Ste v. 166.
V Trstu, ¥ g«IHt 16. JmiiU» Hlfc
iz ha)a vsak dao, fndl ob nedeljah ta	praznikih,
ob 5 zjutraj-
t redniftvo UHca Sy Ft.nčl^A^cgt ^ L	- V*
tcpW n»| st c •"'••»to crednfftvu IteU. Ndrankirana	pianu m m
In rokovi M M vračajo-
frdsjatell h- odgovorni orednU Štefan Ottilnj. U*nlk kome« li*.	- 1IA tiskam e .Edinoati*..vpisne zadrages
cnejVnf« pcr^trom v Tistn nHea Sv. Franalfca Aiiftaga ST* Te!efor crednUhra In oprav« Hm. 11-87.
hiiotnln« znala: Za ctk» leto........K H^
Z* pel leta.................t*
u tri Kcaeca, .....
II redcljfko itiaja m
aa H tala
_Letnik XII,
Pota me* ne Številke .Edinosti* se prodajajo po 8 vinarfav. zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 via
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............m/« po 20 vio.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20—
vsaka naaaijna vrsta.......•
MaM ogiasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema lnseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnini to reklamacije se pošiljajo a p r a v i Usta. Plačuje se izključno la opravi .Edinosti'. — Plača In toli se v Trstu.
Upava to Inacrati&l oddelek se nahajata v ulici Sv. Prančilka --- m. m — PojfutonlliilfBl račun fi. 841.S5Z
Presied nujnoue]!lt) tfosodkov.
Ruska bojišča. — Južno Bojana in severno Črnovic Rusi odbiti. Srditi boji pn Višnjovčiku, Riđomu in Kremjencu. Ruski napadi zavrnjeni. Prehod Rusov preko stohodsko—stirskega odseka ob težkih ruskih izgubah preprečen. — Rusko uradno poročilo, izdano 13. t. m.
Italijanska bojišča. — Srdit laški artiljerijski in minovski ogenj proti dobtr-dobski planoti. Laški pehotni napadi večinoma odbiti, ponekod je boj še v teku. V Dolomitih sovražni napadi odbiti.
Zaoadna bojišča. — Artiljerijski boii in
patruljska podjetja.
Balkanska bojišča. — Nic posebnega.
Turška bojišča. — Ruske čete v Mezopotamiji odbite. Na kavkaški fronti ruski nenadni napadi odbiti._____
mu generalu, ki je prišel, da preišče stvar, izrazil svoje obžalovanje in ga je zagotovil, da so naše čete pomotoma prišle v Marmonico in da jih umaknejo nemudo-
ma.
S severovzhodne fronte.
Naie uradno poročilo.
DUNAJ. IS. (Kor.) Uradno se poroča: 15. junija 1916, opoldne.	.
Rusko bojišče. —Južno Bojana in severno Crnovic so naše čete odbile ruske napade. Nad trnovicami je nas topovski ogenj preprečil prehod sovražnika čez Prut. Med Dnjestrom in Prutom nobenega pomembnega dogodka. Sovražnik je črto Horodenka- Sniatin le malo prekorači! proti zapadu. Pri Višnjovčiku so bili skrajno srditi boji. Tu m severozapadno Ridoma ter severozapadno Kremjenca so bili zavrnjeni vsi ruski napadi V okolišu južno in zapadno Lučka je položaj neizpremenjen. Pri Lokačih se je borila na obeh straneh konjica peš. Med železnico Rovno—Kovel in Kolki si je prizadeval sovražnik, zastavivši nove divizije, da bi prekoračil stohodsko--stirski odsek. Odbili smo ga povsod in imel je
težke izgube.
Italijansko bojišče. — Snoči so pričeli Italijani srdit artiljerijski in mi-novsk ogenj proti doberdobski planoti m •soriškemu predmostju. Ponoči so proti južnemu delu planote sledili sovražni pehotni napadi, ki so že večinoma odbiti. Na posameznih točkah boi še ni končan, fta tirolski fronti je sovražnik nadaljeval svoje brezuspešne napore proti našim dolomitskim postojankam v okolišu Pentel-stein-Schluderbach. Naši letalci so obrne-tali z bombami veronski *n padovanski kolodvor.	.
Jugovzhodno bojišče. — Ub
Vojuši je naš «enj motil italijanska utrjeval na dela.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoier, fml.
Rusko uradno perofilo.
DUNAJ, 15. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba 13. junija: Ker so se avstro-ogrske in nemške čete na vec nestih umeknile napadom naše južne armade, se je včeraj število ujetnikov- moglo zasedaj zvišati le malo. Skupno število znaša kakih 1700 častnikov in 114 000 mož Čete generala Lešickega so, kakor se je ugotovilo, od začetka bojev zajele enega generala, dva polkovna poveljnika, 754 častnikov in 37.852 vojakov, 120 strojnih pušek. 49 topov, 21 bombovk m 11 minovk. Severozapadno Rožišča so nase čete vrgle nemške in so se približale reki Stohodu. Zapadno Lučka so naše čete zavzele Storčin in vrgle sovražnika. Ob stripski fronti, severno Bobuhncev, se nadalje vrše hudi boji. Vas Zarmarico (6*5 km severno Bobulincev) smo tamkaj vzeli po srditi obrambi. V več odsekih smo našli naprave, ki jih je sovražnik izkopal v hitrici, da bi izgradil že pripravljene postojanke. V dnjestrskem odseku in dalje proti jugu so naše čete, ko so prekoračile reko, na drugem bregu vzele veliko število utrjenih točk kakor tudi trg Zaleščike. Prodiranje se nadaljuje. Vas Horodenka, severozapadno Zaleščikov, je v naših rokah. V prutskem odseku so se naše Čete med Bojanom (14 km vzhodno Črnovic) in Nepolokovcern (10 km jugovzhodno Sniatina) približale levemu bregu reke. Za črnoviško predmostje se vrsi srdit boj. V imenovanih krajih je pustil sovražnik ogromne množine vojnega materijala. Ob železnici Dubno—Brody je zapustil celo telefonsko omrežje, ravno tako velike množine patron, minovk, avtomobilov, tračnic za ozkotirno železnico, potem zelo veliko blaga in skladišče živil, vse nepoškodovano. V vasi Sadagora (5 km severno Črnovic) smo zajeli veliko skladišče s pijonirskim materijalom in materijalom za visečo železnico. Na dvinski fronti in jugovzhodno Dvinskega so Nemci na več mestih obstreljevali naše postojanke.
Rusi prekoračili romunsko mejo.
