J — Danes se bodo v stinH zbrali obrtniki: go- nelc J? ^'^opievozniki. Sesta-strokovni odbor stinrt5^ Strokovni odbor za go-p« gospodarski zbor-2 nivol ^do seznanili Predk» fcf- obravnavala PredvSp proračuna, ki ko. bS” Ped^^ Mesto - Tu so sel zbori vo- \ siedo’ 7o ^ ^ začeli prejšnjo t samonri^f^'L* ° sedemletnem* l^opn^evku za šolstvo, ki bi: bila nrJ^ ^^f^rendumom, je do-1 livc^ z večino glasov vo-; Zadušil se je med požarom StrJSr ^ spalnici Frančiške cesti uZi ^^onilju na Kolodvor^i 20-iAfi!^ ». Požarom je na kavču spal Šilci Strugar, ki so ga ga- lOnnn^ mrtveca. Škode je za Korp^ dudarjev. Bržkone je začelo Drprf ^^di ogorka ctearete, ki jo je panjem pokadil Miran Strugar, ““gar se je potem v sobi zadušil. Kaj pa letališča? v poslanci so na srečanju ianrpv P°^dravUi pobudo Gor- 0 letaUVp^ republika izreče besedo talfe v^l!!! I" "»reži le- Ptav so, da je »*smer«?n u sredstev za letališče v rednc!^J”ri**“’ j® opravljeno izreži na 1 letališče, ki 'alskpo koridorju (pasu le- iodo m Srednjo Ev- raibrilvzhodom, bi imelo vlogo. Poslanci niso *>ieniin Maribora in Brnika, lovariatP f ; da bi se začeli do- ^bami • pokrajinskima *^ojihnačrtih.*^"^®"^ miSijenja o >M*SX* Zdravstveni delava na Dolenjskem imajo polne roke dela. V začetku minulegp tedna seje začelo cepljenje proti črnim kozam. Najprej so bili na vrsti zdravstveni delavci, za njimi šofeiji, miličniki in zaposleni v gostinskih in turističnih podjetjih. Tudi ljudi, ki so namenjeni čez mejo, cepijo pred odhodom na tuje. Na sliki cepljenje v garniziji JLA v Ceridjali 25. marca. (Foto: M. Jaranovic) PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SRS V NOVOMEŠKI OBČINI S. Kavčič; »Človel( se počuti prijetno...« -----------------------!:igiM&tr— -------------------------------------------------------- Predsednik IS SRS Stane Kavčič je v torek dopoldne obiskal delovna kolektiva NOVOLES in IMV - Popoldne je imel razgovor s političnim aktivom - Spodbudna izjava predsednika Staneta Kavčiča J. T. V torek dopoUne je predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič v spremstvu podpredsednika dr. Franceta Hočevarja in sodnika ustavnega sodišča Jožeta Borštnaija obiskal lesni kombinat NOVOLES v Straži in Industrijo inotomih vozil v Novern mestu. Goste so spremljali najvišji politični in oblastni predstavniki iz novomeške občine. hnlf obdobju je zeio kpo in toplo vre-se je po- in bo še nestalno m ^neje Vmes bodo tudi, sleH?? '^me. V na-, dneh je nevarnosti Predsednik Kavčič si je v obeh kolektivih ogledal proizvodni proces in se obenem zanimal za nadaljnje proizvodne načrte. Najprej je imel razgovor s predstavniki NOVO-LE^, kjer ga je generalni direktor Jože Knez seznanil z delom kolektiva. Predsednika sta najbolj zanimali dve vprašanji: kako je z izvozom in kako se praktično uveljavlja samoupravni dogovor o de-Utvi osebnih dohodkov. Predstavniki NOVOLESA so mu povedali, da v letošnjem letu še bolj povečujejo izvoz v prekomorske dežele, ker jim ta več prinese, kot če bi prodajali doma. V zvezi z uveljav^anjem samoupravnega dogovora pa nastajajo nekatere težave, ki jih pa po svojih močeh rešujejo. V IMV je goste sprejel generalni direktor Jurij Levičnik in predsednika ter njegove spremljevalce seznanil z hitrim in plodnim razvojem tega največjega kolektiva na Do- lenjskem. Tudi tukaj se je tov. Kavčič najbolj zanimal za izvozno politiko in delitvene odnose ter še za vrsto drugih vprašanj, saj ta prizadevni kolektiv res nima vedno pravega družbenega razumevanja in podpore. Predsednik izvršnega sveta ni bil samo opazovalec, večkrat se je vpletel v razgovor in dajal svoje pripombe ter želel podrobnejša pojasnila. NEVARNOST! Pomlad neti požare V zadnjem tednu je petkrat gorelo > Zgorela je 81-letna Neža Škorjanc, ki je gasila Prepričan sem, da je bil Stane Kavčič z obiskom zelo zadovoljen, saj je po končanih razgovorih v IMV dal naslednjo izjavo: „Moram vam dati vse priznanje za to, kar ste naredili. Človek se res prijetno počuti, ko pride v takšen kolektiv!" Po končanem obisku v obeh kolektivih predsednik Kavčič ni mogel skriti presenečenja, saj se je na lastne oči prepričal, kaj sta ta dva dolenjska delovna kolektiva v nekaj letih s pridnim delom, odtrgovanjem in veliko požrtvovalnostjo ustvarila. S. DOKL PRVIČ Z ZAKONOM Mehkeje postlano Kaj prinaša pokojninsko zavarovanje kmetov Morda je šlo premalo opazno mimo nas: dobili smo novost, katere namen je kmečkemu človeku topleje postlati za starost. Republiški zbor slovenske skupščine je te dni sprejel zakon o pokojninskem zavarovanju, ki bo dal prvič v slovenski zgodovini kmetu pokojnino. Z letom 1973 bodo začeli dobivati pokojnine 75 in več let stari kmečki ljudje, v naslednjih letih pa še drugi Plačevanje se bo začelo letošnjega 1. januaija. (Nadaljevanje na 6. strani) »Obdržati zagon« je poudaril Andrej Marinc v Novem mestu „Sedanji revolucionarni zagon Zveze komunistov moramo obdržati, saj bomo le tako in z nenehnim delovanjem preprečili nihanja, pretrese in krizna stanja v družbi Konkretno in odkrito razpravljanje je v partijskih vrstah neobhodno, zlasti pa se moramo tako pogovarjati najodgovornejši,'* je dejal sekretar sekretariata CK ZKS Andrej Ila-rinc v torek v Novem mestu, kjer se je udeležil posveta sekretarjev občinskih komitejev ZK, predstavnikov občinskih konferenc SZDL in občinskih sindikalnih svetov ter predstavnikov občinskih skupščin na območju medobčin atomskem klubu več članov in je vedel, da bo lahko eden izmed njih še posebej ob- tako se je končala še čutljiv - namreč Kitajska. Spo- matsko-strateška (v razum o omejitvi strateške obo- meru