi odmirajo in reko onesnažijo. Kljub večletnim številnim urgencam, dodaja Oštrbenk, so bili za kakšen mesec uspešni le enkrat in še to iz razloga, ker so k reki povabili medije, ki so iz neposredne bližine obeležili onesnaženje. K.M. Loto mrzlica Brežičani so pred prodajalno Lota čakali zaman, kajti “loto mrzlica” je dosegla vrhunec s srečnim dobitnikom, ki je listič vplačal na Fužinah v Ljubljani. Ko se konji predstavijo Dobova - V sklopu praznika Krajevne skupnosti Dobova so se v mesecu juniju odvijale številne prireditve, ena med njimi je bila tudi predstavitev Konjeniškega društva Dobova. Lastnik Lucky Gorazd Vaščer je s svojo krotko lepotico poziral samo za bralce SavaGlasa. Tega dne je bilo moč spoznati delo 84 članov društva, obiskovalci pa so se lahko po okolici Dobove odpeljali v zapravljičku ali pa se preizkusili v ježi. Med klasičnimi jezdnimi konji, ki so jih člani društva odstopili na voljo obiskovalcem smo zaslediti tudi kobilo, ki sliši na ime “Lucky”, sicer pa je njeno polno ime Skiper Lucky Pop in sodi v pasmo Guarter hore. Poznavalci konj vedo, da je na takšnem konju najprimernejša “westm” oprava od sedla dalje in tako tudi primemo “westm” jezdenje. K.M. To pač ni varno! Če vas bo pot zanesla skozi Zg. Pohanco, bo kar prav, da ste pozorni na tako “Učno urejene" mostičke. Takšni nevarni odseki naj bi namreč bili zavarovani, vendar pa je očitno, da so se količki, ki služijo namesto ograje, že srečali s prehitrimi vozniki. Ta je le eden od številnih, nekaj metrov naprej, ga namreč sploh ni, in če ne boste previdni, se vam kaj hitro lahko zgodi “parkiranje ” v globini. Nekateri smo čisto preresni in smo na dan odprtja fotografske razstave “Brežice v objektivu” v galeriji Dolenjske banke ob 680' letnici mesta Brežice ostali pred trdo zaprtimi vrati banke. Z4 odprtje so se prijavili štirje celi fotografi. Celi v enem kosu srno ostali pred vrati tudi občudovalci fotografij, v posameznem celef1 kosu pa je ostalo pred vrati še 26 članov Društva za oživitev mesi4 Brežice, ki si bo za oživitev mesta čisto zares polomilo trupe ~ okončinami in glavami vred in bodo, kot se zdi, hodili po mestu duhov s podobami pročelij propadajočih stavb. Morda pa vse skU' paj ob naslednji obletnici čaka nova "črna maša”. S pobožni upanjem, da se takratnemu županstvu ali karkoli že bo, ne bo Zgod1’ la nevihtna ali kakšna drugačna glamurozna obeležitev. Šef carinikov na Obrežju Anton Kmetič je bil nedavno poročna priča svojemu kolegu. Na ohceti pri Kocjanu na Bizeljskem sta se ženin in priča tako zatopila v debato o službi, da so jima ugrabili nevesto. Kaj se dogaja, sta opazila opolnoči, ko mora po običaju nevesta sneti venček in postane žena. Da so lahko izpeljali vse po šegah, sta morala nevesto odkupiti za cisterno vina. Koliko litrov mora cisterna “držati”, pa nam ni uspelo izvedeti! Kdo poreče, da se sredi poldneva ob tej vročini ne da delati v prijetnem hladu? Na fotografiji je dokaz ohlajevanja v Krki s Pirošice, kjer sta ribiča združila prijetno s koristnim, saj bosta poskrbela še za lahko večerjo. Le da bosta gospoda od pasu navzdol prehlajena, od pasu navzgor pa od sonca opečena. Čestitamo ob dnevu državnosti! Občinski odbor SDS Krško