PETROGRAD, 14. (Kor.) Petrograjska brzojavna agencija javlja: Pred kratkim je neznaten ruski oddelek, ki je štel nekako eno stotnijo, slučajno prestopil romunsko mejo pri Marmonici. Ta dogodek, ki se verjetno pojasnjuje z dejstvom, da je meja v tem okolišu označena zelo nerazločno, je bi! povod za j>reiskavo na licu mesta. Ruski general jo romunske-
coski častniki v vseh panogah. Poleg i POtOPilOM BCDiM POMŽflO ldđjB. francoskih general štabnih častnikov, ki delujejo v štabu generala Brusilovega, se
Iz vojnega tiskovnega stana poročajo 13. t. m.: Pri ločitvi naših bojnih sil od sovražnika, ki se je zgodila pred dvema dnevoma v severni Bukovini, so se naše čete umeknile za Sadogoro, Snjatin in Ho-rodenko, kamor je nato dospela sovražna konjica. Južno Bojana so Rusi napadli naše postojanke ob Prutu, a so bili zavrnjeni. Med Dnjestrom in Prutom so se drugače vršili le boji manjšega obsega. Na stripski fronti so Rusi napadli zapadno Trembovle v burkanovskem okrožju večkrat zaporedoma, a so bili vedno odbiti. Na fronti Vorebjovka-Cebrov, severozapadno Tarnopola trajajo dalje trdovratni, izpremenljivi boii, ne da bi se bila znatno premeknila fronta. Ob gornji Ikvi so ruski napadi razpadli že v našem topovskem ognju. Jugozapadno Dubnega je ruska koniica poizkušala napasti našo črto ob Ikvi, a smo jo pognali. V Voliniji je sovražnik zapadno Stira s svojo ko-niico dosegel okolico mesteca Torčina ob potoku Sierni. Med Luckom in Kolki so ruski oddelki pri Sokulu pozkušali vreči naše ob Stiru in pridobiti levi breg. Te ruske napade smo uspešno zavrnili. Brezuspešni so bili tudi ponovni poizkusi Rusov, da bi pri Kolkih prestopili Stir. Rusi so v teh izjalovljenih podjetjih izgubili poleg velikih krvavih izgub nad 2000 ujetnikov. Skupna slika kaže, da so sovražni napadi še vedno zelo siloviti, da pa hrabra obramba naših čet tudi more pokazati lepe uspehe.
K včerajšnjemu našemu uradnemu poročilu pa pripominja vojaški sotrudnik graške »Tagesposte«: V Voliniji in v Bukovini je ločitev od sovražnika naravno imela za posledico premor v bojnih akcijah. Ko smo krvavo preprečili sovražnikove poizkuse, da bi motil naš umik, nam je sovražnik sledil neposredno s konjico, da vzdrži z nami stik. Težke izgube in ogromna poraba municije in drugega vojnega materijala so pač ovirale Ruse v zasledovanju. Ta začasni jiremor se da tudi pojasnjevati po ukrepih našega vrhovnega armadnega vodstva, ki so se tudi omenjali v ogrsko-hrvatskeni državnem zboru, potem po želji sovražnika, da bi deloma -^egrupiral svoje bojne sile, končno pa tudi po okolnosti, da se mu vkljub o-gromnim človeškim žrtvam ni posrečilo predreti našega središča med Novim Aleksinjcem in Bučačem. Zabeležiti je tudi vredno, da so Rusi pričeli tudi v o-zemlju severno Pripjeta pri Barauovicih ofenzivo, ki pa komaj presega okvir delne akcije in ki ima pač namen, da bi vezala nemške čete v ozemlju, kjer se nahajajo sedaj.
Kakor poroča »Echo de Pariš« iz Pe-trograda, se v ruskih krogih utemeljuje sedanji premor v ruski ofenzivi severno Bučača s potrebo, da mora general Bru-silov z ozirom na srdite boje dovesti na bojišče nove čete, kar pa je zelo težavno zaradi strahovitih neviht v Voliniji in zelo razmehčanih potov.
O ruski ofenzivi piše, kakor poročajo preko Stockholma, petrograjska »Rječ«, da ima več namenov, predvsem pa da pomaga Italiji. Pričakuje se, da vsled te ofenzive odidejo avstro-ogrske čete z italijanske fronte v Galicijo. Nadalje naj bi ruska ofenziva vplivala na Romunsko, ki se je v zadnjih časih očividno približala osrednjima državama. V zvezi s to ofenzivo se bo zahtevalo od Romunske, da se končno odloči ali za zaveznike ali pa proti njim. Končno naj bi ta ofenziva vplivala tudi na balkanski položaj, da bi osrednji državi ne mogli poslati svojih čet na Balkan in bi bilo tako Bolgarjem uničeno upanje v pomoč. Ofenziva generala Brusilovega naj bi preprečila, da bi še odhajale čete osrednjih vlasti na Balkan.
V italijanskih in tudi menda v nekaterih angleških krogih pa, kakor kaže, nič kaj ix>sebno ne zaupajo ruski ofenzivi. Tako piše milanski »Corriere«, da se ruska ofenziva nikakor ne kaže v južnih Tirolih v smislu razbremenitve. Nasprotno da Avstrijci še podvojujejo silovitost svojih napadov, da bi izgube na severovzhodni fronti izravnali z uspehi na jugozapadni fronti, očividno trdno zaupajoč, da ustavijo rusko ofenzivo. Zato da je italijansko armadno vodstvo nekoliko umeknilo obrambno črto v asiaškem okolišu. Vkljub občudovanju ruskih uspehov pa se vendar kažejo v »Corrieru« dvomi, ali bo ruska vojska mogla tudi trajno napredovati enako hitro kot doslej. Zdi se, da se boji nevarnosti bočnega ogrožanja po nemških četah iz severnejšega frontnega odseka, ki doslej še ni dotaknjen po ofenzivi. Ravno tako pravijo tudi nekatera londonska poročila, da si ne morejo misliti na Angleškem, da bi ostala 400 milj dolga vzhodna fronta ostala mirna, in pojasnjujejo ta mir z velikimi pripravami za Hindenburgovo ofenzivo.
Kakor poročajo francoski listi iz Rusije, sodelujejo pri sedanji ruski ofenzivi fran-
nahaja na ruski fronti veliko število francoskih letalcev z lastnimi letali. Zlasti veliko je francoskih artiljerijskih častnikov, ki jih je treba smatrati za prave voditelje zelo močne ruske artiljerije. Topovi, ki se uporabljajo, so francoskega in japonskega izdelka. Da bi japonski inženirji sodelovali pri ruski artiljeriji, ni res. Delovanju artiljerije se tudi v francoskem časopisju pripisuje glavna zasluga na pridobljenih ruskih uspehih.