bolj diplomatska^, rožitve bi imel svojo popolno ga, ki je bila nekaj vrednost samo tedaj, če bi ga središču pozornosti. '^‘^1 j4i» podpisali vsi, ki imajo (ali pa bi tanija bo izplačala lahko imeli), atomsko orožje. Hjonov funtov letne od^ ^ Šele tedaj bi bil ta planet rešen v naslednjih sedmih bo primaknila tudi (j pa Severna Irska je še y * • t______________^ velike skrbi — sedaj pa nikakor ni tako. V tem smislu lahko _______________________ ^ pozdravimo morebitni helsinški bi nemara kazalo re^‘i. sporazum vendarle samo kot bolj?) nemima. Zadnj* uvod v akcijo širšega pomena, vzrokov je sklep vlade ki bi nujno morala slediti ameri- skega premiera Heatn^» ško-sovjetskemu dvogovoru o uvedla na tem p omejitvi strateške oborožitve, sko upravo. Severno* področja V _ I. oevemo>r^|3,^ Obe strani se zazdaj obnašata ment je suspendiran m zelo skrivnostno in vsekakor je vsa oblast na tudi izjemno samozavestno. So- nega otoka v britanski** ^ Odgovor na to hni^trd. vjetsko-ameriški razgovori o omejitvi strateške oborožitve so še vedno zgolj ekskluzivna zadeva vseh velikih, ki sama zase in ne oziraje se na druge rešujeta probleme velikih. Opozoriti je treba tudi na dejstvo, da oba partnerja kljub dolgotrajnim pogovorom — razgovori SALT so se začeli že leta 1969 — skrbno načrtujeta nadaljnji razvoj svojih strateških sil in vsaj zadnji ameriški načrti nič ne kažejo, da bi bile Združene države pripravljene kar čez noč prenehati s tem delom oboroževalne tekme. Prav enako je stanje tudi na drugi strani. V tem tezo: silovite ^fioA stavke in neredi, ^ ^ f znova pretresajo Seven ^ TELEGRAM ,tsiq * MOSKVA - V izstrelili avtomatsko veso jo „Venera-8“. Julija mehko pristala na ANKARA - Tur^?cv% sodiščejeodložilousmn vičarjev, Ker bo prej pr ^ vo republikanske narodn«-razveljavitvi zakona, _ smrtno kazen v 1 Ni:WYORK week, so Izraelu že d® . jjpa P skupno 40 vojaških tom, obljubljenih Tel ^ UDijenin ^ Take so rq)ubliške ceste po Beli krajini. Na odseku med Gribljami in Adlešiči (na fotografiji) je na cesti vsaj delavec z gramozom, marsikje še tega ni. Ceste so izredno slabe, promet po njih je močan, obenem pa oviran. (Foto: R. Bačer) Kaj pa »Mea culpa«? Prejšnji teden je eden od sekretarjev osnovnih organizacij na novomeškem posvetu takole razpravljal o sedanjem „trenutku v ZK“: „Tovarišu Titu smo pred pol leta glasno zaploskali, ko je udaril po neupravičenem bogatenju. Sprašujem, kaj smo naredili do zdaj, da bi bilo socialnih razlik manj? Mislim, da smo komunisti premalo storili S tem da smo pokazali na malega človeka, češ od tebe je vse odvisno, nismo stvari niti za ped premaknili naprej. Začeti pa bi morali pri sebi, ugotoviti, kako smo sami vpleteni v to stvar, in videti, kaj je s to našo meo culpo!“ Rastlinjake Agrarie na Čatežu so si 24. marca ogledali gostje iz Velike Plane v Srbiji. Predlagali so navezavo poslovnega sodelovanja z Agrario. Ta naj bi jih oskrbovala z valilnimi jajci za vzrejo piščance\ in odprla v Plani svojo cvetličarno. (Foto: J. Teppey) Letošnja zima je naredila v kočevskih gozdovih veliko škode. Južni sneg je polomil največ smrek, saj je veliko dreves ostalo brez vrhov, zato jih morajo posekati. Škode je precej tudi na partizanskih bolnišnicah. Na sliki: ro^e smreke brez gjave (Foto: S. Dokl) Ogreva se, prihajajo bolj žejni meseci, za mirensko „Dano“ pa sezona za prodajo. Nova polnilnica bo letos povečala proizvodnjo še za petino. Celotni dohodek je lani znašal 53 milijonov din ali 63 odst. več kot leto dni prej, letos pa je plan 65 milijonov. (Foto: Legan) Od vrat do vrat po papirje za dopust Vedno več je delavcev, ki so prebili leto, dve v Nemčiji in so zdaj spet zaposleni doma. Delovna doba v tujini se jim šteje v pokojninsko zavarovanje, toda pri dopustih se stvari zatikajo. Sejmišča BREŽICE: Kar 1837 prašičev v starosti do treh mesecev je bilo naprodaj na sobotnem sejmu v Brežicah, razen tega pa še 31 starejših od tri mesece. Kupčija je bila kar dobra, saj so rejci prodali 1.694 pujskov po 15 dinagev za kilogram žive teže, starejših prašičev so prodali 22, cena pa je znašala 9 din^ev za kilogram. NOVO MESTO: Na ponedeljkovem sejmu v Novem mestu je bil srednje živahen promet, cene pa se od zadnjega sejma niso bistveno spremenile. Prodajalci so pripeljali 541 prašičkov v starosti do tri mesece in 62 starejšjh, prodajne cene pa so bile za pujske 240 do 300 dinarjev, za starejše pa 310 do 450 dinarjev. Prodanih je bilo 376 prašičev. Zakaj v Ljubljano zaradi dopusta? V brežiškem obratu IMV so med prvimi -naleteli na to. Delavec je delal v Nemčiji šest let, vrnU se je domov in v podjetju bi rad dobil dopust. Samo štirinajst dni mu ga lahko odobrijo, ker v delovni knjižici zaposlitev v Ne*nčiji ni vpisana. V obratu je pet takih, ki so zaradi „formalnosti” prikrajšani za dopust. Na izpostavi Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje jim te dobe ne vpi- Kmetijski nasveti Z ultracidom nad kukca Zdajle spomladi, ko bo začela odganjati vinska trta, se bodo dolenjski kmetje spet hudili na kukca ali volkca, ki bo objedal brste in s tem uničeval rast v vinogradih. Živalcf«, ki se bolj strokovno imenuje rilčkar, se svojega uničujočega opravila loti ponoči, podnevi pa se skriva v tleh, med grudami zenUje. Kukec je do poldrugega centimetra velik hrošček črne barve, z majhnimi lisami. Njegove ličinke se razvijajo iz jajčec, ki jih odrasla samica odloži h koreninam vinske trte. Ko se izležejo, se ličinke lotijo korenin, jih objedajo in lupijo, tako da začne rastlina, če je močneje napadena, vidno hirati. Ličinke so še posebno nevarne v trsnicah, medtem ko je v