PoJfni urad Celovec 2 — Verlagspostamf Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,20 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov p. b. b. Letnik XX. Celovec, petek, 3. september 1965 Štev. 36 (1214) Odgovornost Združenih narodov V kratkem se bo na sedežu OZN v New Yorku začelo jubilejno 20. zasedanje Generalne skupščine svetovne organizacije, ki bo očitno še prav posebno pomembno za to ustanovo. To izhaja iz dejstva, da bo potekalo po skoraj enoletni prekinitvi v delu Generalne skupščine, izzvanem zaradi kratkovidnosti nekaterih velikih držav, in pa iz potrebe, da se z obnovljenimi napori spodbudi reševanje številnih, tako dolgoročnih kakor akutnih, mednarodnih problemov. O tem dogodku se je prvotno govorilo z velikimi upi. Z optimizmom so pričakovali, da bo slavnostno obeležje jubilejnega dvajsetega zasedanja v marsičem prispevalo k nastanku ugodnega ozračja za tvorno razpravo o uspehih in slabostih svetovne organizacije, o njeni vlogi in nalogah, o prilagajanju njene organizacijske in politične strukture spremembam, ki so nastale v mestu v minulih dveh desetletjih. Umetno izsiljen in pretirano povečan spor okoli finančnih prispevkov za mirovne akcije Združenih narodov pa je spravil lani svetovno organizacijo v skrajno škodljivo pa-siimost, nedovoljeno s stališča življenjskih koristi m neodložljivih potreb mednarodne skupnosti. Če bi ta zastoj trajal še dalje, bi postala kriza Združenih narodov morda objektivno neozdravljiva. Na srečo pa je v zadnjem času prevladalo razumno stališče tudi v Ameriki, ki je končno opustila nevzdržno in za veliko večino držav-članic nesprejemljivo prvotno zahtevo po izvajanju člena 19 ustanovne listine OZN, tako da bo 20. zasedanje Generalne skupščine vendarle potekalo v normalnih okoliščinah. Čas, ki je pretekel, pa je nenadomestljiv. Devetnajsto zasedanje Generalne skupščine je bilo v teh dneh sklicano samo zato, da bi se lahko formalno zaključilo. Celotno neopravljeno delo iz zelo izčrpnega dnevnega reda pa ostaja za prihodnje zasedanje. Z drugimi besedami: letos je treba začeti tam, kjer so obstali lani, s tem, da so se v teh mesecih odprla nova ali nevarno zaostrila nekatera stara žarišča na mnogih točkah sveta. Zato je tudi odgovornost svetovne organizacije, da se zavzema za njihovo pomiritev, toliko večja. Seveda ne smemo imeti iluzij, da bo v prihodnjih tednih in mesecih mogoče zlahka, brez naporov, doseči v Generalni skupščini zaželene sporazume. Deblokiranje Generalne skupščine samo po sebi še ne pomeni tudi večje pripravljenosti in odločnosti najodgovornejših sil, da store na primer na razorožitvenem področju tiste korake, ki jih že tako dolgo nočejo sprejeti kljub zahtevam velike večine članstva Združenih narodov. Nasprotno, izkušnje s prejšnjih zasedanj skupščine kažejo, da je bilo potrebno za vsak, celo najmanjši napredek na kateremkoli področju delovanja Združenih narodov, nujno vložiti velike napore; hkrati pa tudi kažejo, da ti napori praviloma niso kili zaman, marveč so vodili k delnemu, v posameznih primerih pa tudi k popolnemu uspehu. Pred začetkom devetnajstega zasedanja je bil izdelan, vsaj za neblo-kovske države, jasen program najvažnejših akcij Združenih narodov na podlagi priporočil gospodarske konference in kairske konference neblo-kovskih držav. Ta program, tako rekoč nenačet, stopa zdaj pred dvajseto zasedanje. V njegovem središču so vsekakor ideja o sklicanju splošne svetovne konference o razorožitvi, načrt akcij za izvršitev priporočil ženevske gospodarske konference in številni ukrepi za dekolonizacijo. Kairska konferenca neblokovskih držav je dala tudi koristne pobude, ki bi lahko bile izhodišče za odpravo vojnih žarišč, kot na primer v Vietnamu, ali mučnega položaja v Kon- Zdi poglobitevodnosovmed Koroško in Slovenijo Koroški deželni glavar Hans Sima na prvem uradnem obisku v sosedni Sloveniji No povabilo predsednika izvršnega sveta SR Slovenije Janka Smoleta je koroški deželni glavar Hans S i m a v ponedeljek in torek bival na prvem uradnem obisku v sosedni Sloveniji. Poleg njegove žene so ga spremljali še ravnatelj deželnih uradov dvorni svetnik dr. Othmar Hauer, personalni šef deželne vlade dvorni svetnik dr. Werner Lobenwein in namestnik vodje kulturnega referata pri deželni vladi dr. Otto-Maria Polley. Predstavnike koroške deželne vlade je na meji pozdravil član izvršnega sveta SRS Rudi Čačinovič, medtem ko jih je ob prihodu v Ljubljano sprejel predsednik izvršnega sveta Janko Smole z drugimi člani izvršnega sveta. V ponedeljek dopoldne so bili v vili Podrožnik uradni razgovori, katerih so se s slovenske strani poleg predsednika Smoleta kot gostitelja udeležili še podpredsednik izvršnega sveta SRS Beno Zupančič, člana izvršnega sveta Rudi Čačinovič in Viktor Repič, sekretar izvršnega sveta dr. Pavle Rozman in republiški sekretar v izvršnem svetu dr. Ivo Murko. Prav tako je bil pri pogovorih navzoč tudi avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Heinrich Riesenfeld. Ob tej priložnosti so na obeh straneh poudarili potrebo po nadaljnem poglabljanju stikov med obema sosednima deželama in po novih oblikah sodelovanja. Pogovori so se nanašali predvsem na obmejna vprašanja, na problem cestnih zvez, kulturno izmenjavo, turizem in gospodarsko sodelovanje. Potekali so v sproščenem vzdušju prijateljskega medsebojnega razumevanja, ki je prišlo do izraza tudi v zdravicah, ki sta jih med slavnostnim kosilom izmenjala predsednik izvršnega sveta Janko Smole in deželni glavar Hans Sima. Oba sta ob tej priložnosti opozorila na dober razvoj odnosov med sosednima deželama in pri tem posebej naglasila vlogo slovenske manjšine na Koroškem kot posredovalnega činitelja, ob pogoju, da država spoštuje pravice manjšine ter da manjšina s svojim zadržanjem prispeva k uresničevanju te funkcije. Popoldne so si gostje iz Celovca ogledali Ljubljano, med drugim novi hotel »Lev", grad, magistrat, veleobrat kovinske industrije »Litostroj", novo športno dvorano v Tivoliju ter vinski sejem na Gospodarskem razstavišču. Zvečer je predstavnikom Koroške priredil večerjo podpredsednik izvršnega sveta Beno Zupančič, v torek pa so obiskali še Velenje, letališče Brnik pri Kranju in Bled. Ob koncu obiska je imel deželni glavar Sima še zaseben razgovor s predsednikom republiške skupščine Ivanom Mačkom in predsednikom izvršnega sveta Jankom Smoletom. Obisk koroškega deželnega glavarja v Sloveniji pomeni nadaljevanje vsestransko koristnih stikov med najvišjimi predstavniki sosednih dežel in bo gotovo prispeval k nadaljnjemu razvoju prijateljskih odnosov ne le med Koroško in Slovenijo, marveč tudi med Avstrijo in Jugoslavijo. Vedno večji uspehi pri osvajanju vesolja Tekma, ki jo zdaj že nekaj let vodita Amerika in Sovjetska zveza pri osvajanju vesolja, se po zadnjih uspehih bliža trenutku, ko bo človeku .uspelo napraviti prvi odločilni korak z naše Zemije na druge planete. Verjetno bo do tistega trenutka minilo še nekaj let, toda kratka časovna obdobja pri takih prizadevanjih gotovo niso odločilnega pomena, če pomislimo, da gre za uresničenje zamisli, o kateri naši predniki niti sanjali niso. Vsekakor gre za velikanske podvige, ob katerih pa se hkrati z navdušenjem pojavlja tudi že gotova in nedvomno upravičena bojazen: ali bo osvojitev vesolja človeštvu koristila ali pa mu škodovala. Tako vprašanje je upravičeno in si ga bomo morali zastavljati toliko bolj resno, čim večji bodo uspehi pri sedanjih odnosno bodočih poskusih. Doslej je sicer prevladovalo mnenje, da so prizadevanja za osvojitev vesolja namenjena izključno miroljubnim namenom, toda najnovejši uspehi Amerike z vesoljsko ladjo »Gemini 5« so razblinili take utvare in Na Južnem Tirolskem: opozorili na nevarnost: vesoljski poleti imajo tudi vojaške namene. Ameriška kozmonavta Gordon Cooper in Charles Conrad sta v vesoljski ladji »Gemini 5« še letala okoli Zemlje, ko je predsednik Johnson namreč že napovedal, da bo Amerika v prihodnjih letih izstrelila v vesolje posebne laboratorije, ki bodo imeli izključno vojaške naloge. 