Rusko ofenzivo vodijo generali Brusi-lov. Bjelajev, Evert, Lunkowsky, Kuro-patkin in Polivanov._
Italijansko uradno porofllo.
DUNAJ, 15. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 13. junija: Med Adižo in Brento artiljerijsko delovanje in naše napredovanje v hudem boju s sovražnikom. V Lagarinski dolini smo s sijajnim z uspešno artiljerijsko pripravo podpiranim napadom vzeli močno utrjeno črto, ki gre od Parmezanskega vrha vzhodno Cime Mezzane ob potoku Romi-ni. Sovražnik je vztrajno napadal naše nove postojanke, pa smo zavrnili vse n pade. Na fronti Posina—Astico močan artiljerijski ogenj na obeh straneh. Sovražno pehoto, ki je vdrla v vas Molesim, smo pregnali in jo zasledovali z dobro merjenim ognjem. Na asiaški planoti je bil položaj neizpremenjen. V Suganski dolini smo v noči na 12. t. m. in naslednje jutro z velikimi izgubami vrgli sovražne oddelke, ki so poizkušali prodreti vzhodno potoka Maso. V Karniji in ob Soči običajno artiljerijsko delovanje 111 delovanje majhnih oddelkov. V trzisketn odseku smo s svojim ognjem takoj zadušili sovražni napadni poizkus.
Kabinetni kriza v Italiji.
LUGANO, 14. (Kor.) Kakor poročajo rimski listi, se je designirani ministrski predsednik Boselli včeraj posvetoval Salandro, Alessijem, Bissolatijem in bou-ninom ter je dvakrat poročal kralju o napredovanju njegovih prizadevanj za razjasnitev položaja in sestavo novega kabineta. Vse vesti se strinjajo v trditvi, da Salandra nikakor ne bo sodeloval v novi vladi Proti ministrovanju Bissolatija se izraža velik odpor, zlasti da se prepreči, da bi Bissoiati prevzel ministrstvo notranjih stvari. Glede Sonnina se uveljavljajo i osebni i notranjepolitični momenti. Sicer pa se imenuje vse polno starih in novih imen za dosedanja ministrstva in ona, ki se ustanove nanovo. V Milanu so se že vršile politične demonstracije za Bissolatija in proti Giolittiju in Turatiju. Neki odposlanec milanskih intervencijo-nističnih revolucijonarcev je nalašč prišel v Rim, da pojasni, katere osebe in skupine naj bi ne smele vstopiti v novi kabinet. O Boselliju sporoča »L'Itahe«, da namerava cenzuro omejiti izključno le na vesti militaričnega značaja. Poleg tega poudarja list, da je Boselli zadnje dni pri spominski slavnosti za admiralom Betto-iom imel govor, v katerem je potem, ko je izrazil svoje občudovanje vojakom, ki se bore v Alpah, poudarjal, da mora Italija svojo zmago iskati predvsem na
morju.	x , .	i
LUGANO, 15. (Kor.) Iz italijanskega
časopisja se da posneti naslednja slika o stanju laške kabinetne krize: Bosellijeva naloga postaja vedno težavnejša. Vse spletkari drug proti drugemu. Giolittijevi pristaši so ostali v ozadju. Eno najvažnejših ministrskih mest dobi dosedanji ju-stični minister Orlando (levičarski demokrat), namreč ministrstvo notranjih stvari Bissoiati dobi ministrstvo, ki so mu poverjene le tehnične in gospodarske stvari. Barzilaja ne bo več v novem kabinetu Glede Sonnina stvar še ni odločena. Baje noče biti z Luzzattijem v istem kabinetu. Vstop Luzzattija v novi kabinet še ni gotov. Več ali manj avtori/*rani glasovi pravijo, da je za zunanje za deve zadostovala ali bi mosrla zadostovati že samo ponudba Sonnina, da bi obdržal svoje mesto. Vojni in mornariški minister s svojima državnima podtajm-koma ostaneta tudi v novem ministrstvu.
Italijanski senat.
CUR1H, 14. (Kor.) Italijanski senat je brez debate rešil zakonski načrt glede enomesečnega provizorija in se je nato odgodil.	____
- Nemao umilno poročilo.
BEROLIN, 15. (Kot.) VVotffov urad poroča: Veliki slavni stan, 15. junija 1916.
Zapadno bojišče. — Razun artiljerijskih bojev in patruljskih podjetij
nič dogodkov.	. .
Vzhodno bojišče. — Armada generala grofa Bothmerja je gladko zavrnila več v gostih valovih izvršenih ruskih napadov pri Przevolki in severno odtod.
Balkansko bojišče. — Pri nemških četah nič izpremembe.
Vrhovno armadno vodstvo
BEROLIN, 14. (Kor.) V noči od 13. do 4. t m. so štirje ruski rušilci napadli v Nykopingskem zalivu nemško pomožno adjo »Herrmann« in jo po hrabri obrambi užgali s streli. Posadka je ladjo spustila v zrak. Poveljnik in velik del posadke so rešeni.
NYKOEPING, 15. Kor.) Kakor poročajo listi, je bilo 13 nemških trgovinskih adij, ki so ob otoku Havringe vozile proti jugu in so jih spremljali dva rušilca in tri torpedovke, ena pomožna križarka in nekoliko oboroženih ribiških parnikov, vzhodno Arko, kakih deset milj od suhega, napadenih po oddelku ruskega- bro-dovja, ki je sestajalo iz ruŠilcev, torpe-dovk in podv odnikov. Nemški parniki so iskali zavetja ob suhem. Dva nemška parnika, ki so jih ločili od spremljevalnih adij, sta danes dospela v Arkosund. V temi nista mogla opazovati ničesar. Nemški ribiški parniki so patruljirali tekom dopoldneva izven švedskega vodovja in so odpluli potem proti jugu. V nykopinško bolnišnico so doslej pripeljali šest nemških mornarjev, med katerimi sta bila dva težko, ostali pa lahko ranjeni. Enega ranjenca so izkrcali v Arkosundu.
NYKOEPlNG, 15. (Kor.) Švedski brzojavni urad javlja: Sest oboroženih nemških ribiških parnikov je predsnočjim priplulo v Havringe v severni smeri. Meni se, da so,; ko so se vračali, zašli v boj s sovražnimi vojnimi ladjami. Boj je trajal kakih 15 minut. Veter je pihal s suhega in zato ni bilo slišati pokov, videli so se pa ognjeni bliski. Kako se je končal boj, ni znano. Nemški ribiški parnik »Joh. VVeste« (?) je dospel v Nykoping. ^mel je na krovu pet ranjencev, ki so jih prenesli v bolnišnico v mestu. Parnikova posadka noče ničesar povedati o boju.
Ententna gospodarska konferenca.