vinogradih hrošček večji nebodigatreba. S kukcem so se vinogradniki včasih spoprijeli na bolj preproste načine. Trte so zgodaj gutraj, ko se hrošči še niso umalaiili, otresali, podnje pa postavljali ponjave, v katere so hroščke enostavno polovili. Razumljivo je, da je tak način primeren le za manjše vinograde. Podobno je mogoče kukce loviti v nastavljene šope rastlinja, v katere se škodljivci radi zatekajo. Svoj čas so mnogo priporočali tudi nalašč pripravljene vabe, sestavljene iz otrobov, melase in arzenovih spojin. Najbolj učinkovito je seveda škropljenje. Strupene arzenove fmpravke (svinčev arzenat) bo dovoljeno uporabljati samo še etos, prav tako bo omejena uporab DDT pripravkov, kar vse se je sicer proti kukcu dobro obneslo. Namesto teh zdaj priporočajo druga dovoljena sredstva, kot so elocron, zolone, birlane, unden, dimecron in ultracid, ki so novejši pripravki za boj proti koloradaiju. Priporočajo predvsem ultracid, strupeno snov, ki seje dobro obnesla proti strunam. Zdaj, ko bo kukec postal nevaren, je treba biti nanj pripravljen. Kako se ultracid uporablja, preberite navodilo na pripravku oz. poslušajte nasvet strokovnjaka. Inž. M. L. šejo, ker nimajo tovrstnih navodil. Prizadeti se obračajo po pomoč in posredovanje na občinski sindikalni svet. Začne se telefoniranje v Celje in v Ljubljano, dokler jim končno ne obrazložgo, kako je s temi stvarmi. Postopek vodi republiški Zavod za socialno zavarovanje, ki mora izdati odločbo za vpis „nemške“ dobe v knjižico. Toda ljudje vseeno težko razumejo, zakaj mora vsak posameznik v Ljubljano, zakaj ga pošiljajo od vrat do vrat, ko bi potrebne papiije lahko sprejeli v domači občini: bodisi na referatu za delovna razmeija pri skupščini ali pa pri zavodu za socialno zavarovanje. Koliko poti v Celje ali v Ljubljano bi prihranili ljudem! Tiste, ki se ne znajdejo, dobe včasih v roke razni šušmaiji in jim krepko zaračunajo svoje usluge. Ce pomislimo, da imamo na stotine povratnikov - sčasoma jih bo v Sloveniji na tisoče — je res malo čudno, da bi morali vsi osebno romati v Ljubljano. To je vse prej kot smotrno, zato bi morali priti ljudem naproti in spraviti stvari v drugačen red. J. TEPPEV Prav izkoristite mleko? »Masla ni« Masla ni! Tak klic pri nas pravzaprav ni nič posebnega. Zaradi omejenih cen masla naše mlekarne raje prodajajo mlečno maščobo v drugačni obliki ina primer kot smetano), ker s tem več zaslužijo. Toda to še ni glavni vzrok. Poglavitno je, da nam masla primanjkuje, ker imamo preslabo razvito živinorejo in ker r^eka ne izkoristimo najbolj pametno. O tem je na nedavnem razgovoru, ki ga je priredila sekcija kmetijskih novinarjev, d^al inž. Rado Dvoršak, tajnik zborničnega sveta Za kmetijstvo, naslednje: „Spremeniti bomo morali odnos do tolšče v mleku. Mleko uživaifto zaradi dragocenih beljakovin, ne pa toliko zaradi kalorij, ki jih daje mlečna tolščoba. Torej bi lahko mleko uživali z manjšim odstotkom maščobe, tako kot v razvitem svetu, dodatno tolščo pa bi lahko predelali v maslo. Pri nas je v prodaji mleko, ki ima 3,2 odst. tolšče, ponekod celo 3,6 odst., zato je zadnji čas, da bi uvedli prodajo mleka z manjšim odstotkom, na primer samo z 1,6 odst.“ Ne vemo, kaj mislijo v mlekarnah o tem predlogu, dgstvo pa je, da nas položaj in primanjkljaj masla (letos je predviden zelo velik uvoz) silita, da tudi v tej smeri, o kateri je govoril inž. Dvoršak, iščemo rešitve. M. L. 90 minut Cas je postal dragocen. Zlasti velja to za vse zaposlene IjudL Zato je treba pozdraviti potezo, ki je v naši politični praksi malce nenavadna: Predsedstvo bbčinske konference SZDL v Nišu se je letos med drugim odločilo tudi za učinkovitejše delo. Sklenili so: noben sestanek, pa naj ima še tak dnevni red, ne sme trajati več kot poldrugo uro! To je dovolj, tako pravijo tovariši v Nišu, da se pove in sklene vse, kar je treba. Tako naj bi ravnale tudi dru^e konference in vodstva različmh organizacij, pa bi bilo družbeno življenje kmalu bolj razgibano. Po mnenju predsedstva niške konference SZDL so ražne prazne razprave precej zamorile ljudi, saj se oglašajo največkrat eni in isti predstavniki organizacij. Zaposlenim občanom pa je čedalje bolj dragocena sleherna int-nuta. Ker je tudi predsednik SZDL v Nišu delavec, je seveda toliko bolj razumljivo, da je pri njih „čas postal zlato“. O zgledu Niša kaže razmišljati, morda pa bi ga morali tudi posnemati. Kika pa nas deli na dva dela. Približati so do leta 1966, ko je upravljanje s^novanjskih stavb prevzel DOMIN-VEST, imeli nekaj denarja in so se zanimali tudi za okolje stavb, smo spodrezali korenine. Ze nekaj let le životarijo. Vprašanje: na koga naj se obrnemo za postavitev opasne deske, za ureditev cvetličn^a nasada, za posaditev drevja, za ureditev otroškega igrišča v naselju itd., itd. se je zvrtalo v občane. Krajevno skupnost sicer imamo, toda ta je predaleč, je za vse mesto in še del okolice ena sama in bi se v takšnih drobnih, pa vendar pomembnih vprašanjih iz^-bila. Morda porečete: z dobro voljo se da čez bregove! To je res, toda resje tudi to, da ustaljene organizacijske oblike, ki bi povezovala težnje občanov v sosesKi nimamo. V novomeškem primeru je to pomembno tudi zaradi SLO: Krka deli mesto na dva dela. Kako bo v takšnih pogojih ena sama KS vodila odpor? Vse našteto so vprašanja, ki teijajo odgovor. M. J. Na več krajevnih konferencah SZDL v Novem mestu je bilo letos načeto vprašanje delovanja krajevne sJcupnosti. Da ne bo nesporazuma: občani poudarjajo, da je KS Novo mesto naredila v času svojega obstoja zelo veliko, in glede tega nimajo pripomb. Novo mesto pa se zelo hitro