'Pa tudi vrsto podat- kov, ki jih je dobila Amerika ob svojem najnovejšem poskusu z »Gemini 5«, si je kot »strogo zaupne« prisvojilo obrambno ministrstvo. Tekma za osvojitev vesolja je torej dobila prizvok, ki je bojazen za bodočnost človeštva le še povečal. Kljub temu pa zasluži uspeh, ki ga je dosegla Amerika z »Gemini 5« — vsaj z znanstvene in tehnične plati — vse priznanje. Gordon Cooper in Charles Conrad sta na področju vesoljskih poletov dosegla nov rekord: v vesolju sta bila 190 ur in 56 minut ter v tem času preletela v 120 kro- VICEKANCLER dr. Bruno Pittermann ŠESTDESETLETNIK Danes obhaja svojo šestdesetletnico vicekancler dr. Bruno Pittermann, eden najbolj znanih avstrijskih politikov, predsednik Socialistične stranke Avstrije in predsednik Socialistične internacionale. Rojen 3. septembra 1905 kot sin dunajske delavske družine, je Bruno Pittermann že od mladih let najtesneje povezan s socialističnim gibanjem. Kmalu po končanem visokošolskem študiju je postal sekretar koroške delavske zbornice in hkrati predsednik deželnega vodstva socialistične mladine. Po 12. februarju 1934 je bil odpuščen iz službe in nekaj časa zaprt, v nacistični dobi pa je živel v ilegali. Leta 1945 je bil izvoljen v prvi parlament druge avstrijske republike, od leta 1957, ko je dr. Scharf postal zvezni prezident, pa je dr. Bruno Pittermann predsednik Socialistične stranke Avstrije ter vicekancler in od leta 1959 tudi minister za podržavljena podjetja. Vodilnemu socialističnemu politiku in priznanemu državniku izrekamo ob njegovem življenjskem jubileju najboljše želje tudi koroški Slovenc’. Nov val terorističnih akcij Po daljšem »premirju" je prišlo na Južnem Tirolskem do novega vala terorističnih akcij, ki so prejšnji teden dosegle višek z zločinskim atentatom, katerega žrtev sta postala dva italijanska orožnika. Atentatorjev doslej niso odkrili, pač pa je policija po dosedanji preiskavi prišla do zaključka, da gre verjetno za skupino znanih južnotirolskih teroristov, ki so v zadnjih letih izvedli že več terorističnih akcij. Vsa demokratična javnost tako v Italiji kot tudi v Avstriji zločinsko početje neodgovornih elementov najostreje obsoja. Podtajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu je imel takoj po atentatu razgovor z odpravnikom poslov avstrijskega poslaništva v Rimu, kateremu je med drugim omenil, da atentat gotovo ni brez zveze s hujskanjem gotovih krogov in oseb v Avstriji ter naglasil potrebo »konkretnejšega in bolj sistematičnega sodelovanja med organi varnostne službe obeh držav, da bi se zločinska dejanja ne ponavljala in kvarila dobre odnose med Italijo in Avstrijo”. Po najnovejših vesteh sta se prejšnji teden sestala kancler dr. Klaus in predsednik italijanske vlade Moro na tajnem razgovoru blizu Bocena. Razširitev organov OZN Večletno prizadevanje afriških in azijskih držav, da bi dosegle boljše zastopstvo v organih Organizacije združenih narodov, je končno rodilo uspeh. Ustanovna listina OZN je bila prvič v zgodovini svetovne organizacije spremenjena v gih okoli Zemlje 4,8 milijona kilo- toliko, da se bo število članov Var-metrov. Njun polet je trajal toliko nostnega sveta povečalo od 11 na 15, število članov Gospodarsko-so-cialnega sveta pa od 18 na 27. Spremembe bodo začele veljati s 1. januarjem 1966, nove člane obeh organov pa bo izvolila Generalna skupščina OZN, ki se bo 21. septembra sestala na jubilejnem 20. zasedanju. Večje število novih mest v obeh organih OZN bodo dobile afriške in azijske države, ki so bile doslej zelo slabo zastopane v svetovni organizaciji. časa, kolikor ga je treba za potovanje na Luno in spet nazaj. Takoj po končanem poletu vesoljske ladje »Gemini 5« so ameriški strokovnjaki objavili nadaljnje ameriške načrte o raziskovanju vesolja in potovanju človeške posadke na Luno. Po teh načrtih naj bi do konca leta opravili še dva poleta z vesoljskima ladjama »Gemini«, do leta 1966 pa še nadaljnjih deset. S tem hočejo ustvariti pogoje za uresničitev programa »Apolo«, po katerem naj bi leta 1969 poslali prvo človeško posadko na Luno. gu, Dominikanski republiki ali okoli Cipra — nastalih kot posledica in-tervencionistične politike neokolo-nialnih sil. Vzporedno pa so bile sprožene tudi zahteve za popolno demokracijo in univerzalnost Združenih narodov, zlasti še za razširitev glavnih organov svetovne organizacije in za ureditev kitajskega predstavništva, ker je jasno, da odlašanje pozitivnih in vrh vsega še neizogibnih sklepov o teh in podobnih vprašanjih vse bolj onemogoča Združene narode v izvajanju njihovih osnovnih in najvažnejših nalog. Prihodnje zasedanje Generalne skupščine OZN se torej srečuje z velikimi odgovornostmi. Zgrešilo bi, če bi ostalo zj>olj pri reševanju splošnih in dolgoročnih nalog. Številna konkretna vprašanja, ki zastrupljajo mednarodne odnose, so zrela za rešitev. Če bo jubilejno zasedanje Generalne skupščine sposobno, da se loti posameznih problemov iz svojega obilnega programa, potem bodo Združeni narodi lahko toliko bolj izpolnili svoje odgovorne obveznosti in toliko bolj opravičili tudi upanja, ki jih je vanje polagalo človeštvo — po dolgi in hudi vojni, ob njihovi ustanovitvi pred dvajsetimi leti. (Sveicvzicz fecufcrcnc« c prefofvcrlslvii V Beogradu se je v ponedeljek začela desetdnevna svetovna konferenca o prebivalstvu, na kateri sodeluje okoli tisoč priznanih znanstvenikov iz vseh delov sveta. Pokrovitelj konference je Organizacija združenih narodov, priprave pa so v sodelovanju z jugoslovansko vlado izvedle specializirane organizacije in ustanove, kot so mednarodna unija za znanstveno proučevanje prebivalstva, mednarodna organizacija dela, organizacija OZN za kmetijstvo in prehrano, organizacija OZN za šolstvo, znanost in kulturo, svetovna zdravstvena organizacija ter mednarodna banka za obnovo in razvoj. Splošni namen konference je pripomoči k boljšemu razumevanju populacijskih problemov, zbuditi znanstveno proučevanje teh problemov, zlasti pa še opozoriti nanje ne le znanstveni svet, marveč tudi gospodarstvenike in politike. Glavni problem postavlja pri tem vedno hitrejše naraščanje števila svetovnega prebivalstva ter čedalje večji prepad med razvitim in nerazvitim delom sveta. Rešitve teh problemov je treba Iskati v okviru vsega sveta in z mednarodnim sodelovanjem. Za predsednika konference je bil izvoljen Slovenec dr. Dolge Vogelnik, predsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Petar Stambolič, ki je konferenco pozdravil v imenu predsednika Tita in jugoslovanske vlade, pa je poudaril, da združuje jugoslovanske narode misel z milijoni ljudi na svetu, ki ne glede na številne razlike enako težijo za napredkom, za gospodarsko in kulturno izgradnjo in za svetovnim mirom. (Svef CVZld banhat in POSLEDICE LETOŠNJEGA VREMENA: države v razve/a Mednarodna banka za obnovo in razvoj (Svetovna banka) je ob koncu minulega poslovnega leta, ki je končalo s 30. junijem 1965, izkazovala precej večji dobiček kot leto dni poprej, namreč 136,9 milijona proti 97,5 milijona dolarjev. Tolikšen poslovni presežek Svetovne banke v minulem letu velja pripisati predvsem okoliščini, da je vodstvo te banke v zadnjem poslovnem letu skoraj vse dohodke od posojil izkazalo kot redne dohodke in jih ni, kot v prejšnjih letih, vpisalo v posebno rezervo. Po sklepu eksekutive direktorjev so 61,9 milijona dolarjev iz letnega presežka dodelili dodatni rezervi za izgube v zvezi s krediti in poroštvi, tako da znaša sedaj ta rezerva skupaj 667,5 milijona dolarjev. Direktorij Svetovne banke je predložil svetu guvernerjev, da nakaže 75 milijonov dolarjev letnega presežka svoji poslovni podružnici, to je Mednarodnemu združenju za razvoj (IDA), ki dodeljuje državam v razvoju tako-imenovane mehke kredite, to je kredite pod posebno ugodnimi pogoji. Bruto