PARIZ, 14. (Kor.) Gospodarska konferenca zaveznikov se je danes otvorila. Ministrski predsednik Briand je pozdravil odposlance, ki so prišli, da ponovno dokažejo, uu se zavezne države strinjajo v vseh nazorih in zaupajo v trajnost svoje zaveze. Ne zadostuje, da se zmaga, treba je ludi /asigurati temeljiti razvoj materijalnih po.nožnih virov zaveznih dežela in izmenjavo proizvodov ter porazdelbo na svetovnem trgu za čas po vojni.
S furfKIh mil
CARIGRAD, 14. (Agence Tel. Milii.) Glavni stan javlja:
Iraška fronta. — V felahijskem okolišu je sovražnik zadnje dni, nadlego-van po ognju naše artiljerije, premestil svoj tabor iz dosega naših topov. Pri Kilami. jugozapadno Kasr i Širina, dospele ruske čete je neki naš oddelek prepodil v severni smeri.
Kavkaška fronta. — Na desnem krilu se je izjalovil po delu sovražne bojne sile polzkušen nenadni napad v našem oenju. V središču od časa do časa artiljerijski in pehotni ogenj z obeh strani. Na levem krilu krajevni artiljerijski dvoboj. Naši poizvedovalni oddelki so izvršili posamezne nenadne napade proti sovražnim prednjim stražam.
V Smirenskih vodah je neki sovražni monitor, ki je za opazovanje uporabljal dve letali, brez uspeha izstrelil kakih 20 strelov na obal južno Foče in se je nato umeknil. Neki drug monitor je v okolici otoka Kestena pregnal ogenj naše artiljerije. Drugače nič bistvenega.
Boli v Egiptu.
LONDON, 14. (Kor.) Vojni urad poroča: Včeraj so bili proti sovražnim taborom na letališču v E1 Arišu in proti taboru v Dirmazarju (v Egiptu) izvedeni uspešni zračni napadi. Eno fokkersko letalo je bilo prisiljeno, da je pristalo. 13. junija je sovražno letalo napadlo Scra-peum, ne da bi bilo napravilo kaj škode. Letalo je potem skušalo metati bombe na prekop, ne da bi bilo doseglo kak uspeh. Končno ga je pregnal ogenj naših obrambnih baterih_
Splošna demo&ilizacUa na Grškem ?
PARIZ, 13. (Kor.) »Petit Journal« javlja iz Aten-. Ministrski svet je pod kraljevim predsedništvom baje sklenil, da odredi splošno demobilizacijo.
Splošna demobilizacija grškega brodovja?
ŽEN EVA, 14. (Kor.) Kakor poročajo listi iz Aten, je krali podpisal še drug odlok, ki odreja splošno demobilizacijo brodovja-	____
Izprememtm meja iirie*a in oftesa vojnega ozemlja.
DUNAJ, 15. (Kot.) »Wiener Zeitung« objavlja razglas ministrstva, za notranje stvari, izdan 14. junija 1916, o izpremembi meja širšega vojnega ozemlja, po katerem so politični okraji Grobming, Liezen, Ljubno (Leoben), Bruck Ob Muri, Murz-zuschlag, Gradec, Weiz, Hartberg, Feld-j bach na Štajerskem izločeni iz širšega!
vojnega ozemlja. — Jugozapadno širše vojno ozemlje obsega torej na Tirolskem sodna okraja Landeck in Ried ter politične okraje Reutte, Imst, Inomost, Schratz, Kufstein in Kitzbiihel; vso Pre-darlsko; na Solnograškem politične okraje Zeli am See, Sankt Joliaun in Tains-vveg; na Štajerskem politične okraje: Mu-rau, Judenburg, Voitsberg, Deutsch— Landsberg, Lipnica, Radgona, Ljutomer, Slovenj Gradec, Maribor, Ptuj, Celje, Konjice in Brežice. — Jugozapadno ožje vojno ozemlje obsega: Tirolsko, izvzem-ši sodna okraja Landeck in Ried ter politične okraje Reutte, Imst, Inomost, Schratz, Kufstein in Kitzbiihel; vso Koroško, Kranjsko, Istro. Goriško in Gradišćansko ter mesto Trst z okolico.
Ogrsko-hrvotski državni zbor.
BUDIMPEŠTA, 14. (Kor. — Konec.) Posl. grof Apponyi je izjavil, da smemo s polnim zaupanjem zreti v bodočnost, če primerjalno naše uspehe z uspehi sovražnikov. Ogrski ne gre za povečanje. Glede Poljske zahteva naša čast, čast naših zaveznikov, da tedaj, če se nam posreči izriniti rusko vlast iz Poljske, nima to značaja osvojitve, temveč značaj osvoboditve. (Odobravanje.) Odgovarjajoč na neko interpelacijo zaradi vojaških dopustov, je izjavil honvedski minister baron tlazai, da vlada skuša storiti vse, da se bodo mogla izvršiti žetvena dela. V mesecih marcu, aprilu in majniku je bilo jx>vpreč-no po 150.000 mož na dopustu. Upa, da bo tudi meseca junija mogoče toliko možem dati dopust, da bodo mogli zadostovati za izvršitev žetvenih del. (Odobravanje.) Nato se je seja zaključila. Prihodnja seja jutri.	_
Za volitev amerikanskega predsednika.
LONDON, 14. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz St. Louisa: Demokratski zbor je danes otvoril bivši guverner Glynn. Predsednik ie zelo hvalil Wilsonove državniške zmožnosti in je dejal, da je predsednikova nevtralna politika resnično amerikanska kot amerikanska zastava.
V spomin irskih mučenikov.
NEW YORK. 13. (Kor.) V spomin irskih m n čer. i kov se je v soboto vršilo 800 velikih zborovanj v vseli delili dežele. Govorniki so srdito napadali Angleško in so usmrtitve na Irskem označali za barbarstvo, kakor ga še ni bilo v zgodovini civilizacije.	__
Zaplemba danske pošte.
KODANJ, 14. (Kor.) Generalno poštno ravnateljstvo javlja, da je bila na danskem parniku »United Stuter«, ki je 1. junija odplul iz Kodanja v Ne\v York, v Kirkvvallu zaplenjena vsa pisemska pošta, in na parniku »Frcderic VIII.«, ki jc vozi! iz New Yorka v Kodanj, tudi v Kirkvvallu vsa pisemska in zavojna pošta.
Položaj.
15. junija.