povečuje, v njem se je že izoblikovalo več zaključenih stanovanjskih sosesk. V soseskah se, tako kot povsod tam, kjer je veliko ljudi, poraja veliko drobnih težav in vprašanj, ki terjajo hitre rešitve. KS je imela v zadnjih letih obilico dela z večjimi posegi v mestu. Hišnim svetom, ki Kako daleč od sodobnega Primanjkljaj Ne gre za denar, temveč za stro-kovr\jake v črnomaljski občinski uptavi. V zadnjih letih so največ zaradi hudega pomanjkanja v proračunu skrčili število zaposlenih za Eolovico, razen tega pa je nekaj stro-ovruakov s končano visoko Solo odšlo v podjetja . Slabi delovni pogoji, predvsem pa nizki osebni dohodki so glavni razlog, daje sedai\ja izobrazbena raven občinskih uslužbencev precej pod zaželeno ravnijo. S podobnimi težavami se srečujejo tudi na sodišču in v podjetjih, od koder pa kader uhaja v bolj razvite predele, kjer zaposlenim več nudijo. Stanovanjsko vprašanje je prav tako ena važnih sestavin za obstoj strokovnjakov na službenem mestu, toda doslej v občinski upravi za te stvari niso mogli dajati omembe vrednih sredstev. Ker se s prenašanjem pravic od republike na občino zahteva od občinske uprave vedno več, strokovnjake vedno bolj pomešajo. Kako torej priti do šolanih ljudi, ki jih nujno potrebujejo na nezas^e-nih ali nestrokovno zasedenih delovnih mestih? Potrebno bo več prizadevnosti pri iskanju kadra za 6 nezasedenih delovnih mest, moralijim bodo zagotoviti stanovanja in primerne osebne dohodke, poleg tega pa razpisati še 9 štipend^, da bi v doglednem času izpolnili nestrokovno zasedena delovna mesta. Postopoma bo treba reševati fc slabe delovne pogoje v neprimernih prostorih, obenem pa urediti osebne dohodke in stanovanjska vprašanja že zaposlenih, da ne bodo k ti ušU drugam. R. B. credlUP I« ••• Nova turistična sezona se vse hitreje bliža: v naslednjih dneh se bo začela plima izletniškega turizma, kmalu bodo najpogumnejši že spraševali, kdaj se bo mogoče kopati odprtih bazenih v termalni vodi Pred novo sezono smo imeli dejansko eno samo turistično otovoritev, ki ji res lahko damo vzdevek - na- Pred sezono predek. To je nova restavracija Pri vodnjaku sredi Novega mesta, ki jo je domiselno uredil hotel Gred Otočec. Sicer pa ostaja vse po starem: še naprej bomo lahko jadikovali, koliko turistov bi lahko zadržali na Dolenjskem, če... Ta „če*' pa je mnogoter: potrebne bi bile nove postelje, večja iznajdljivost gostincev. Samo vzglavje in žlica že dolgo več ne zadostujeta. Čeprav si v Jugoslaviji letos spet obetajo rekordno turistično žetev, na Dolenjskem posebnega napredka ni mogoče pričakovati, ker se število postelj v primerjavi z lanskimi ni kaj prida povečalo, o znatno večjem finančnem ttržku pa spričo inflacije, ki ji ne znamo spodrezati kril, ne kaže izgubljati preveč besed. y^se skupaj v premislek pa si velja ogledati nekaj podatkov iz različnih ceniicov. V avstrijskem „Kronnenzei-tung** si lahko preberejo turisti, da stane 14-dnevno letovanje, vključno s poletom z letalom, v Italiji (Rimini, Sorent...) 2060 šilingov, v Španiji (Mallorca, Costa del Sol) 2370, v bolgarskih črnomorskih letoviščih 2430, v Turčiji 2480 in v Jugoslaviji (srednja Dalmacija, Črna gora) 2490 šilingov. Države z razvitim množičnim turizmom^ kjer imajo dolgoletno tradicijo, so torej cenejše! Pri nas pa slepo verjamemo lastnim napovedim -in smo vse dražji Upajmo, da vsaj na Dolenjskem ne bomo naredili take napake, ker bi to lahko zavrlo turistični razvoj in postavilo na glavo naše dosedanje turistične načrte in investicije. to stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Odgovor na članek: »So imeli meseci premalo dni!« Spoštovani tovariš urednik! V Dolenjskem listu št. 9 z dne 2. marca 1972 ste objavili na strani 12 v drugem, tretjem in četrtem stolp cu članek pod naslovom: ZLORABE IZ KORISTOLJUBJA - SO IMELI MESECI PREMALO DNI? V tem članku je navedeno, da je občinski javni tožilec zahteval uvedbo postopka tudi proti članu našega delovn^a kolektiva Janezu Zavrču zaradi utemeljenja suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega poktžaja ali zlorabe uradnih pravic iz koristo-Qubja, s tem da so se odobravali Ivanu Niniču lažni obračuni, tako da se je podjetje izognilo plačilu ustreznih prispevkov, Ivan Ninič pa plačilu davlu od skupnega dohodka občanov. Ker takšno obvestilo javnosti še pred razčiščenjem stvari v sodnem postopku ut^e škodovati našemu podjetju in našemu tovarišu Janezu Zagorcu, direktoiju prodajnih služb, vas prosimo, da v Dolenjskem listu objavite naše pojasnilo: ,JKRICA“, tovarna zdravil v Novem mestu, je z Ivanom Niničem, osebnim upokojencem, sklenila dne 21. junga 1969 pogodbo, po kateri je prevzel komercialno obdelavo Istre in Dabnac^ zaradi prodaje kozmetičnih preparatov. Dogovorjeno je bilo, da bo za dek> prejel po oprav^nem prometu 2%. Tak^ provizga naj bi krila njegove dejanske stroške potovanja vsak mesec vzdolž Istre in Dalmac^e in nazaj ter osebni dohodek. Ta pogodba je bila pozneje nadomeščena s sklepom z dne 23. aprila 1970 o rednem delovnem razmerju z nepopolnim delovnim časom in z omejeno dobo trajanja, toda pod istimi plačilnimi pogoji na podlagi 2-odst. provizge od opravljen^ prometa. Podjetje je upravičeno pričakovalo, da bo Ivan Ninič s svojim delom dosegel tak u^h, da bo z dogovorjeno provizgo 2 % od opravljenega prometa pokril vse potne in druge stroške in da mu bo ostal še primeren osebni dohodek za opravljeno dek). Ivan Ninič je prevzel ri-ziko, da bo dogovoijena provizga pokrila njegove stroške in da mu bo ostal še primeren dohodek. Pri tem je bik) razumljivo, da se bo u^h pokazal šele potem, ko se bo