dohodki Svetovne banke so v minulem poslovnem letu znašali 267 milijonov dolarjev in so bili za 56 milijonov dolarjev višji kot v prejšnjem poslovnem letu. Izdatki so z obrestmi vred dosegli 130 milijonov in so bili le za 8 milijonov višji od prejšnjega poslovnega leta. Lani je Svetovna banka odobrila skupno 1023 milijonov dolarjev posojil, v prejšnjem letu pa 809 milijonov. V času svojega obstoja je Svetovna banka dodelila 424 posojil oz. kreditov v skupni vrednosti 8954 milijonov dolarjev. Posojil se je poslužilo 77 držav. V svojih knjigah pa ima Svetovna banka še nelikvidirana posojila v skupni višini 5966 milijonov dolarjev. V minulem poslovnem letu je skupno izplačala 605,7 milijona dolarjev posojil oz. kreditov. Ob koncu letošnjega prvega polletja so znašali fundirani dolgovi banke 2724 milijonov dolarjev. Navedeni podatki kažejo veliko vlogo, ki jo je Svetovna banka odigrala v vsoji preteklosti in ki jo še vedno igra v merilu svetovnega gospodarstva, zlasti pa v državah v razvoju. Slaba letina kmetijskih pridelkov Dovolj bo le krme in pšenice Čeprav so bili donosi žila nekoliko boljši, kol je bilo pričakovati spričo neugodnega vremena, so vendar močno zaostali za večletnim povprečjem. Do te ugotovitve prihaja inštitut za gospodarska raziskovanja v svojem zadnjem poročilu in dodaja, da bo iz istih razlogov letos tudi pridelek krompirja in sadja nizek. Obilna je letos letina le na travnikih in pri ogrščici, pridelki vina in koruze pa so odvisni od vremena prihodnjih tednov. Brez dvoma pa bodo slabši od večletnega povprečja. V kmetijskih krogih računajo, da bo v povprečju zveznih dežel hektarski pridelek pšenice, rži, ječmena in ovsa za ca 10 metrskih stotov nižji, kot je bilo pričakovati na podlagi povprečja zadnjih let. Pri 800.000 hektarjih površine z žitom utegne kmetijstvo zaradi slabega vremena utrpeti škodo v višini nad poldrugo milijardo šilingov. Škoda je največja na ržiščih in ovsiščih, manjša pa je pri ječmenu in pšenici. Pridelek pšenice bo kljub slabšemu pridelku v stanju kriti domače potrebe, njena kvaliteta bo vendar večinoma slaba. Ozimni ječmen je dal dokaj dobre pridelke, medtem ko so bili pridelki jarega ječmena različni, so pa spričo dobrega razvoja posevkov na splošno razočarali. Medtem ko pivovarska industrija trdi, da domača proizvodnja ječmena ne bo v stanju kriti njenih potreb, se v kmetijskih krogih zavzemajo, da bi pivovarskega ječmena ne uvažali, dokler nista ugotovljena domači pridelek in njegova kvaliteta. Kvaliteta žita pa na splošno ne bo najboljša. Žito je bilo skoraj docela požeto s kombajni in je pri žetvi vsebovalo 18 do 20 odstotkov vlage, medtem ko je normalno vsebuje le 15 odstotkov. Krompir, koruza in sladkorna pesa zaostajajo v razvoju za tri tedne. Njihovi donosi bodo v veliki meri odvisni od vremena prihodnjih tednov. Slaba stran teh poljščin je, da so se v začetku vegetacije le slabo zakoreninile, vsled česar ni mogoče računati na ustrezne pridelke in tudi ne na povprečno kvaliteto, tudi če bi bilo jeseni še dovolj sonca. Koruza potrebuje najmanj še 5 do 7 tednov toplega sončnega vremena brez slane, da bo lahko dozorela. Julij in avgust sta bila za njo večinoma prehladna, zato močno zaostaja v zorenju. Toplega sončnega vremena pa potrebujeta tudi krompir in sladkorna pesa, ker bo drugače njuna škrobna vrednost zelo slaba. To zaskrbljenost ne izražajo le kmetovalci, marveč tudi industrija sladkorja, škroba in špirita. Slab odstotek škroba ne bo le kmetom kvaril prodajne cene krompirja in sladkorne pese, marveč bo močno vplival tudi na produktivnost tovrstne industrije. Tako je pričakovati, da bo škoda, ki jo bo zaradi slabega vremena utrpelo avstrijsko kmetijstvo, znašaia blizu 3 milijarde šilingov. PROBLEM AVSTRIJSKEGA TURIZMA: Prevec turističnih sob in postelj Nagli tempo razvoja turizma je pospešil tudi ureditev turističnih sob in opremo raz-polžoljivih sob s turističnimi posteljami. Na teh prizadevanjih so bili v državnem merilu privatniki močneje udeleženi kot Obrtna turistična in gostinska podjetja. Leta 1950 so imeli privatniki prijavljenih le 53.194 turističnih postelj, lani pa jih je bilo že 306.789, s čemer so le še malo zaostajali za obrtnimi turističnimi in gostinskimi podjetji, ki so imela prijavljenih 369.789 turističnih postelj. V zadnjih letih je pričela izkoriščenost turističnih postelj močno padati. Leta 1962 so bile v državnem merilu in v glavni sezoni zasedene še do 50 %>, v zadnjih dveh letih pa je njihova izkoriščenost padla na 46 °/o. Ta razvoj pa za Koroško zaenkrat še ne drži. Koroška, ki ima v celoletnem turizmu v Avstriji med zveznimi deželami največ nočitev, je v zadnjih petih letih zabeležila izredno močan porast nočitev. Njihovo število se je povečalo za 80,5 %>. V istem času se je število postelj po turističnih in gostinskih podjetjih povečalo za 71,6 % število privatnih turističnih postelj pa za 62,3 %>. Primerjava izkoriščenosti teh postelj kaže, da so bile leta Nepričakovan porast števila tujih avtomobilov v Jugoslaviji 1960 skupno izkorišečne le 57 noči, lani pa 70 noči. Vsekakor pa je treba upoštevati, da je lani^ izkoriščenost privatnih turističnih postelj znašala le 63 noči, medtem ko je znašala pri posteljah turističnih in gostinskih podjetij 74 noči. Leta 1960 je udeležba privatnikov na tu-rističnih posteljah znašala 35,7 °/o, lani pa že pičlo 40%', čeprav je na privatne turistične sobe odpadlo le dobrih 35 % nočitev. Vinski sejem v Ljubljani: Najkvalitetnejša revija vin na svetu XI. mednarodni vinski sejem v Ljubljani se je razvil v najkvalitetnejšo revijo vin na svetu. To ne kaže le 1028 vzorcev vina, ki so bili poslani na sejem iz 23 držav vseh petih celin, marveč tudi izredna kvaliteta teh vzorcev. Ocenjevalna komisija strokovnjakov iz 17 držav le 63 vzorcem ni mogla priznati nobene izmed treh kolajn, medtem ko je 34 vzorcem priznala bronasto, 596 vzorcem srebrno in 325 vzorcem zlato kolajno. Največ kolajn je požela Jugoslavija. 366 njenih vzorcev je dobilo 105 zlatih, 216 srebrnih in 22 bronastih kolajn. Na drugem mestu stoji Zahodna Nemčija s 197 vzorci ter 65 zlatimi, 123 srebrnimi in 3 bronastimi kolajnami, na tretjem pa Bolgarija, ki je za 70 vzorcev dobila 35 zlatih, 34 srebrnih in 1 bronasto kolajno. Avstrija sodeluje na sejmu s 57 vzorci iz 24 podjetij Nižje Avstrijske, Gradiščanske, Štajerske in Tirolske. Ocenjevalna komisija je odrekla kolajno le enemu vzorcu, 41 vzorcev je bilo deležnih srebrne, 15 vzorcev pa zlate kolajne. Vinski sejem v Ljubljani bo zaključen prihodnjo nedeljo. Evropska potrošnja perutnine narašča Spričo nazadovanja ponudbe telečjega in mladega govejega mesa širom Evrope je pričela potrošnja mesa perutnine naglo naraščati. K naraščanju je tudi veliko pripomogla razlika v cenah, ker postaja meso perutnine najcenejše meso. Zaradi naraščajočega povpraševanja se je v minulem gospodarskem letu 1964-65 mednarodna trgovina s klavnimi piščanci očividno stabilizirala in prešla v naraščanje. Glavnih pet držav, ki krijejo 80 odstotkov vseh eksportov klavnih piščancev, je v minulem gospodarskem letu izvozilo 287.000 ton mesa piščancev, kar je za 11.000 ton več kot v gospodarskem letu 1963-64 in za 50.000 ton več kot leta 1962-63. V primerjavi z letom 1962-63 je izvoz perutnine Holandske, Belgije in Francije narasel za 46 odstotkov, medtem ko je izvoz Danske rahlo nazadoval. Zaradi stavke pristaniških delavcev v prvih mesecih tekočega leta je nazadoval tudi izvoz Združenih držav Amerike, ki bodo zgubljeno tržišče v Evropi znova le še težko pridobile, ker so se medtem na njem usidrale ostale štiri izvoznice perutnine. Potrošnja perutnine narašča tudi v naši državi. Lani smo uvozili 11.056 ton mesa perutnine, kar je za 859 ton več kot predlanskim in za 2541 ton več kot leta 1962. Na naraščajoče povpraševanje za mesom perutnine v naši državi kaže tudi primerjava potrošnje v prvih petih mesecih tekočega leta s