Glasom uradnih poročil so avstrijsko-ogrske čete zadnje dni odločno odbijale vse ruske napade in ruska ofenziva proti nam ni nič več pridobila na prostoru. Ostalo je torej le pri uspehih prvih silnih sunkov. A ti uspehi gotovo niso bili toliki, kakor trde ruska uradna poročila, ki silno pretirujejo, kakor je prepričevalno dokazano v odgovoru, došlem iz vojnega tiskovnega urada. Posebno bi mi podčrtali važno in umestno naglašanje, da je povsem naravna stvar, da na umikanju prihaja neko število ranjencev in nera-njencev v sovražnikove roke, iz česar sledi logično, da število ujetnikov še ni nikako merilo, oziroma dokaz za uspehe sovražnika. Po prvih silnih sunkih se torej položaj ni nič izpremeni! Rusom v prilog in morda ni daleč čas, ko naše hrabre čete iz odbijanja napadov preidejo k — napadu in bomo skoro videli povsem izpremenjeno situacijo, kakor se je zgodilo po prvi ruski ofenzivi.
Italijanski kralj Viktor Emanuel je pri-hitel s fronte v Rim, a ne treba menda šele naglašati, da ga je ministrska kriza prisilila v to. Posvetuje se seveda z raznimi parlamentarci in možmi, ki so bili, oziroma, ki imajo postati novi ministri. Med raznimi ugibanji in domnevanji je najzanimiveja vest, da Anglija pritiska, da bi v bodočem »koalicijskem«, ali »na-cijonalnem« kabinetu postal minister za vnanje stvari — Salandra. Celo zelo verjetno, da ententa pritiska v tej smeri, saj je on najpripravneje orodje za slepo službo ententi. Ni neverjetno, kajti splošno u-verjenje — ki smo je naglasili takoj po izbruhu krize — je, da izprememba vlade ne prinese nikake izpremembe v politiki Italije. Italija bo nadaljevala vojno — zakaj naj bi ne skrbel za nesrečno dete kum, ki je je držal h krstu?!
Seveda bi bil tak povratek Salandre na važno, vodilno in z veliko odgovornostjo spojeno mesto v kričečem nasprotju s splošnim uverjenjem, da je Salandra hotel izzvati krizo, da jo je s svojimi ciničnimi izjavami v komori, posebno pa z napadom na vodstvo armade — naravnost izsilil z namenom, da se reši odgovornosti.
Strna U.
•EDINOST" Ml. 166.
V Trstu, dne 16. junija 1916.
Nu, ker že omenjamo govora Salandre, naj opozorimo na neko pasažo v tem govoru. kjer se drastično odraža resnica. da ti ljubi sosedje ne znaio biti nikoli resni in d? najraje in najširše odpirajo usta tedaj, kadar so s svojim vozom — v jarku. Militarična blamaža Italije je očitna in očitno je, da je dobila ententa zaveznika, ki mu — mora pomagati! A kako jo je zasukal gospod SaJandra? Anticipirajoč seveda zmago entente, je govoril tako, kakor da glavno zaslugo na tem bo imela — Italija- Da ni Italije, ne bi bila možna sedanja ruska ofenziva! »Italija je omogočila zmagoviti naval našega močnega ruskega zaveznika« — tako se je bahal Salandra v hipu, ko je v zbornici igral vlogo — pogorelega Evropejca. Ne morejo biti resni niti v najresnejih časih, kajti slika, na kateri drži Italja svojo roko-zaščitnico nad Rusijo, mora izzvati homeričen smeh po Evropi in vsej nje o-kolici.
Še en kralj je, ki se je v vsej naglici povrnil v prestolnico svojega Kraljestva — Romunske. Iznenada se je s potovanja povrnil v Bukarešto. Nimajo sicer tam ministrske krize, ali povsem gotovo je, da je kraljev povratek v zvezi s političnim položajem in morda tudi z dogodki na bližnjem avsttijsko-ruskem bojišču. Je glasov, ki menijo, da je romunskega kralja začelo skrbeti nasilno postopanje entente z ubogo Orško. Na vsak način pa se pletejo tudi proti Romunski zakulisne diplo-matične spletke. Skoro ima priti v Bukarešto novi francoski poslanik, grof Saint-Aulaire. Ne le. da govore pariške vesti, da je dobil pred svojim odhodom iz Pariza posebna važna navodila, marveč pada v oči tudi dejstvo — ki podkreplja gornje vesti —, da je novi poslanik svojo pot v Bukarešto ubral preko Petrograda, kjer se nahaja, ali se je nahajal nad teden dnij. In v oči pade tudi, da je francoski veleposlanik v Petrogradu priredil grof Saint-Aulaireju svečan obed, ki si ga je udeležil tudi romunski poslanik. Ruski minister za vnanje stvari Sazonov da je obvestil moža o vseh podrobnostih enten-tine balkanske politike. Vse to so znaki, ki jih ni smeti prezirati in nič se ne bomo smeli čuditi, če bomo skoro čuli o kakih korakih entente pri romunski vladi v namene pritiska in izsiljevanja.
Grška hoče ostati nevtralna. Na tem ni dvoma. To je nje volja. Ni pa tako gotovo, da bo imela tudi moči, da uveljavi to svojo voljo?! Nad njo visi kruti meč blokade, ki naj odreže deželo od vsega sveta- Je torej vmes vprašanje želodcev, a to so po navadi kaj sitni in občutljivi gosti. Zato ravno se postopanje entente z Grško kaže naravnost nečloveško kruto — ta nje politika izstradavanja, ker zadevlje milijone, ki so nedolžni na vsej vražji politiki. Drastično označuje zagrebški »Tag-blatU sedanji položaj Grške: Ententina blokada ne izpodrezuje samo vsako trgovino na Grškem, ampak tudi vsak grški želodec, kajti od entente je odvisno, koliko Grkov bo imelo kaj — jesti!
Tu se pač kaže sedanja vojna najbolj nečloveška, kolikor jih pozna svetovna zgodovina!
Za naša Istro.
Ko je na mesto deželnega odbora v Poreču stopila deželna upravna komisija, je našemu narodu po Istri odleglo, ker je videl, da je vendar prišel konec paševa-nju poznane kamoraške klike, ki se ni ozirala nc na pravico, ne na zakon, marveč je ščitila in pospeševala samo interese svoje stranke. Tem veča radost je zavladala med našim ljudstvom, ko je upravna komisija objavila, da se bo na svojem delovanju držala strogo popolne enakopravnosti v Istri. To je tisto, kar so Hrvatje in Slovenci vedno zahtevali in kar zahtevajo tudi danes. Vsakemu svoje, in kar vsakemu Bog da!