pri svojem delu uveljavil Ivan Ninič je delal za podjetje Krka od junija 1969 do septembra 1970. V tem času je za podjetje dosegel primeren u^h, ne pa še zase. Provizga od doseženega prometa je bila cek) nekoliko manjša, kot so znašali njerovi potni stroški, ki jih je Eravilno obračunaval po potnih na* >gih. Ivan Ninič je pri tem imel, kakor se sedaj kaže, določeno korist s svo-jim provizijskim dek>m na istem območju tudi za podje^ „Dana" z Mirne. Toda podjele IGrka ni vedelo in ni imek> razloga za sum, daje obračunaval potne stroike na istih r&-lacgah in za iste dneve pri obeh podjetjih. Ker je podjetje Krka izdigalo Ivanu Niniču pravilne potne nak)ge, Ivan Ninič jih je pa pravilno obraču-nav^ jie da bi podjetje vedelo, daje za isti čas potne stroške obračunaval tudi podjetju „Dana**, je neupravičen sum, da je naš tov. Janez Zagorc, direktor prodajnih shižb, odobraval Ivanu Nmiču lažne obračune, da bi se podrtje izognilo plačilu ustreznih prispevkov in Ivan Ninič plačilu davka. Podjede Krka je v svoji dejavnosti doseglo v letih 1969, W0 in 1971 promet po 243,503.768,19 dinagev, /91,938.223,40 dinaijev in 401,895.370,69 dinaijev ter dohodek na sklade: 19,132.954,30 dinarjev, 28,211,200,20 dinaijev in 35 J88.318,48 dinaijev. Že samo to dejstvo izl^jučuje, da Kako bo z usodo nekdanjega ko stan je viškega gradu oz. samostana, to je zdaj vprašanje. V delu stavb«, ki ga ^imo na sliki, si je A^okombinat Krško uredil pobiifaUco cvička, v nada-^evanju pa si v I. nastropju Tehniaci muzej Sk>venije pripravlja prostore za vinarski oddelek. Kaže, da bo že za proslavo 400-letnice kmečkih uporov čisto v vogalu nastala vehka dvorana 10 x 17 metrov, ki bo prva dvorana Gorjupove galerije - stalne razstave sodobnih umetnikov Jugoslavije. Občinstvu, ki prihaja v mednarodno galerijo Forme vive, smo pač dolžni pokazati tudi naše domače storitve. Gorjupova galerija, ki je nastala iz darov jugoslovanskih umetnikov, je še posebej dolžna, da prav te ustvarjalce nenehno predstavlja domačim in tujim obiskovalcem. To bo lahko opravljala, saj bo med galerijo modeme kiparske umetnosti v samostanslun vrtovih in Gor-ji4>ovo galerijo vsega k nekaj stopnic. je podjetje ali katerikoli odgovorni delavec v podjetju poskušal pridobiti za podjetje kakršnokoli korist, s tem da bi se izogibalo plačilu ustreznih prispevkov od osebnih dohodkov. Mnenja smo, da smo dolžni takšno pojasnilo vsem, ki so brali omenjeni članek, da bi ne imeli nepravilnega vtisa o delu našega podjetja in naših delavcev. Predsednik odbora za medsebojna razmerja: ANICA PAVlSlC, dipL farmacevt Hočemo biti enakopravni Vabila za zbor volivcev 20. marca nismo dobili vsi stanovalci bloka na Tomšičevi cesti 13 (ekonomski blok) v Kočevju. Med tistimi, ki ga nismo prejeli, smo: Jože Ožbolt, Nada Salamon, Angela šulc, Rudi Vrbovšek, Marga Mandič, Džoko Mandič, Srečko Leskošek, Alojz šega, Valentin 2urga in morda še kdo. O tem sem se sam prepričal takoj po odhodu dostavljavca skup^ s snai^o Poldo Kranjc in še nekaterimi drugimi. Protestiram, ker vabil ne dobimo vsi. Smo enakopravni občani in enakovredni, zato bi morali dobiti vabilo. Če nas ne bi bilo na sestanek, pa bi govorili, da nismo aktivni drža^jani in se ne udejstv^emo v družbenem delu. Paznik, kije vabila raznašal, mi je zatrdil, da jih je dal v vse nabiralnike, mi pa menimo, da tega ni storil. Otroci so namreč tisto dopoldne, 17. marca, imeli športni dan in tako zagotovo niso pobrali vabil iz nabiralnikov. JOŽE OŽBOLT. Tomšičeva 13 Kočevje Zakaj ne dobim potrdila? Na članek, objavljen v Dolenjskem listu pod naslovom ,JMV je dolžna dati prasnilo", še nisem dobil odgovora. Čeprav vem, da so članek prebrali, so raje vso stvar zamolčali. 2^kai se ne odločijo, da bi p^ jasnili, kaxo so izplačevali regres in abljivi del za lani? Vsi, ki smo odšli iz podjetja, ne moremo vedeti, kaj je sklenil centrabii delavski svet. Ker sem potreboval potrdilo, da v IMV nisem dobil regresa in gibljivega dela za lani, sem se obrnil na obrat IMV na Mi^, kjer sem bil zaposlen in prosil za potrdilo. Sekretarka je dejala, da sama ne sme izdati potrdila, upravnik pa je dejal, da ga ne sme izdati brez dovođenja uprave v Novem mestu. Ko sem se oglasil tretjič, mi je iq>tavnik, tovarii Kurent pojasi^, da uprava ne dovoli izdati potrdila, zato naj se oglasim v kadrovskem oddelku pri tovariiu Dulariu v Novem mestu, ki mi bo pojasnil vso stvar. Dejal je še, da bom morebitno tožbo iz^bil, kot so jo iz^bili drugi delavci, od* ^voi na moj čbmek, pa da bo ob-javUen v Dolenjskem Ustu. Zdaj sta minila dva meseca, pa odrovota Se ni, od^voril pa mi ni niu tovarii Dul^, ki sem ga prosil za pojasnilo in odgovor. Res ne vem, zakaj mi tega potrdila nočgo izdati, ko pa nisem dobil noben^ dinarja. Pripomnim naj še, da pri sklepu za izplačilo,regresa niso bdi objektivni. Na dopust smo šli kolektivno sredi leta, denar za dopust pa so razdelili šele 29. novembra. Kot da bi čakali, da jih čunveč zausti podjetje, denar pa da ostane iMV. JOŽE ZAKRAJŠEK Mirna 141 lecaja za poKlicne lovce in gorsko stražo, ki je bil od 1. do 21. marca na Ugaiju pri Ribnici, se je udeležilo 32 teč^nikov iz vse Slovenije. Udeleženci tečaja so med tečajem šli tudi na poučne izlete v Kočevski rog in na Gorenjsko. (Foto: D. Mohar) v LETOŠNJEM LETU KAKOVOSTI Ko prodajaš ali kupuješ — premisli Kako je s kakovostjo mleka in mlečnili izdelkov Ni hrane, ki bi bila tako popobia, kot je mleko. Edino to ima vse snovi, ki jih potrebuje človek, zato je prav inleko prva hrana mlademu organizmu. Po pravilniku o kvaliteti mleka je zanj določena naslednja definicija: „Mleko