prvimi petimi meseci minulega leta. Lani smo v tem času uvozili 3073 ton mesa perutnine, letos pa smo ga uvozili 3528 ton. Naraščajoča potrošnja pa je istočasno spodbuda za povečanje domače proizvodnje, kajti povpraševanje za perutnino bo slej ko perj naraščalo. V Jugoslaviji se je letos število tujih turistov, ki so prispeli z avtomobili na počitnice, nepričakovano povečalo. V prvih šestih mesecih je prišlo čez mejne prehode nad 1,400.000 inozemskih avtomobilov, kar je dvakrat toliko, kot jih je prišlo v prvem polletju lanskega leta. Za julij in avgust še ni objavljenih tozadevnih številk, vendar na splošno ugotavljajo, da je število inozemskih turističnih vozil še bolj naraščalo kol v prejšnjih mesecih. Veliko turistov z avtomobili je privabila v Jugoslavijo zgotovljena Jadranska magistrala ter naraščajoče število servisnih postaj in avtocampov. Toda ta nagli razvoj je pokazal, da bo morala Jugoslavija njihovo število še nadalje večati in se še bolj oskrbeti z nadomestnimi deli za avtomobile, kot se je letos, ko jih je nabavila kar za 2 milijona dolarjev. JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM: Razstavljala iz 60 držav štirih celin Za letošnji jesenski mednarodni zagrebški velesejem, ki bo od 9. do 19. septembra, te dni zaključujejo zadnje priprave. V 40 paviljonih so že več tednov eksponati iz 59 držav in iz Jugoslavije. Sodeč po številu držav, po obsežnih pripravah in glede na to, da bo razstavljenih 180.000 eksponatov, lahko štejemo letošnji zagrebški velesejem za naj večjo sejemsko prireditev, ki je bila doslej v Jugoslaviji, po njegovih dimenzijah pa ga lahko prištevamo tudi med največje sejemske prireditve na svetu. Na letošnjem velesejmu bo razstavljalo 22 evropskih, 20 afriških, 13 azijskih in 4 ameriške države. Od njih jih bo 34 nastopilo s kolektivnimi razstavami, med njimi tudi Avstrija. Individualne razstave pa bodo imela podjetja iz 25 držav. V sejemskih prostorih, katerih skupna dolžina znaša letos 50 km, bo svoje blago razstavilo več kot 5100 inozemskih in 1100 jugoslovanskih razstavi]aleev. Po naštetih značilnostih kaže letošnji velesejem v Zagrebu Izredno težnjo po nadaljnjem razvoju, kar se zlasti kaže v obsegu letošnje prireditve. Letos sodeluje 8 držav več kot lani In 17 več kot leta 1963. Prvič sodelujejo letos Nigerija, Kamerun, Senegal, Zambija in Malgaška republika (Madagaskar). LJUBLJANA. — Od 5. do 9. septembra bo v Portorožu sestanek izvršnega odbora mednarodne konfederacije za razorožitev in mir. Konfederacija združuje Številne mirovne organizacije in mirovna gibanja Iz Evrope in Amerike. Na sestanku bodo govorili predvsem o prizadevanjih mirovnih gibanj v deželah Evrope in Amerike za prenehanje vojne v Vietnamu, za odločnejše posege v smeri razorožitve in za obnovitev normalnega delovanja Organizacije združenih narodov. NEW YORK. — Skupina desetih držav članic OZN je uradno zahtevala, naj pride na dnevni red Generalne skupSčine OZN kot »nujno in pomembno vprašanje” zastopstvo LR Kitajske v svetovni organizaciji. Po mnenju teh držav bi morali na plenarni seji Generalne skupSčine začeti splošno razpravo o kitajskem zastopstvu v OZN. Države, ki so postavile to zahtevo, so Albanija, Alžirija, Burundi, Gana, Gvineja, Kambodža, Kongo (Brazzaville), Kuba, Mali in Romunija. BONN. — Bivši zahodnonemSki kancler Adenauer je tudi v sedanji predvolilni borbi poskrbel, da njegovo ime ne bi zapadlo pozabi. Izgleda, da kanclerju Erhardu Se vedno ne more odpustiti, da je prevzel njegovo mesto, zato skuša spodkopati Erhardove pozicije. Medtem ko je bil za časa svojega vladanja sam največji nasprotnik vladne koalicije s socialnimi demokrati, se Adenauer zdaj nenadoma ogreva prav za tako »veliko koalicijo”,čeprav dobro ve, da Erhard o takih načrtih noče nič vedeti. BEOGRAD. — Na povabilo prezidija narodnega sobranja LR Bolgarije in CK BKP bo predsednik SFR Jugoslavije in generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito z ženo v drugi polovici septembra odpotoval na uradni obisk v LR Bolgarijo. WASHINGTON. — Po statističnih podatkih ima Amerika 195 milijonov prebivalcev. Ob rojstvu 195-mtlijonf-nega prebivalca je bila v Washingtonu posebna slovesnost, podobna tisti, ko je Amerika leta 1963 Stela točno 190 milijonov prebivalcev. Po dolgoletnih proučevanjih se v Ameriki rodi nov državljan vsakih 7 in pol sekunde, vsakih 17 in pol sekunde pa kdo umre. DUNAJ. — Zadnjo nedeljo se je na Dunaju pod pokroviteljstvom zveznega prezidenta Jonasa začel 12. mednarodni kongres zgodovinarjev, katerega se je udeležilo okoli 2500 udeležencev iz 42 dežel. V okviru kongresa je zasedala tudi mednarodna komisija za primerjalno vojno zgodovino, ob začetku kongresa pa je bil kolokvij o zgodovini protifašisfičnega gibanja v Evropi. Ob tej priložnosti je predsednik avstrijskega dokumentacijskega centra dr. Neugebauer naglasil, da je treba mladini povedati vso resnico o nedavni preteklosti, namreč o nacizmu. LONDON. — Britansko obrambno ministrstvo je objavilo, da so v vodah škotskega pristanišča Holy Lock ugotovili radioaktivnost, ker so tam zasidrane ameriške atomske podmornice, opremljene z atomskimi raketami »Polarts*. Ministrstvo poudarja, da bodo sprejeli potrebne ukrepe, tako da se radioaktivnost vode ne bi še dalje povečala. STOCKHOLM. — Prvič v svoji zgodovini je Švedska dovolila tuji državi, da opravlja vojaške vaje na njenem področju. Gre namreč za več reaktivnih lelal švicarskega vojnega letalstva, ki so pristala na letališču v bližini Kalmara, od koder letajo na strelske vaje z roboti in avtomatskimi topovi nad mednarodnimi vodami Baltiškega morja. Doma Švica teh vaj ne more opravljati zaradi nevarnosti, da bi kršila suverenost lujega zračnega prostora. DUNAJ. — Nekateri dunajski listi so v zadnjem času objavili vesti, po katerih na bi se Avstrija pogajala o nakupu protiletalskih raket. Obrambno ministrstvo je te vesti zavrnilo in izjavilo, da doslej ni bilo »nobenih pogajanj v tehničnem pomenu besede o nakupu takih raket”, pač pa ».ministrstvo stalno proučuje razne sisteme orožja, 1ako da bi lahko v danem primeru sklepalo o nabavi vojaške opreme*. Hkrati je ministrstvo naglasilo, da bi morali prej, preden bi se pogajali o nakupu protiletalskih raket s katerokoli državo, spremeniti člen 13 državne pogodbe, ki prepoveduje Avstriji nabavo raketnega orožja. BONN. — V Zahodni Nemčiji bodo 19. septembra volili nov parlament in se predvolilna borba že bliia višku. Predsednik volilne komisije je navedel, da so posamezne stronke postavile skupno 2486 kandidatov, ki se bodo potegovali za 521 poslanskih mest v novem Bundesfagu. PRAGA. — V Češkoslovaški so slovesno proslavili 21-letnico slovaške ljudske vstaje. Posebno slovesne akademije so priredili v Pragi, Bratislavi in drugih mestih. KOPER. — Prejšnji teden se je mudila na dvodnevnem obisku na Koprskem delegacija KP Avstrije za štajersko. Člani delegacije so obiskali avstrijske otroke, ki letujejo v Strunjanu na podlagi izmenjave med Zvezo prijateljev mladine Koper in komunistično partijo Avstrije. Nekaj dni prej pa je otroško kolonijo v Strunjanu obiskal tudi novi generalni sekretar KP Avstrije Franz Muhri. RIO DE JANEIRO. — Čilski predsednik Eduardo Frei je zahteval, naj Kubo ponovno sprejmejo v Organizacijo ameriških držav. Prepričani smo — je poudaril Frei — da mora OAD prispevati k rozvijanju odnosov med narodi in vladami tega področja na podlagi sožitja držav z različno družbeno in gospodarsko ureditvijo. Hkrati se je Frei zavzel za temeljito reformo medameriškega sistema, ker ta sistem po njegovem mnenju ne funkcionira več dobro. Glede dominikanske krize je Frei Izrazil prepričanje, da je medameriško sodelovanje možno le ob spoštovanju načela nevmešavanja in svobodnega odločanja narodov. Zato je tudi zamisel o ustanovitvi stalnih med-omeriških sil. Češ poglavitno je, da se države, ki pripadajo OAD, ne vmešavajo v notranje zadeve