Uradcvanje deželne uprave je bilo doslej izključno italijansko. Sedaj pa je uvedeno pravično načelo, da se z vsakomur občuje v jeziku njegove vloge, aJi govora, a v stvareh, ki se nanašajo na vso pokrajino, v obeh deželnih jezikih. Da se more to izvesti v redu, treba imenovati zadostno število novih uradnikov, vspo-sobljenih za uradovanje v hrvatskem, oziroma slovenskem jeziku, ob enem pa treba zahtevati tudi od dosedanjih uradnikov, da si v določenem času pridobe tako vsposobljenje.
Narod v Istri je z veseljem čul vest o rešit\ i tistih mnogoštevilnih prošenj za
P O D L
TEK
Trikrat pomaga Bog.
Spisal Avgust Šenoa.
Najpoznaneji del brezovaškega dvorca pa je bila »dvorana«, to je, velika soba, kjer se gostje sprejemajo in časte. Ta sijajna soba ni imela parketov, amnak navaden lesen pod. Bila je povsem enostavna, pobeljena; plafcnd jef je bil iz temno pobarvanih gred, a na glavi, ki je nosila vse podstrešje, je bilo vrezano z velikimi repatimi črkami: »Anus D 1724 renovatum«. V kotu se je širila velika trebušasta peč; nasproti njej je visoka stojalna ura štela ure in dni, ali najzani-miveji predmet v zanimivi dvorani so bile stare slike Beličeve rodbine. Tu si videl v višnjevem dolmanu temnopoltega Martina Beliča, spuščenih hrvatskih brk, gostih obrvi, gladko počesanih las, ki je koncem 17. stoletja tu bival in pozneje umrl kot sodnik banskega stola, tu je bil Ivan Belic, arhivar iz prošlega stoletja, debele čeljusti, podrezanih brk, z veliko lasuljo, a poleg njega gospa Kata,
ustanovitev šol, ki so (prošnje) ležale tudi dvajset let nerešene pri deželnem odboru. S tem pa seveda še ni storjeno vse, marveč treba, da se šole tudi res odprejo. Sedaj mora deželni šolski svet odrediti utanovitev vseh teh šol in šolske oblasti prisiliti občine v zidanje* ali pripravo potrebnih prostorov.
Poljedelstvo, posebno pa nekatere njega panoge (živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo — primerno različnim krajem) morejo v Istri najlepše uspevati, ako jih vodi in pospešuje dobra uprava. Kaj naj stori upravna komisija z deželnim gospodarskim svetom, to je kolikor toliko odvisno tudi od viade. Ali potreba je očitna, da se ta korporacija obnovi, pomladi, dvigne iz dosedanje letargije, da bo koristna za deželo.
Obenem obstoji v Poreču deželni gospodarski zavod, s katerim razpolaga upravna komisija sama. Treba samo tudi s tem zavodom postopati po proglašenem načelu ravnopravnosti* pak bo dobro. Sploh treba povsod prenehati v mino-lostjo italijanskega ekskluzivizma, treba, da tudi Hrvatje in Slovenci postanejo deležniki dobrot nove uprave. Povsod bodi mesta tudi njihovemu jeziku, treba držati PGUčne tečaje tudi za njih, kakor za Italijane.
V tej smeri se nadejamo popolnega preporoda našega ljudstva.
Eden najvažnejših deželnih zavodov je gotovo zemljiški kreditni zavod za mejno grofijo Istro v Poreču (Istituto di creilito fondiario). Pustimo rekriminacije iz prošlosti na strani in glejmo v boljo bodočnost. A, da pridemo do te, treba tudi pri tem zavodu izvesti popolno ravnopravnost. Upravna komisija je obdržala prejšnje popolnoma italijansko ravnateljstvo. Čujemo celo, da je g. dr.a Innocenta Chersicha, bivšega asesorja, imenovala ravnateljem. Zakaj da je tako storila, to bo najbolje vedela uprava sama, toda, nadejamo se, da to ne bo pomenjalo pe-trifikacije italijanstva v kreditnem zavodu, marveč, da se tudi tu prebije led, kakor drugod. Tudi v to upravo morajo priti hrvatski in slovenski ljudje, naš jezik mora prodreti tudi v tem zavodu, toliko v uradovaniu, kolikor na zastavnih listjjj.
Se nekaj bi priporočili upravni komisiji v Poreču. Mnoge gradbe po deželi, posebno cest. so ostale nedovršene. N. pr. glasovita cesta iz Lupoglave v Lanišče, za katero se je delalo že vsaj petdeset let, a je potrebna kot solnce božje. A, jih je mnogo važnih po vsej deželi, za katere je že vse pripravljeno, samo treba začeti z delom.
Ali ne bi mogla upravna komisija vzeti stvar v roke in poprašati, da-li se ta dela ne bi mogla izvršiti z vojnimi ujetniki? Mislimo, da bi vojna uprava rada ustregla taki zahtevi, ker so nekatere ceste — kakor gori omenjena, ali ona iz Pazina preko Gologorice v Ploinin in druge — velike važnosti za promet.
»Hrvat, list«
pravljanje konserv sadja, izkaznice, ki bodo natisnjene kakor tej odredbi priložen vzorec.
§ 2.
Določila namestništvene odredbe 15. marca 1916. drž. zak. in odredb, list št. 15 ostanejo v veljavi, ako se s to odredbo ne izdajo posebni predpisi.
§3.
Ta odredba stopi v veljavo z dnevom razglasitve.
Trst, 16. junija 1916.
Dr. baron Fries-Skene 1. r.
* ♦ •
Dodatna izkaznica na sladkor za porabo pri sadju. Množina za družino (gospodarstvo) z največ 3 osebami 4 kg, z 4 osebami 5 kg, z 5 in več osebami 6 kg. S to izkaznico se nima pravice zahtevati sladkorja v kockah, izkaznica se ne more nikomur odstopiti in ima veljavo samo v Trstu in na Primorskem od 15. junija do vštetega 30. septembra 1916. Prodaja samo ob izročitvi odrezkov. Ponatisek prepovedan. Prestopki se kaznujejo z globo do 5000 K, zaporom 6 mesecev, vsikdar pa z izgubo obrtne pravice.
C. k. primorsko namestništvo.
(Ob strani izkaznice je en odrezek za 4 kg, dva pa po 1 kg.)
Razglas.
C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša.
Vsi inženirji, arhitekti, zidarski moistri in oni, ki so dovršili koio državno obrtno šolo (tehničen oddelek) ali druge tehnične zavode s pravico za enoletno prostovolf-stvo, nadalje oni, ki so dovršili višjo tehnično šolo v inozemstvu, slednjič vsi s tehnično predizobrazbo, ki niso, bili tekom sedanjih črnovojniških prebiranj od komisije spoznani sposobnim, se morajo prijaviti v svrho, da se popravi njih črnovojniške evidenčne izkaznice, v prebiralnici (Via della Vatle) v dnevih 16, 17, in 18 tek. meseca od 11. dop. do 1. pop.