je proizvod, dobljen z enim ab več zaporednimi popobiimi in neprekinjenimi molžami krav, koz, ovac, bivolic, kateremu ni nič dodano niti odvzeto." Pod imenom mleko je v prodaji le kravje mleko. Če gre za ovčje, kozje ab kakšno drugačno mleko, mora to biti vidno označeno. V prodaji je lahko le tisto mleko, ki je namolzeno najmanj 15 dni pred telitvqo ter vsaj 8 dni po njej. Prepovedano je prodajati mleko od bolnih molznic. Najpogostejša bolezen je tuberkuloza; ugotavljamo jo s tubeikulinizacgo goveda. Od molznic, ki jih zdravimo, ne smemo prodajati mleka, ki je bilo namolzeno med zdravljenjem in še 5 dni po zdravljenju z antibk)t3ci in drugimi zdravili^ ki prehajajo v mleko. V prodaji je lahlco mleko, v katerem so s toplotnim učinkom uničeni škodljivi mflcroorganizml Tako mleko je pasterizirano, pasterizirano posneto mleko, steri&irano in kuhano mleko, glede na to, pri kakšni temperaturi in koliko časa so mleko se^evali. Pasterizirano mleko smejo prodajati v prodajalnah največ 48 ur po času, ko je zaustilo mlekarno, in to pri temperaturi, nižji od 8 stopinj Celzp - ali največ 12 ur, če je temperatura višja od 8 stopiaj. Po tem času je dovođeno mleko uporabljati le za predelavo. V poprečju ima mleko 3,8 odstotka mlečne tolšče. V prodaji je NO, KAJ PA VI, SOSED? ALI NABIRATE KONDICIJO? DOMUS: Seveda, sosed! Tudi vi se pripravite. Imeli boimo velike pomladanske manevre. V aprilski številki revije Naš dom bo bojda o tem pisalo na desetih straneh. Moja žena pravi, da bomo to pomlad res temeljito počistili stanovanje. mleko s 3,2 odstotka maščobe, kar pa mora biti označeno, da gre za tipizirano mleko. Na deklaracgi mora biti na originalnem pakiranju označen datum pasterizacije. JOGURT JE LAŽJE PREBAVLJIV - Bakterije fermentirajo mlečni sladkor in ustvarjajo mlečno kislino, ki obaija mleko. S tem se mleko pretvaija v zelo okusen in lahko pre-bav^iv proizvod - jogurt. V mleku so lahko tudi škodljive drobnoživke. S pasteriziranjem jih uničimo, nato pa mleko okužimo s koristnimi bakterijami, ki ustvaijajo jogurt. To je zek) primerna hrana za bolnike, otroke in rekonvalescente. Pri ocenjevanju kakovosti jogurta moramo paziti, če se embalaža ni napihnila ali če se od jogurta ne odvaja sirotka. Jomrt je treba braniti v bla-dibiicah, hladilnikih ab hladilnih vitrinah. Brž. ko kisk)st doseže 455 stopinj SH, ga je treba iztočiti iz prodate. SUROVO MASLO NAJBOUSA MAŠČOBA - Po svojem sestavu m biobški vrednosti je surovo mask) daleč najboU kvalitetna maščoba v človeiki prehrani. Po kvaliteti razli-kujei^ surovo mask) I. in IL kvalitete. Če gre za I. Icvaliteto, mora biti to označeno z rdečo barvo, če za IL pa z modro. Ob prerezu surovo mask) L kvalitete ne sme imeti vkl-nib kapnic vode, imeti pa mora na^ mary 82 odstotkov mlečne mastL M ugotavl^^ju kakovosti moramo biti pozorni na nekatere napake, če opazimo v notranjosti rožnate aU rjavo rdečkaste madeže, pomeni to, da 90 v maslu že delo^le Škodljive bakterije. Žarki okus nastane zaradi oksidacije in dek)vanja škodljivih diobno^k. Okus po plesni začutimo pri starem surovem maslu, v katerem so se razmnožile plesni. Okus po milu nastane zaradi delovanja v mikroorganizmu ab ostankov od detergentov ob pranju posode za predebvo mleka. V mleku in mlečnih izdelkih se često nahaja dok)čena kobčina pesticidov, snovi za varstvo rastlin, ki so čk)vdcu zek) Skod^ive. Zaradi teea je bila v zadnjem času izločena cela vrsta zaščitiuh sredstev. Z zakonskimi predpisi je sicer določena n^ečja količma določenega pesti-ckla, zato je pred raziskovalci in proizvajalci od^voma m težka naloga, kako preprečiti ab vsaj zmai\j-šati prisotnost teh snovi v živilih. Inž. JOŽE SKOF Zakaj na Blanci vedno zadnji? Nekako v jeseni 1970 je bilo slišati iz ust trgovskih delavcev, da bo še isto leto odprt nov trgovski lokal na Blanci. Iz tistega ni bUo nič. I^ni je poročal vaš bst, da bo do konca leta uresničena želja vseh potrošnikov - dobiti sodobno trgovino. Toda leto je minilo in nič se ni premaknilo, še vedno hodimo v stari lokal, ki pa ne ustreza več potrebam. Ne samo to, da smo nezadovoljni potrošniki, pač pa tudi trgovski delavci delajo v nemogočih razmerah. Kadar dobijo blago, je lokal natrpan, da ni kam stopiti. Zgodilo se je že, da smo na cesti čakab, dokler niso blaga spravib za silo na svoje mesto. Pa še en razlog je, ki povzroča nezadovoljstvo pri vseh. Lokal stoji tik ob cesti, po kateri gre zdaj ves promet, ker je cesta po desni strani Save zaprta. Sedaj je še malo vzdržno. Ko bo pa poleti vroče in bo lokal odprt, se bodo dvigali oblald prahu in se usedab na živila. Mislimo, da bi tudi sanitarna inšpekcija imela kaj pripomniti k temu. Že pred časom so sevniški trgovci negodovab, da se potrošniški dinar odliva v druge občine. Nič čudneg^ če se. Kajti pred desetimi dnevi je zmanjkalo sladkorja, tega potrebna živila. V bbžnjem Krškem p je bilo dovolj. Sploh pa se dostikrat zgodi, da takega blaga, ki ga žebS kupiti, nimajo. Želja nas vseh je, da že enkrat dobimo t^vino, kot jo imajo v drugih krajih. Če pa sevniško trgovsko podjetje ni za to zainteresirano, se bo mogoče našlo kakšno drugo, ki bo prisluhnilo - potrošnikom. PRIZADETI POTROŠNIKI Pionirji sporočajo Spomladi 1942 se je v okolici Šmaijete zadrževala Gubčeva brig^ida. V maju so v gozdiču pri Vinici pripravili veliko pionirsko zborovanje. Na zborovanje so pri-hajdi pioniiji iz Smaijete, Sele cerkve in Škocjana. Na ustanovnem sestanku pio-niijev so poleg njih soddo-vali še borci Gubčeve bti> gade ter veliko Število zavednih domačinov. Pioniiji osnovne šole 29. oktober pripra^jajo ob 30. obletnici