drugih. TOKIO. — Dne 1. julija letos je imel Tokio, glavno mesto Japonske, 10,851.633 prebivalcev. V dvajsetih letih po vojni se je število prebivalcev v Tokiu pot* krat povečalo. DŽAKARTA. — Indonezijski zunanji minister dr. Subandrio je izjavil, noj bi .progresivne” države imele jedrsko oroije, da bi se lahko upirale »Izsiljevanjem in grožnjam Amerike in drugih imperialističnih držav”. Celovško Mestno gledališče v minuli in prihodnji sezoni Kakor mnoga druga gledališča se čudi celovško Mestno gledališče pripravlja na novo sezono. To je hkrati najboljša priložnost za obračun, ki ga je intendant Otto Hans Bohm podal o gledališki sezoni 1964-65 in iz katerega povzemamo naslednje podatke: Minula gledališka sezona v Celovcu se je po treh letih spet prvič v celoti (razen Komornega odra, ki ima stalni sedež v Domu glasbe) odvijala v gledališki zgradbi, za katere obnovo in dozidavo so država, dežela in mesto prispevali okoli 20 milijonov šilingov. V času od septembra 1964 do junija 1965 je imelo gledališče skupno 363 predstav, od tega v gledališki zgradbi 228, na Komornem odru v Domu glasbe 41, medtem ko odpade 94 predstav na razna gostovanja. Uprizorjenih je bilo sedem opernih del s skupno 86 predstavami, osem operet s ,77 predstavami in 11 dramskih komadov s 112 predstavami; Komorni oder je uprizoril štiri komade s skupno 45 predstavami, poleg tega pa je bilo še 35 drugih predstav, kot so gostovanja tujih ansamblov, zabavni večeri, predavanja in podobno. Redni sezoni je v minulih tednih sledila še tako imenovana poletna sezona, o kateri pa podrobni podatki še niso bili objavljeni. Poleg predstav v Celovcu je Mestno gledališče v minuli sezoni izvedlo vrsto gostovanj. V devetih mestih in večjih krajih Koroške je imelo skupno 52 predstav, v šestih drugih avstrijskih krajih pa 24 predstav. Nadalje je imelo 6 predstav v Zahodni Nemčiji, dve KUKU ROČ DROBtint' 0 Včeraj je bil v Dubrovniku zaključen 24. kongres mednarodne unije amaterskega filma, na katerem so so* delovali delegati rn nad 200 krnoamaterjev iz 25 včlanjenih dežel. V okviru tega mednarodnega zborovanja f® bil tudi 27. mednarodni festival najboljših amaterskih filmov. Predvajali so okoli 80 amaterskih filmov iz 21 dežel. Na kongresu so med drugim razpravljali o vprašanju nadaljnje razširitve mednarodnega sodelovanja ki-noamaterjev, ki jih je, kot računajo, na svetu zdaj kakih 20 milijonov. 0 Slovenska dobrodelna zveza v Clevelandu, organizacija tamkajšnjih slovenskih izseljencev, je ustanovila svoj lastni mladinski pevski zbor, ki je imel pred nedavnim prvi koncert. V zboru, ki se imenuje »The SDZ Newbourg Choral", pojejo slovenske pesmi vnuki in pravnuki prvih slovenskih naseljencev v Ameriki. Zbor vodi Ralph Godec, ki je za prvi javni nastop svojih mladih varovancev pripravil obširen spored priljubljenih slovenskih in angleikih pesmi. 0 Kljub izredno slabemu vremenu so poletne igre v 8režah zabeležile letos poseben uspeh, kar velja zlasti za uprizoritev Brechtovega .Gospoda Puntile in njegovega hlapca Mattija" (ta komad je bil v Avstriji tokrat prvič uprizorjen), o kateri je poročalo 76 domačih in inozemskih časopisov. Skupno je bilo na sporedu 40 predstav (22-krat Brechtov .Gospod Puntila” in 18-krat Caidcronov -Sodnik Zclamejski”), od katerih pa jih je 5 izpadlo vsled slabega vremena. Iz istega vzroka je bilo letos tudi število obiskovalcev znatno manjše: našteli so jih 20.000, kar je za 5000 manj kot lani. 0 Med kopanjem na francoski rivieri je prejšnji te- den utonil 77-letni sloviti francoski arhitekt Le Corbusier. številne znane gradpje, ki so po njegovih načrtih na- stale širom po svetu, so neminljivi spomeniki, ki bodo še Poznejše rodove spominjali na največjega arhitekta 20. Poletja. Francija se je od Charlesa le Corbusiera, ki je Ponesel slavo francoske arhitekture po vsem syetu, poslovila z največjimi častmi. 0 Moški pevski zbor .Lira” iz Kamnika, dobro znan *udi pri nas na Koroškem, je na 13. mednarodnem tekmovanju zborovske glasbe v italijanskem mestu Arezzo Prejel drugo nagrado. V kategoriji mešanih zborov pb si je drugo nagrado osvojil komorni zbor iz Innsbrucka. Ha tekmovanju je sodelovalo 32 zborov iz 20 dežel. predstavi pa v Ljubljani v okviru uradne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo, medtem ko je opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane imela dve predstavi v celovškem Mestnem gledališču. Zaključek minule sezone pa za celovško gledališče ni bil uspešen le po številu predstav, marveč še posebno po številu obiskovalcev. Stalno naraščanje števila obiskovalcev je bilo zabeleženo že v letib pregradnje (v sezoni 1961-62: 162.625 obiskovalcev, 1962-63: 171.074, 1963-64: 173.323), v zadnji sezoni pa so že do 16. junija našteli za 14.000 Obiskovalcev več kot v prejšnjem letu. In načrti za novo sezono? Okvirni spored predvideva naslednje uprizoritve: OPERA — Hoffmannove pripovedke (Offenbach), Madame Rutterfly (Puccini), Ariadna na Naxosu (StrauB), Pametna (Orff), Vesele žene windsorske (Nicolai), Rensko zlato, Walkiira, Siegfried, Somrak bogov (Wag-ner). OPERETA — Grofica Marica (Kalman), Kjer škrjanček prepeva (Lehar), Boccaccio (Suppe), Netopir (Straufi), Orfej v podzemlju (Offenbach), Pomladanski zrak (Straulš-Pe-pock), Rose-Marie (Friml), Umetni ogenj (Burkhard). BALET — Joan iz Zarisse (Egk) ali Maške-rada (Hačaturjan) in Capriccio Espagnol (Rimski-Korsakov). DRAMA — Zasledovanje in umoritev Jeana Paula Marata (Weiss), Poštenjak in zaži-galec (Frisch), Pri zlatem sidru (Pagnol), Španska muha (Arnold-Bach), Potovanje okoli Zemlje v 80 dneh (Kohout), Sistem Fabrizzi (Husson), Čas čakanja (Zechmann), Dobri človek iz Sezuana (Brecht), Sappho (Grill-parzer). KOMORNI ODER — Ustreli me vendar, ljubček (Mertz), Jaz, ti, on, ona, ono (Frisch-Gerlaeh), Žebljiček in rokavica (Nestroy), Družinska sreča (Caroli). ZKnkd (}Ltcl(un6- televizij • Da bi očuvali oči, ne glejte televizijskega sporeda v popolni temi. Imejte na sprejemniku majhno luč; njena svetloba bo nevtralizirala ultravijolične žarke, ki jih oddaja ekran. ® Stol, na katerem sedite, naj bo oddaljen od sprejemnika najmanj dva metra. • Če so vaše oči občutljive, jih zaščitite z očali, ki imajo svetlo siva stekla. • Gledanje televizijskega sporeda povzroča pri nekaterih ljudeh migreno. Med gledanjem obrnite nekajkrat glavo levo-desno z dvignjeno ali spuščeno brado. Po oddaji popijte topel lipov čaj z medom. ® Če začutite po sporedu rahel glavobol in živčno napetost, pojejte kocko sladkorja, natopljeno z limoninim sokom, in držite na nosu robec, zmočen z mrzlo vodo. ® Zdravniki odsvetujejo predolgo gledanje televizijskih sporedov. Ne bodite torej ves večer pred sprejemnikom. Nakopali si boste glavobol, živčnost in nespečnost. ® Ne sedite med gledanjem pri miru na stolu. Od časa do časa se presedite, pomahajte z rokami in dvignite nekajkrat noge. ® Starejše ljudi prično boleti po daljšem sedenju pred ekranom kolena. Pred spanjem si jih otrite s krpo, namočeno v mlačni vodi, in jih masirajte vsaj pet minut — seveda z obeh strani. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO LOGA VAS VABILO na proslavo 60. obletnice obstoja v nedeljo, dne 12. septembra 1965 ob 14.30 uri v gostilni ..Marica’' v Logi vasi Sodelujejo: pevski zbor jubilantnega društva, mešani zbor iz Škofič, moški zbor iz Hodiš in združeni zbor .Vrbsko jezero" Po proslavi prosta zabava s plesom, igra znana godba iz Jesenic. Vse ljubitelje pesmi vabi k udeležbi odbor Počastitev očeta čebelarstva: JANŠEV ČEBELNJAK - KULTURN0-ZG0D0VINSKI SPOMENIK Na Breznici na Gorenjskem je bila prejšnji mesec lepa slovesnost, ko so odkrili spomenik Antonu Janši, očetu čebelarstva. Anton Janša, .najbolj čudovit čebelar, ki je kdaj koli živel", kakor ga je imenoval angleški čebelarski zgodovinar H. M. Fra-ser, se je rodil meseca maja 1734 v vasi Breznica na Gorenjskem. O čebelah je bil temeljito poučen že v mladih letih. Narava ga je obdarila z bistrim čutom za opazovanje, kar je pri dolgoletnem opravilu s čebelami privedlo Janšo do mnogih, za znanost zelo pomembnih spoznanj iz vede o čebelarstvu. Janša je bil poleg tega izredno nadarjen slikarski talent in je kot kmečki fant risal na panjske končnice lepe motive iz ljudskega življenja, tako da je bil njegov čebelnjak prava umetnina. To ga je privedlo tudi na dunajsko umetnostno akademijo. Toda na Dunaju je dobila njegova življenjska pot novo smer: leta 1770 je z ukazom takratne cesarice Marije Terezije postal prvi cesarsko-kraljevski učitelj na prvi čebelarski šoli na svetu, hkrati pa je do- bil nalogo potovati in poučevati tudi po drugih avstrijskih deželah. Čebelariti je začel Janša leta 1770 s 16 panji, leta 1772 pa jih je imel že 300 in je dosegel, da so leta 1773 po njegovem načinu čebelarili že po vsej dunajski okolici. Bavil se je z načrti za ustanovitev čebelarskega društva, kar pa se mu ni posrečilo, pač pa so bile ustanovljene še nadaljnje čebelarske šole, katerih učitelji so imeli izrecen ukaz, da morajo čebelariti le po Janševih načelih. O svojih dognanjih na področju čebelarstva je Janša napisal dve strokovni knjigi, ki sta doživeli celo vrsto ponatisov in prevodov. Umrl je 13. septembra 1773 na Dunaju, star komaj 39 let. Lani, ko je minilo 230 let od njegovega rojstva, so se .prvega čebelarja na dvoru Marije Terezije" spomnile mnoge strokovne revije v svetu. Letos avgusta pa je čebelarska družina Antona Janše iz Breznice na Gorenjskem postavila velikemu rojaku in očetu čebelarstva dostojen spomenik: s pomočjo občin Jesenice in Radovljica, raznih čebelarskih družin in društev ter sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti pri sekretariatu za kulturo in prosveto SR Slovenije je bil obnovljen Janšev čebelnjak na Breznici. Otvoritvene slavnosti so se poleg številnih domačinov udeležili tudi predstavniki Zveze čebelarskih društev Slovenije, avstrijske čebelarje pa sta zastopala predsednik Avstrijske čebelarske zveze na Dunaju Alois Tropper in predsednik Koroške čebelarske zveze dr. Ernst Priesnitz iz Celovca. Tako je dobila Gorenjska nov kulturno-zgodovinski spomenik, ki spominja na pionirja čebelarstva — Antona Janšo. h »Nacistični zločini se ne smejo ponoviti!66 Razgovor s Simonom Wiesenthalom — „lovcem“ na nacistične zločince Ko je omenil, da dolbiva številno neonacistično literaturo z vsega sveta, je menil tudi čilsko fašistično glasilo »Kljukasti križ«. Sicer ,pa je glede knjig, ki nasprotno razkrimku-jejo nacizem in neonacizem, omenil novo delo Angela 'del Bocca, ki je n^šlo pod 'naslovom »Sinovi sonca« Pri založbi Feltrinelli v Italiji. Glede nove knjige o Židih, ki jo je napisal francoski avtor Peyrefitte in ki je dvignila veliko prahu, se je komentarja vzdržal, češ da je še ni hral, omenil pa je, da je ta pisec po njegovem napisal doslej samo eno dobro delo, to je »Ključe svetega Petra« o vatikanski organizaciji. »In kako menite, da se bodo neonacisti skušali polastiti oblasti?« »Po vsem svetu je mreža ljudi, ki Špekulirajo na svetovno krizo, politično ali gospodarsko, ker so enkrat igro izgubili, upajo, da jo bodo dobili vdrugič. V takih kritičnih situacijah bodo zašle demokracije v zadrego, nezadovoljno ljudstvo bo šlo na ulice in neonacisti bi radi ponovili zgodovino iz leta 1920. Mi Pa nasprotno upamo, da ne bo tako.« Na vprašanje, kako posluje med- narodni odbor za razkrinkanje neonacizma, je odvrnil, da so včasih težave. »Interpol nam ne pomaga; tudi OZN v bistu malo, kajti za takšne akcije morajo biti dežele soglasne. Tu pa ne bi dobili pristanka nekaterih arabskih in južnoameriških dežel. Sama naša zasledovalna organizacija pa mora biti tudi mednarodna, kajti nacionalne akcije se končajo ob mejah. Zato imamo v našem odboru recimo svojega člana v Argentini, svojega v Avstriji ali Nemčiji, in z njihovo pomočjo rešujemo primere.« Glede na pripombo, da je verjetno pomoč zahodnonemških uradnih organov dvomljiva, je Wiesenthal objektivno menil: »Ne morem reči, da so te akcije vselej stoodstotno učinkovite, vendar vsekakor tudi sodelujemo. Je pa res to, da sedijo tam še na mnogih mestih v upravi in sodstvu ljudje, ki so pred dvajsetimi leti igrali zelo nečedno vlogo. To sem Nemcem samim povsem javno in tudi po televiziji povedal. Zvezna republika Nemčija s svojimi 50 milijoni prebvalci se bo morala kakim 5000 ali največ 10.000 ljudem odpovedati; če tega ne more ali noče storiti, je to zelo ubožnostno spričevalo in tudi sicer si kaj takega dežela, ki želi biti demokratična, ne sme privoščiti.« In kot da bi to nadaljeval, je prešel na vprašanje nemške mladine: »Nemška mladina v bistvu ni nič slabša, kot v drugih deželah. Treba pa bi bilo poglobiti prepad med novo in staro generacijo. To je ideja našega odbora; in mislim da je to v interesu ne samo Židov in tistih, ki smo bili preganjani, ampak tudi vseh. Še posebej tudi Jugoslavije, ki leži v srcu Evrope. Tisto generacijo, ki je za zločine kriva, moramo potisniti v ozadje, da bo biološko izumrla. Če bomo to uspeli, se pravi, da ne bodo mladine zastrupili, je stvar rešena. Ne smemo pa metati vseh Nemcev v en koš, kajti to stvari lahko samo škoduje in nacisti si tega samo želijo. Čeprav je psihološko težko, se moramo s tem sprijazniti, če nam je pri srcu bodočnost naših otrok. Svet je namreč majhen in po- staja vse manjši in naši otroci bodo morali živeti skupaj z nemškimi otroci.« III. »Ko sva naredila bilanco, sva ugotovila, da sva ostala od enaindevetdesetih sorodnikov po obeh straneh živa samo midva,« je mimo povedal ing. arh. Simon Wiesenthal, ko je govoril o tem, kako je dočakal konec vojne in proti pričakovanju našel živo tudi svojo ženo, za katero je mislil, da je padla v času varšavske vstaje. Toda hkrati je teh devetinosemdeset mrtvih samo v širšem krogu ene družine pretresljivo odražalo vso žalostno usodo množičnega iztrebljanja Židov med vojno. »V življenju je treba za vse plačati — za dobro in za zlo. In če so nekateri mrtvi, moramo zanje plačevati živi. V Lvovu, kjer sem bil mlad arhitekt, je živelo pred vojno 150.000 Židov, zdaj jih ni ostalo niti 500!« Sistematično vztrajnost, s katero Wiesenthal poslej zasleduje nacistične vojne zločince, sem toliko bolj razumel, ko mi je odkril, da so ga med okupacijo nemški nacisti vlačili kar skozi trinajst koncentracijskih taborišč. Pokazal mi je brazgotini na obeh zapestjih. »V gestapovski ječi sam si zaradi mučenja poizkušal prerezati žile. Dvakrat sem bil določen, da me ustrelijo. Največ taborišč sem seveda izmenjal v zadnjem letu vojne od 1944 do 1945, ko so nas gonili pred prodiranjem zaveznikov. Tako smo bili vselej samo pol ure do svobode in samo četrt ure do smrti. Od Lvova do Mauthausena, kjer sem bil nazadnje, sam naredil po taboriščih čez 2000 kilometrov. Čeprav sem visok en meter osemdeset, sem ob odpustitvi iz taborišča tehtal komaj 44 kg. V meni je bila le še iskrica življenja.« »Toda kaj vam je dalo neposredno pobudo za vašo odločitev glede protinacistične akcije?« »Pravzaprav je bilo naključje. Bil sem v zadnjem taborišču Mauthau-senu. Bilo je že drugi dan po osvoboditvi. Nemci so odšli, kljub temu pa smo še ždeli za žico. Ko sem vendar skušal stopiti iz ograde, me je neki taboriščni kapo strahovito pretepel. Takrat se je v meni notranje nekaj uprlo. Šel sem k novemu komandantu taborišča, nekemu ameriškemu oficirju in se pritožil. V njegovem uradu sem tudi videl, kako zaslišujejo esesovce in jih izprašujejo. Vprašal sem se — kaj bom počel s svojo svobodo. In odločil sem se, da stopim tudi sam v službo za preganjanje nacizma.