Trst, dne 15. junija 1916.
Dr. Fabrizi 1. r.
Odredba
c. kr. primorskega namestništva dne 10. junija 1916, št. 9901/A. K., s katero se izdajajo izvršilna določila k minist. odredbi 30. maja 1916, drž. zak. št. 159, o uporabi obdačenega sladkorja sladkorja za pripravljanje konserv sadja v domačih gospodarstvih. Na podlagi § 3 minist. odredbe 30. maja 1916, drž. zak. št. 159, se odreiuje:
§ 1.
Od 15. junija 1916 se bodo uradno izdajale dodatne izkaznice za sladkor za pri-
dolgih trepalnic, smešečih se ustnic, z velikim belim »toupetom« na glavi in uhani, ki so sezali do ramen; tu pokojni stric Jelkin v uniformi zastavonoše »hrvatske insurekcije«, ki se je bila dvignila proti Francozom, itd.
Ali, od temnili barv vseh teh vrednih glav se je razlikovala ena slika, slikana in črtana s povsem drugim čopičem, povsem drugačnimi barvami. Bil je to akvarel, predstavljajoč mlado ženo, a na-črtan na pergamentu z gibkim čopičem. Crte tega obraza so bile precej pravilne, ne ojstre, ne polne, usta mala, ustnice tanke, na pol odprte, nos nekoliko zavit, velike, vijoličaste oči kakor da jih pokriva mrena neveselja, ali vendar se je iz njih odražala mila in dobra duša; temne obrvi zavite, a sivi lasje, visoko počesani, so padali v dveh kodrih na bela ramena. Modro krilo tej ženski sliki je bilo prikrojeno po modi iz početka tega stoletja, to je: izrezano, kratko, s čipkami obšiva-nega života, in dolgih, ozkih robov. V roki je držala mlada žena belo rožo, ki jo je motrila žalostno in povešene glave. Na desnem kazalcu je imela mal prstan v obliki kače.
Doinats vesti.
Prvi glavni dan zbiranja volnin in kavčuka. Urad za vojno oskrbo nam poroča: Ob živahni udeležbi prebivalstva se je vršilo v torek prvo glavno zbiranje starih materijalij na korist namenov urada za vojno oskrbo. Povsod so šli otroci že v ranih urah na stanovanja, sprejemali pakete in jih odnašali na nabirališča. Porabile so se v ta namen vse možne vrsti vozil. Videl si težkih voz, malih ročnih voz, potem voz, v katere so bili vpreženi konji, samokolnić, otroških voz itd. Zaloge so se skladale na različnih nabirališčih, po telovadnicah in drugih lokalih, in skoro so bale dosegle izdatne višine. Tudi to pot so se zbirali ostanki snovi za obleke, bombažni predmeti, artiklji iz gumija vsake vrsti, nerabni predmeti iz platna, potem obleke, nogavice, robci, klobuki, vrvice, niti, špaga, vrvi, perilo, stare vreče, stare mreže in odrezki od snovi za obleke. Glasom od mnogih strani došlih poročil utegne zbirka volnin in kavčuka že po udeležbi prvega dne doseči izdaten rezultat. Zbirka se nadaljuje ves teden. V soboto dne 17. junija bo drugi glavni dan zbiranja. Do gospodinj se obračamo^ z nujno prošnjo, naj nerabne in nadležne odpadke snovij za obleke itd., ki so za gospodinjstvo brez vsake vrednosti, darujejo za zbirko volnin in kavčuka.
V ozemlju Srbije, zasedenem po avstro-ogrskih Četah, se je otvoril c. in kr. etapni poštni in brzojavni urad v Sjenici zasebnemu poštnemu prometu. Na imenovani urad je dovoljeno pošiljati: dopisnice, odprta in zaprta pisma, tiskovine (časopise), blagovne vzorce, poštne nakaznice in pisma z označbo vrednosti; od tega urada: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopise), blagovne vzorce, poštne nakaznice, poštno-hranilnične položnice in odprto oddana pisma z označbo vrednosti. V kolikor ta etapni poštni in brzojavni urad posluje kot vojnopoštni urad za tamkaj nastanjena poveljništva, čete in zavode. se v Sjenico lahko pošiljajo tudi zasebni vojnopoštni zavitki za tamkaj nastanjena poveljništva, čete in zavode ter njih svojce pod pogoji, obstoječimi glede te prometne panoge. Pripominja se, da v zasebnem prometu s zasedenim ozemljem v Srbiji ni dovoljeno pošiljati priporočenih pošiljk.
Obiskovanje bolnikov in ranjencev v tukajšnji garnizijski bolnici. C. in kr. šta-cijsko poveljništvo v Trstu naznanja: Obiski bolnikov in ranjencev v pomožni in kontumačni bolnici Rdečega križa v Trstu, ulica Fabio Severo (earnizijska bolnica) so dovoljeni vsak torek in- petek v času od 2. do 3. in pol popoldne. Za obisk potrebne izkaznice se izdajajo omenjene dni v času r J 8. do 11. dopoldne pri tukajšnjem c. in kr. štacijskem poveljni-štvu, ulica Sanita št. 10., II. nadstr. Izrecno se pripominja, da se izdajajo izkaznice za obisk samo navedene dneve in samo takim osebam, ki se morejo izkazati, da so cepljene proti osepnicam.
Trst, 15. junija 1916.
Schottkowsky polkovnik.
Promet z zasebnimi vofnopoštnimi zavitki. Od dnć 9. junija 1.1. dalje se ne sprejemajo zasebni vojnopoštni zavitki za sledeče vojnopoštne urade: 27, 35, 38, 40,42, 44, 47, 63, 66, 68, 70, 71, 72, 75, 84, 87, 92, 104,-110, 126, 132, 136, 139, 162, 169,
173, 189, 206, 351, 351/2, 351/3, 352, 353, 507.
Žrebanje občinskih obligacij. V soboto. 1. julija t. L, ob 10. dpp. se vrši v mali dvorani mestnega magistrata 37. žrebanje obligacij mestnega posojila iz leta 1879. v smislu amortizacijskega načrta. Izžrebane obligacije izplača mestna zakladnica 15 dni po izžrebanju, izplačilo kuponov pa se izvrši kakor običajno po odbitju 2 odstotkov rentnega davka.
V organizacijo oskrbnic za sirote padlih vojakov so se vpisale nadalje: kot ustanovnice gospe: Aglaja pl. Manussi z zneskom K 10.000, baronica Nina pi. Mor-purgo in baronica Katarina pl. Ralli z zneskom po K 1000; kot dosmrtne članice gospe: Marija Zahorsky, baronica Ida Albori, Sofija Schnabl, E. B., Delija Bcd-narz-Smirisich, Ana Gindra in Karolina Rabi, vsaka z zneskom K 200.
Služba za vojnega invalida. Tovarniško podjetje Guido Strauss' Nachfolger C. Bock v Gradcu, Paradeisgasse štev. 3., sprejme vojnega invalida kot tovarniškega slugo. Mesečna plača K 70. Ponudbe je nasloviti naravnost na imenovano tvrd-ko.
Pevsko-glasbena prireditev, ki jo je priredila slovenska ljudska šola v Vrdeli pri Sv. Ivanu v nedeljo 12. junija v korist Rdečemu križu (skladu za vdove in sirote«), se je v vsakem pogledu izvajala tako izborno, da dela res čast svetoivanski šoli. človek bi res ne pričakoval, da se more v takih časih, ko je pouk vsled razmer precej nereden, prirediti kaj tako srečnega. Seveda je bilo treba mnogo, mnogo truda ali vztrajnost svetoivanskih učiteljev in učiteljic je premagala vse ovire. Dijaški orkester je izvajal pod vodstvom učitelja Požarja vse točke tako precizno, da smo bili prav iznenađeni. Petje je vodil učitelj Trobec z njemu lastno skrbjo in vztrajnostjo. Petje je bilo lepo ubrano in, kolikor se pač da s takim materijalom, dobro nijansirano. Občinstvu je zelo ugajalo, oso bito pa »Dolenjska«, katero so morali ponoviti na obče zahtevanje vkljub dolgemu programu. Vse lepe zbore v slavospevu »Habsburški rod« so peli učenci prav lepo, dasi so nekateri teh zborov radi visoke lege precej težko izvedljivi. Štokovo »Boj za dom« je deklamirala učenka Veronika Mlač z občutkom in pravim poudarkom. Ravnotako Pagliaruzzijevo »Svidenje«, katero je deklamirala Vida Godina, in deklamacije iz slavospeva »Habsburški rod« so bile dobro naštudirane. — Mnogo veselosti je vzbudil v nas znani neznanec, ki je spisal in uglasbil kuplet »Rad bi šel tja na bojišče«. Pel ga je Ivan Kocjančič, da smo ga prav občudovali. V raznih varijacijah si malček želi na bojišče, a ker je »majhen le možak, ne more biti vojak«, sedeti mora v šoli na trdih klopeh, doma pa jesti polento in pomagati materi lupiti krompir. Naposled ugane nv dro, da »prepozno prišel sem na svet«! M .rimo, da je bil tudi materijalni uspeh povoljen, saj je bil obširni vrt »Nar. doma« poln. Med posetniki koncerta smo videli poleg svetoivanskega gg. župnika in kaplana deželnega šolskega nadzornika Matejčiča in okrajnega šolskega nadzornika Nekermana.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 17. t. m., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca marca 1915. na modre listke, in sicer od štev. 203.800 do štev. 204.700.
Darovi.
Za naše hrabre^ branitelje so darovali: ga. Ivanka Mikelic: 16 knjig, 1 rjuho, 17 obv. krp, 1 blazino; ga. Uršula Jelen 7 knjig, veliko množino »Edinosti«, gdčna. Marija Gorkič 1 domino; gdčna. Helena Prenevšek: 8 knjig in več časopisov. — Srčna hvala!
CESKO - BUDJEVISKA ttESTAVRA-C1JA (Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delJe Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni llsri.
:: NALI OGLASI::		
□□ □□	se ratunajo po 4 sto t. be*edo. Idaatoo tiskan« besede ae računajo enkrat ved. — Najmanjša : pristojbina znaia 40 stoiink. :	nn □□
Bnmhn* od rezke novega sukna, volnena po-DUinUUZ, krivala in papir kupujem. — Ulica Molin piccolo št. 11.	363
Hf{|nn z dobrimi spričevali, zdrava, lepega ve-IIIjIIIU denja, pridna knhirica in zmožna hifinih del se sprejme takoj. Dobra plača in hrana. Pen-dice Scorcola 351. Villa Emilia.	307
iSllIfll za cepljenje trt proda mirou^nica Cillia.
UUIIII Ulica delle Poste št. 6.	36t»
Kupujem
vsako vrstne cunje. Nasproti tovarne olja vri Sv. Ivanu.	8»>9
Repa kisla
dobra za živino se pro«ia. Ulu-a. Carintia št. 9. Chiaruttini. 370
Kupujem
žaklje vsake vrste J. Stebel Trat, ul.
Torrente 36.
175
šivilja, ki zna šivati, vezati in krojiti obleke za gospe in otroke, se priporoča za delo na domu. Ulica Picar^i 3, I na^1-
Spretna
in otroke, se pripc-
vr. št. 5.
321
^Aftnnrliffviff zmožna slovenskega, nemškega UuSPUuIllIU in italijanskega jezika ište službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hiSno delo, šivanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „T, 1916U.
Ifunilfnm žaklje vsake vrste. Jakob Margon, EVUPUJcIII vL Solitario bt. 21 (pri mestni bol-nišn ci) Prva slovenska trgovina.	250
na debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nikj, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. Nicolo štev. ID.	6J
domači pridelek rs zr osi tja od 3 kg naprej
MIL AN KRAUA^IJA
Begunje pri Cerknici.
Na drobno se prodaja v Trstu:
Ulica Giulia 29 in ul. U$o Foscolo 3.
Botri! Q Botre
Ob priliki birme posetite
Zlatarnico Ci. PIn©
u Trstu ulica Canale ste«. 13
Trst, ulica delle Beccherie 31
Kupuje razne kovine kakor n. pr.: baker, bron, med, kositer in svinec po najvišjih cenah. — Prodaja in popravlja sesalke za trte.
in odrezke v vsaki množini in vsake vrste kupuje tvrdka
i Civran Si« (nasledniki)
Trst, ulica della Tesa 42-44.
•«9
1
Brez posebnega obvestila.	e$e
Potrtim srcem naznanjamo v-e:n sorodnikom, prijateljem in znancem, i« i« »»8 ljubljeni, prodobri o5e, stari oče, stric
GREGOR FURLANI
danes, ▼ četrtek, po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno ▼ Gospod« zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se bode vršil v soboto ob 3 in pol pop. iz mestne bolnišnice v cerkev sv. Antona i a od tam na pokopališče pri sv. Ani.
TRST-Sv. IVAN, 15. junija 1916.	Drvita« F
Pogrebno podjetje CAPPELaN.
M. WEISS
CORSO 7-9.
™ prednostno pralna bliso.
Popelin	Nara izbera
___■	v vseh teh predmetih
Marquisette je neprenosljiva.