« (Se nadaljuje) Geschehen in Sudkarnten Am 9. August ist im 81. Lebensjahr Dr. Franz Petek, Arzt in Velikovec-Ydlkermarkt ge-storben. Mit ihm ist ein Mann aus dem Leben geschieden, dessen Name fast durch ein halbes Jahrhundert mit dem politischen Leben Kdrntens, insbesondere aber mit dem Schicksal der slourenischen Minderheit aufs engste ver-bunden vvar. Dr. Franz Petek wurde am 3. Marž 1885 in Stara vas pri Zeneku-Altendorf bei Sonnegg im Jauntal als Sohn einer Keuschlerfamilie ge-boren. Er studierte Medizin an der Wiener Universitat, wo er im Jahre 1911 promovierte und liefj sich 1913 als praktischer Arzt in Ve-likovec-Volkermorkt nieder, wo er sich bald den Ruf eines ausgezeichneten Arztes er-warb. Serne soziale Einsteilung — die Sorgen und die Note des kleinen Mannes lernte er schon in der Kindheit kennen — machten ihn im wahrsten Sinne des Wortes zum Volksarzt. Aufjerdem war cr ein hervorragender Kenncr der Geschichte, der Botanik und Mineralogie und bis in seine letzten Lebenstage ein grcfjer Naturfreund. Einen grofjteil seiner Lebonsarbeit aber wid-mete Dr. Petek der Politik und war durch mehrere iahrzehnte einer der markantesten Vertreter der Karntner Slowenen. Schon in den Studienjahren wirkfc er im Verein der stowenischen Akademiker in V/ien; nach dem ersten Weltkrieg war er Mifbegrtinder der slourenischen Genossenschaftszentrale in Kla-genfurt und bis zu seinem Tode Obmann des Aufsichtsrates. Leitende Funktionen ubte er im Slourenischen Schulverein sowie im Politisch-wirtschafttichen Verein der Karntner S!owenen zwischen den beiden Weltkriegcn aus. Im Jahre 1923 wurde er in den Karntner Landtag ge-wahlt, uro er bis zum Jahre 1934 — bis zur Zerschlagung der Demokratie in iOsterreich — die Interessen der slourenischen Bevolkerung vertrat. In dieser Zeit vertrat er die Karntner Slowenein auch auf verschiedenen Kongressen der europdischen Minderheifen. Unter der NS-Gewaltherrschaft war er zahlreichen Verfol-gungen ausgesetzt und v/urde aus seiner Hei-mctsfadt verbannt. Bis 1945 lebte er unter Ge-stapoaufsicht in St. Veit an der Glan und stanci seit dem Jahre 1942 mit den Wider-standskdmpfern in Verbindung. Nach der Befreiung war er mafjgeblich am Wiederaufbau der politischen, kulturellen und urirtschaftlichen Tctigkeit der Kdrntner Slovve-nen beteiligt. Viele Jahre war er auch Heraus-geber unserer Wochenzertung und Obmann des Aufsichtsrates des Zentralverbandes sloureni-scher Organisationen in Karnfen — sfets im Mitfelpunkf des Kampfes fiir die Gleichbe-rechtigung der slourenischen Volksgruppe und fiir ein friedliches Zusamnienleben beider Be-volkcrungsteile im Lande. O O O Vor 10 Jahten haben die Stadt Beljak-Vil-lach — auch „Paracelsusstadt" genannt — und die Stadt Kranj (Slourenien), die nach dem grof)fen slourenischen Dichter auch den Bei-namen „Prešerenstadt" fOhrt, freundschaftliche Beziehungen angeknOpft. Diese haben sich im Laufe der Jahre von den freundschaftlichen sportlichen Begegnungen auch auf andere Ge-biefe der vdlkerverbindenden Zusammenarbeif ousgev/eitet. Als representativste Manifesta-tion dieser Beziehungen fand in der Zeit vom 18. bis 31. August im Paracelsus-Saal der Stadt Villach eine Ausstellung der Volkskunst in Gorenjsko statt, ureiche vom Gorenjski muzej In Kranj und anderer Museen in Gorenjsko vorbereitet ururde. Die Ausstellung ururde in Anuresenheit einer zahlreichen Delegatian aus den Gemernden von Gorenjsko unter FUhrung des Prdsidenfen der Volksvertretung der Ge-meinde Kranj Martin K o I I r , vom VizebUr-germeisfer der Stadt Villach Ing. Josef R e s c h feierlich eroffnet. In den Er&ffnongsansprachen ururde beiderseits die Zufriedenheit Ober die Enturicklung der freundschaftlichen Beziehungen zurischen den beiden Sttidfen und der Wunsch nach ihrer ureiteren Vertiefung zum Ausdruck gebracht. O O O Die slourenischen Kulturvereine und Sdnger-ch&re haben in den vergangenen vierzehn Tagen verschiedcne Veransfaltungen zur kulturellen Betreuung der in SOdkarnten anwe-senden Feriengdste durchgefuhrt. Am 22. August hat der Chor des Slourenischen Kultur-vereines Loga vas-Augsdorf im Zusammen-urirken mit DDr. H e c h t in seinem Hotel „Excelsior” am Vrbsko jezero-Wdrthersee schon zum zweiten Male in dieser Saison einen Lie-derabend veranstaltet. Das diesbezOgliche Zu-sammenurirken zurischen dem Hotel „Excelsior” und dem genannfen Kulturverein hat sich schon seit einigen Jahren bestens beurahrt und fin-det unter den jeureiligen Feriengdsten be-geisterten Anklang. Am selben Tag veranstaltete der um den Baško jezero-Faaker See beheimatete Sdnger-chor „Rožanski fantje" in Loče-Latschach ober dem Faaker See ein Liederkonzert, bei wel-chem auch der slourenische Sdngcrchor Jakob Gallus - Petelin" miturirkte. Dieselben Chttre gaben am Sonntag den 29. August im Frem-denverkehrsort Reka-M(ihlbach bei St. Jakob im Rosental ein Liederkonzert, indessen der Chor des Slourenischen Kulturvereines .Danica” in št. Primož ob Zablatniškem jezeru-St. Primus am Turner See einen bunten Abend veranstaltete. Največja ljudska slavnost v Podjuni: Jutri se začne letni sejem na travniku v Pliberku Tradicionalni Pliberški letni sejem na travniku je pred vratmi. Jutri popoldne ga bodo s povorko, ki bo prikazovala zmogljivosti obrti, kmetijstva, trgovine in industrije, odprli na zgodovinskem travniku, kjer se ti sejmi ponavljajo iz leta v leto iz davne sive preteklosti — od leta 1393. Takrat je vojvoda Albrecht III. podelil Pliberku sejemsko pravico. Za dneve sejma je za stalno dal v najem znani sejemski travnik, za kar so morali mestni očetje plačevati njemu in vsem poznejšim lastnikom tega travnika najemnino v slovesnem aktu z viteškimi opremami. Znašala je v simboličnem pomenu drobec od raznih začimb, kakor popra, muškata ter žebljičkov in po tri vsakokrat veljavne novce najmanjše denarne vrednosti. Običaj se je ohranil vse do danes. Župan mestne občine bo „načepil" prvi sodček izvrstnega sorgendortškega piva; verjetno bo ta tekočina tekla ob sejemskih dnevih v potokih, seve, če bo lepo vreme. Nato pa se bo začelo tridnevno sejemsko življenje in vrvenje do jutranjih ur. V večerni uri bo mogoče videti tudi čaroben ognjemet v najrazličnejših barvah. Sejem se je razvil in postal vsakoletna največja ljudska slavnost v Podjuni. Sejem obsega še vedno živahno trgovanje, predvsem pa razveseljevanje v številnih gostinskih utah. Na več krajih bo igrala godba za ples, kakor na primer libuška godba v veliki hali, godba »Robinson" v Breznikovem šotoru, v Schwarzlovi dvorani pa godbeni ansambel Zvonko Ortan iz Prevalj. Razen tega je na travniku bogato zaseden zabavni park z vsemi mogočimi atrakcijami v veliko zabavo mladine pa tudi starih. Ob ugodnem vremenu obeta biti sejem gotovo množično družabno srečanje ljudi iz vseh vetrov. Sejem ima že od nekdaj neke vrste mednarodni značaj. V okviru malega obmejnega prometa pa je zdaj obisk iz sosednjega zamejstva zelo številen; lani so našteli okoli 10.000 obiskovalcev iz Slovenije. Letos pričakujejo tudi večji obisk iz Labotske doline, ko so s Podjunsko železnico dane ugodne prometne možnosti. Vsem, ki želijo na sejmu zaslužiti, želimo lepe poslovne uspehe! Opozarjamo na domače tvrdke, ki so sicer v skromni obliki, vendar radevolje dale svoj oglas v naš list. V kolekciji inseratov so doma-lega zastopane vse stroke trgovinske, gostinske in obrtne dejavnosti v okolici. Le marljivosti, podjetnosti in ne nazadnje vztrajnemu prizadevanju po napredku in zglednemu poštenju je pripisati, da se podjetniki uveljavljajo ter uživajo ugled in spoštovanje pri vseh naročnikih in interesentih, ki imajo z njimi poslovne opravke. Arheološka odkritja v Globasnici Ko so lani v Globasnici gradili novo poslopje za poštni urad, so naleteli na ostanke izredno lepega rimskega portala. Za le ostanke se je zavzel globaški trgovec Ernst Ženki in jih skrbno izkopal ter zaenkrat shranil. Ker pri županu občine dolgo časa ni naletel na potrebno razumevanje za pripravno uporabo teh ostankov — župan mu je šele zadnje čase obljubil gmotno pomoč — se je odločil, da bo na svoje stroške iz zbranih ostankov postavil podoben portal, kakor je bil rimski, v bližini poštnega urada, katerega poslopje je sam gradil. Tega dela se je arheološki ljubitelj tudi že lotil. Ko je kopal fun-dament za stebre portala, pa je prišel minuli teden do drugega arheološkega odkritja; naletel je na ostanke nekdanje rimske ceste, ki je gotovo v neki zvezi z rimskim naseljem Juenna na hribu Rozalije v bližini Globasnice. Ženki sedaj tudi te ostanke skrbno izkopava in jih išče naprej, da bi skupno s portalom z njimi okrasil vhod v vas na ovinku pred novim poštnim uradom. Letos na Koroškem: Zvezno tekmovanje v oranju sledilo zvezno tekmovanje, ki bo tokrat na Koroškem in sicer na njivah pod gradom Visoka Ojsterca. Prvo mednarodno tekmovanje v oranju je bilo verjetno leta 1832 v Avstraliji, ki se ga je udeležilo 91 oračev iz številnih dežel. V Avstriji pa je po razpoložljivih podatkih prišlo do prvega tekmovanja oračev 27. oktobra 1830 in sicer v okolici Celovca. V koroški zgodovini takih tekmovanj pa so iz prejšnjega stoletja zabeležena še tekmovanja leta 1867 v Spittalu, leta 1868 v Pliberku, leta 1869 v Šmo-horu in leta 1870 v VVoltsbergu. REPLJE PRI ŠMIHELU: Umrl je zgleden mož V petek, 20. avgusta smo v Šmihelu položili k zadnjemu počitku splošno spoštovanega Zadjakovega očeta Valentina Kužnika. Pokojni je bil po poklicu mali kmet in pomožni delavec. Na svojem domu je skrbno gospodaril, podjetniki pa so ga cenili kot vestnega in spretnega delavca. Bil je zvest izročilom Zadjakove hiše, vse življenje značajen in zaveden Slovenec. V svoji mladosti se je udejstvoval pri prosvetnem društvu, kjer je pogosto nastopal kot igralec na odrih v Šmihelu in v Vogrčah. S svojo pridno in zvesto ženo, pd. Čikovo Heleno, sta živela srečen zakon, v katerem sta vzgojila štiri otroke v duhu prednikov v koristne člane človeške družbe in zavedne rojake. Poleg obilnega dela je pokojni stavil svoje sposobnosti tudi javnosti Uspešen razvoj konzumne zadruge Celovec Najdene izkopavine kažejo, da mora bili v Globasnici in njeni okolici še več podobnih ostankov starih rimskih naselij. Zato ne moremo prav razumeti, da pustijo pristojni krogi v občini in deželi ustrezna raziskovanja zaenkrat popolnoma ob strani svojega zanimanja. Iniciativa zasebnika bi jih morala vendar spodbuditi, da bi nekoliko skrbneje pogledali po Globasnici za možnostjo novih odkritij. Po tej poti bi gotovo prav lahko pomagali tej idilični, a žal od prometa odmaknjeni podjunski vasi pod Peco do prepotrebne turistične privlačnosti, s tem pa tudi do gospodarskega napredka. nesebično na razpolago. Nad 30 let je bil član gasilskega društva, za občino pa je opravljal tudi delo pri ljudskih štetjih, pri popisu posevkov in pri štetjih živine. Posebno pa se je izkazal v organizaciji poprave vaških in občinskih potov v območju vasi Replje. Pokojnega Zadjakovega očeta bomo težko pogrešali. Komaj 57 let starega ga je na poti z dela zadela možganska kap. Domači so ga spravili še v celovško bolnišnico, kjer pa tudi niso več videli pomoči za njega. Ko so ga spet pripeljali domov, je v dveh urah mirno zaspal. Za vse njegovo javno delo se mu slovenski občinski zastopniki iskreno zahvaljujemo, ženi in otrokom pa izrekamo naše globoko občuteno sožalje, ki ga povezujemo z željo, da bi ostali taki, kot je bil njihov oče. Tekmovanja v oranju so v svetu zelo priljubljeno merjenje sposobnosti kmečke mladine. Mladina se v teh spretnostih meri v medkrajevnem, deželnem in državnem merilu, redna pa so tudi tekmovanja na mednarodni ravni. Zadnje svetovno tekmovanje mladine v oranju — dvanajsto po vrsti — je bilo lani v Fuchsenbiglu pri Dunaju, kii se ga je udeležilo 40 najboljših oračev iz 21 držav. Naslednje svetovno tekmovanje bo prihodnje leto v Novi Zelandiji. Kakor vse države, ki so članice svetovne ogranizacije oračev, se tudi Avstrija pripravlja na to tekmovanje. Sedaj so v teku tekmovanja po zveznih deželah. Koroško tekmovanje bo v soboto, 11. septembra na posestvu Neudau pri Wolfs-bergu. V soboto, 2. oktobra pa bo Varnostni direktor dr. Straka zapustil Koroško Varnostni direktor za Koroško, dr. Anton Straka, je bil s 1. septembrom poklican v notranje ministrstvo na Dunaju, kjer je prevzel oddelek za državno policijo. Do imenovanja njegovega naslednika bo vršil posle varnostnega direktorja na Koroškem dosedanji namestnik varnostnega direktorja, dr. Bachner. Višji policijski svetnik dr. Straka je bil pred imenovanjem za varnostnega direktorja na Koroškem precej let policijski direktor v Celovcu. Na obeh položajih je kmalu zaslovel kot dosleden demokrat in antifašist in si s tem pridobil spoštovanje in prijatelje ne le v deželi, marveč tudi preko njenih meja. Imenovanje za šefa državne policije v Avstriji je za njega zasluženo priznanje. K O L E D A R Potek, 3. september: Doroteja Sobota, 4. september: Rozalija Nedelja, 5. september: Lavrencij Ponedeljek, 6. september: Caharija Torek, 7. september: Marko Sreda, 8. september: Roj. M. D. Četrtek, 9. september: Peter Klaver Kakor poroča uprava konzumne zadruge Celovec, je ta organizacija samopomoči potrošnikov zabeležila v prvih sedmih mesecih tekočega leta zelo uspešen razvoj. V primerjavi z istim obdobjem minulega leta je dvignila svoj promet za 5,7 odstotkov, h čemer je predvsem pripomogel prehod na samopostrežbo zlasti v Porečah in v Vrbi, kjer se čedalje večje število turistov poslužuje njenih prodajaln. V obeh prodajalnah prodajajo tudi piščance na žaru, za katerimi je zaradi odlične kvalitete in ugodne cene tako povpraševanje, da mu obstoječe naprave skoraj ne morejo zadostiti. Od 24. julija je tudi v prodajalni v Borovljah uvedena samopostrežba, ki se je po začetnih dvomih potrošnikov že izredno dobro vpeljala. Potrošniki so kmalu spoznali, da si po tej poti pri nakupovanju prihranijo veliko časa. Tudi ob priložnosti koroškega sejma je zadruga zabeležila zadovoljiv poslovni uspeh. Objava SLOVENSKE GIMNAZIJE V CELOVCU V ponedeljek 13. septembra so ponavljalni izpiti na Državni gimnaziji za Slovence. Prizadeti učenci se zberejo ob osmi uri zjutraj v drugem nadstropju pred konferenčno sobo. V torek 14. septembra so sprejemni izpiti za prvi razred. Prijave so možne do 10. septembra 1965. V sredo 15. septembra ob 14. uri je vpisovanje za vse razrede. V četrtek 16. septembra ob 9. uri je začetna služba božja v cerkvi novega bogoslovja in ob 13.15 uri prvi redni pouk. Ravnateljstvo URADNE URE Zavod za starostno zavarovanje delavcev ima na Koroškem v mesecu septembru uradne ure 8. 9. v Šmchoru, urad bolniške zavarovalnice 15. 9. v št. Vidu ob Glini, Friesacher Strafje 1 16. 9. v Spittalu ob Dravi, Lutherstrafje 4 22. 9. v Beljaku, Kaiser-Josef-Platz 1 23. 9. v Wolfsbergu, Weyerplatz povsod od 8. do 12. ure dopoldne. ooo Zavod za starostno zavarovanje v obrtnem gospodarstvu ima v septembru uradne ure v Beljaku 7. 9. od 8.00—12.30 in 14.00—15.30 št. Vidu 8. 9. od 8.00—12.30 Spittalu 9. 9. od 9.00—12.30 in 14.00—15.00 Wo!fsbergu 15. 9. od 8.30—12.30 in 14.00—15.00 šmohoru 16. 9. od 10.00—12.30 Feidkirchnu 22. 9. od 8.00—12.30 povsod na okrajnih sedežih zbornice obrtnega gospodarstva. Plemenski sejmi v septembru Tekom septembra bodo koroške živinorejske zveze priredile naslednje plemenske sejme: ® Petek, 10. septebra, v Lienzu za krave in telice pinegavske pasme. • Sreda, 22. septembra, v Feldkirchnu za bike, krave in telice sivorjave pasme. • Četrtek, 23. septembra, v Š I. V i -d u ob Glini za bike, krave in telice rumene pasme. v Stefan Pippan “ osemdesetletnik Včeraj je v krogu svoje družine in svojih vnukov v Celovcu praznoval Štefan Pippan, bivši mežnar in organist v Kapli ob Dravi, osemdesetletnico svojega življenja. Z njim je dosegel to častitljivo starost eden naših tihih narodnih in prosvetnih delavcev, ki so dolga desetletja vse v svojo starost vztrajno in neuklonljivo delali na polju našega Ijudsko-prosvetnega življenja, ne da bi ke-dajkoli spraševali za priznanji in hvaležnostjo. Kakor številni njegovi sovrstniki, je tudi Štefan Pippan na dolgi poti kot zborovodja