ustanovitve prvega pionirskega odreda na tem območju zborovanje, ki bo na istem mestu, kot je bflo med vopo. Od tod bo odšla na pot kurirčkova poSta s pozdravi in čestidcami tovarišu Titu za njegovo 804et-nico. Zborovanje bo 3. aprila ob 9. uri na Vinici pri Šmar-jeti Nanj vabimo takratne pionirje, borce Gubčeve brigade, aktiviste, domačine in ostale. PIONIRSKI ODRED OS 29. oktober, ŠMARJETA novega v gradu? To stran ste napisali sami! — To stran ste napisati sami! — To stran ste napisali sami! Opozorilo kmečkim zavarovancem Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto obvešča kmečke zavarovance s svojega območja, da bo v naslednji številki Dolenjskega lista, ki bo izšla 6. aprila 1972, in v prvi Stevilld Kmečkega glasa, ki bo izšel 5. aprila 1972, ' objavljen razpored potrjevanja zdravstvenih izkaznic ,ki bo obsegal kraj, prostor in čas potijevanja. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto Ivančič -šestdesetletiilk Nedavno je praznoval 60-letnico živBenja Alojz Ivančič, tapetnik iz Mokronoga, kije mnogo pnpomogel k slovesu moWTnno?Vih larfarjev in Djihove vsakoletne 'pustne prire-flitve.; Ivančiča odli^ije smisel za pri^i dolenjski humor.' Za jubilej lo čl^i l^farskega kluba poča-. Stili z darilom - vinskim sodčkom ter mu zaželeli zdravja in mnogo ^t. B. D. Cerkvica v Ribjeku, ki je eden najlepših kulturnih spomenikov v kočevski občini, je s predpisi sicer zaščitena, dejansko pa še kar naprej propada Ne skrunimo narave! Prihodnost Osllniške doline tudi v turizmu - Preprečiti propad cerkvice v Ribjeku Člani usklajevalnega odbora akcije za razvoj Osilniške doline so imeli 12. marca sestanek, na katerem so razpravljali o dosedanjem delu ter sprejeli smernice za naprej. Osilni-čani so vse bolj zainteresirani za po-st^Vitev industrijskega obrata, ki pa ne bi smel prizadeti narave, ker je prihodnost doline tudi v turizmu. Zima je precej poškodovala cesto proti Osilnici in prebivalci doline „LETEČE OKREPClLO“ se. v vinogradu pri težkem delu najbolj prileže, saj biez dobre kapljice res ne gre. Pravijo, če kozarec večkrat kroži, da gre potem delo hitreje od rok. (Foto: Z. Šeruga) upajo, da Cestno podjetje Novo mesto ne bo pozabilo popraviti osilniške ceste. Krajevna skupnost bo morala popraviti vašlfe poti Rfoti Žurgam, Brezovici ter preko Križmanov do Padova in Čačiča. Vaščani upajo, da bo morda tudi njim pomagalo ZKGP iz Kočevja. Predramiti se morajo vse kulturne ustanove, da začno s popravilom in restavriranjem najpomembnejšega kulturnoumetniškega spomenika Osilniške doline, cerkvico sv. Egidija v Ribjeku. Preusmeriti je treba tudi cesto, ker se na zidovih cerkvice že poznajo posledice vse večjega prometa. Ne smemo dopustiti, da propade še ta spomenik, kot je cerkev v Žurgali. JOŽE OŽURA, Pokopališka 1, Ljubljana SPRETNOSTNA VOŽNJA Svet za preventivo in vzgojo v prometu v Brežicah je v nedeljo priredil občinsko tekmovanje v spretnostni vožnji po brežiških ulicah in na poligonu. Sledilo je te.stiranje. Tekmovanja sc je udeležilo po 6 mlajših in starejših ekip, vsega 48 pioniijev. Med šestimi osnovnimi šolami so pri starejših pionipih zmagali Brežičani in pri mlajših prav tako, V. P. Simboli na poti v mesto Veseli so vsakega gosta In želijo mu ustreči Povsod po večjih slovenskih mestih obstajajo in igrajo glasbene skir-pine, o katerih pogosto beremo v različnih časopisih in revijah. V Novem mestu pa je že nekaj let nekakšno glasbeno zatišje. Od časa do^ časa se pojavi nov ansambel, nekaj časa životari, nato pa zatone v pozabo. Mladi Novomeščani, ki si želijo glasbe in še bolj rednega plesa, na katerem bi igrala domača skupina, so bili in so še prepuščeni svoji iznajdljivosti, motorizaciji prijateljev in svojih staršev,- če se hočejo ob koncu tedna s plesom zabavati. Za mlajše je bilo poskrbljeno z bolj ali' manj kvalitetnimi disko klubi v okolici in v mestu, a to je premalo, saj se nekoliko starejši mladinci težko vživijo na plesišču, kjer se obenem zabavajo tudi učenci iz •osnovne šole. Kot kaže, pa bo odslej drugače. Fantje iz Šmarjete so se mestu že približali! Vsak petek igrajo v spodnjih prostorih kavarne, če pa bi se našel kdo, ki bi bil pripravljen organizirati redne mladinske plese, bi „NOVI SIMBOLI" z veseljem igrali mladim tudi v Novem mestu. Fantje igrajo že precej časa. V ansamblu je večkrat prišlo do sprememb, kar je bilo za ansambel slabo. Sedaj so se Simboli le zbrali inv današnji zasedbi igrajo že več mesecev. Zgodi se, da jih „stari" znanci primerjajo s starimi Simboli. Vsi ugotavljajo razliko v kvalitetnejši glasbi. Jasno je, da vsega na plesih-ne morejo pokazati, zlasti pa ne tistega, kar je njihova skupina sposobna ustvariti. Tako ob koncu tedna igrajo predvsem komercialno glasbo, vmes pa zaigrajo kakšno pesem tudi „po svoji izbiri“. V današnji zasedbi so se zbrali zato, ker jih glasba veseli in ker se želijo vse bolj usposobiti. Skrita želja vseh je, da bi uspeli z lastnimi skladbami, kijih imajo že veliko. Z obiskom v Šmarjeških Toplicah in v Novem mestu so zadovoljni. Pravijo, da se razveselijo vsakega novega gosta in da se trudijo, da bi ustrči vsaki želji. Zato je njihov program obsežen, za goste vedno zanimiv in zabaven, saj zvesto sledijo vsem glasbenim novostim. Na njihovi poti k predstavitvi občinstvu sta jim pomagala novomeška kolektiva LABOD in ELA, ansambel pa sestavljajo: Mišo Pe-rozzi - orgle, pevec; Marjan Luzar - ritem in pevec; Marjan Kovačič -bobni; Milan Popovič - bas kitara in pevec. Za managerske posle skrbi Dominik Gutman - Domi. J. PEZEU Zeleni car vas čaka Klub . belokranjskih študentov organizira tradicionalno brucovanje, ki bo letos že enajsto po vrsti. Letos bo prireditev v semiškem hotelu „Smuk“ v soboto, 8. aprila. Igrali bodo Abadoni. Program bo pester. Poleg sprejema brucov bo na sporedu še srčkov ples, limonin ples itd. Predprodaja vstopnic in rezervacij je . v Turist biroju v Črnomlju, telefon 76-011. Opozorilo pridelovalcem koruze! Kmetijskim organizacijam in kmetom priporočamo, da si čim prej kupijo potrebne količine semena hibridne koruze, ki dajo občutno več^ prklelek. Semenarska podjetja v Sloveniji imajo ta čas §e dovolj semena priporočenih sort, Ker pa je povpraševanje pridelovalcev iz drugih republik veliko, bi, se moglo zgoditi, da bi ob predolgem odlašanju z nakupom slovenski pridelovalci ostali brez semena. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE ..it . BREŽICE ^ cvetlicami ****** i GROSUPUE inTREBNJE | vam nudita: — rezano cvetje in lončnice — cvetlična semena in gomolje — vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego cvetja — razni pripadajoči pribor Sprejemamo naročila za izdelavo vencev in šopkov. Za obi^, naročila in nakup se priporočamo! ^ H' fi Novi simboli: Ce se bo našel organizator, bomo prav radi zaigrali tudi novomeški mladini. Od leve proti desni: Milan Popovič, Mišo-Miš Perozzi, Matjan Luzar in Maijan Kovačič, J 5 s 0 4 4 # 4 J 0 ■ 4 agrotehnika VOGEL&NOOT VSE ZA TRAVNIKE V HRIBIH IN NA RAVNINI! KOMBI NAPRAVA WIESEL STROJ ZA VSA OPRAVILA NA HRIBOVITEM TRAVNIKU Kosilnik 7,5 do 9 KM Asch 22.770 Obračalnik ~ zgrabljalnik Asch 22.770 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN POJASNILA s PROIZVAJA: VOGEL & NOOT. MUrztal. Avstrija ZASTOPA za Jugoslavijo in prodaja AGROTEHNIKA export - import Ljubljana, Titova 38, 0 POSLOVALNICE: paviljon JURČEK na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, MURSKA SOBOTA, MARIBOR, CELJE, LJUTOMER, POREČ obračalnik HEUMAGD za kosilnice Alpinist Asch 7.610 »Alpinist« kosilnik za travnike v strmini od 6 do 7.5 KM Asch 10.815 MAXIBLITZ HEUBL1TZ MINIBLITZ Asch 12.110 Asch 9.305 Asch 6.865 Traktorski obračalnik -zgrabljalnik Asch 9.305 4 4 J 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 .4- A, . te. i'.. PRVIČ Z ZAKONOM Mehkeje postlano Kaj prinaša pokojninsko zavarovanje kmetov — ■ - ' . <'_______________ (Nadaljevanje s 1. str.) C e poznamo potek razprave in tehtamo pridobitve, ki jih prinaša zakon, moramo sp^a-šati, da je bil dosežen u^eh. V blagajno, iz katere bodo izplačevali kinečke pokojnine, bo polovico prispevka družba. Ta odločitev je za kmete lep uspeh v primerjavi s prvotno zamislijo, po kateri bi znašal družbeni pridevek le eno tretjino. Več ni bilo mogoče doseči, ker so omejene družbene možnosti in ker bi še večji družbeni delež pomenil že zanikanje samoplačništva, kar bi se razhajalo tudi z našo ustavo. Veliko je bilo pripomb zaradi višine pokojnin. Res je skromnih tistih 250 din na mesec, toda začetek je. Bolje je začeti skromnge in čimprej pomagati tistim, ki usihajo, kot pa dolgo čakati na veliko boljše čase, ki imajo priti. Ker poznamo skromnost in varčnost slovenskega kmeta, vemo, da mu bodo že tudi ti denarji veliko pomagali Zakon je torej tu. V naslednjih mesecih čaka občinske uprave in druge še veliko dela, da bodo njegova določila uresničena, predvsem pa da bo družbena pomoč kar najbolj pravično usmeijena. MARJAN LEGAN NEVARNOST! Požari ^Nada^evanje s 1. str.) En dan prej je v Drenovcu gorelo gospodarsko poslopje Juste Dmi-kovič, ogenj se je razširil še na stanovanjsko hišo, ki je bila tudi s slamo krita. Zgorela je krava s teletom, precej krme, slame, orodja in pre-mičiun. Škode je za 60.000 dinarjev. 18. marca dopoldne je gorelo na TObočju Mohor-Sremič v Brestanici Zgorelo je približno 2 ha, ki sta bUa porasla pretežno z leskovino in mladim hras^em. Pogasili so gasilci iz termocentrale Brestanica. 22. marca, okrog 14. ure, je gorel gozd ob cesti Brvi-Stojanski vrh pri t^rk^ah. 81-letna Neža Škoijanc, ki je zažgala siih^ad in travo, ni mogla sama ugasiti ognja, ki se je začel širiti Zaradi slabosti se je najbrž zapletla v grmovje, tako da jo je ogenj zajel in je umrla na kraju nesreče. 26. marca, okrog 13. ure je gorelo pri Grabnu, o^enj pa so pogasili novomeški gasilcu Ogenj je ožgal okrog 30 smrekovih dreves, škode pa je za 1500 dinarjev. v 1^5"\ ' „TRAKTORISTA** — „Včasih res ne vem, h komu bi šel prej orat, ljudje me kličejo na vse strani, tako da včasih delam tudi s prižganimi lučmi,“ pravi Alojz Lipar iz Kronovega, ki je eden prvih traktoristov na tem območju. Te dni je oral v okolici Otočca. Ljudje so bili z njegovim delom zlovoljni, pravijo, da je pravi mojster... (Foto: S. Mikulan) Tip-top se grejejo Večina ljudi se je po zamegljeni zimi razveselila sonca. Večina, vsi pa ne. Delavke obrata „Tip-top“ v Starem trgu pri Trebnjem (prej Modna oblačila), so že med izjemami S soncem se je namreč začelo njihovo „kuhanje**. Toploti, ki jo dajejo stroji, se je pridružila še sončna toplota, ki v nezaščiteno stavbo brez zadostnega zračenja in zaves (!!) pripeka skozi šipe, da je kaj Ce k temu prištejemo še „notranjo*" toploto, kije nastala zaradi odgovora predstojnika, češ da se delavke ne bodo stopile, si lahko mislimo, da je v tem obratu tip-top vročina. DESETIČ s KURIRČKOVO TORBO PO SLOVENIJI! Z ukano mimo zased Letos bo Kurirčkova pošta odšla na pot z Vinice pri šmarjeti, kjer so imeli že pred 30 leti pionirsko organizacijo Bo poleti mleko Inšpektor zahteva Za prodajo mleka imata v Kočevju primerne pogoje le NAMA in Samopostrežba v Kidričevi ulici Ostale trgovine, ki si z mlekom povečujejo promet, bodo morale poleti prenehati s prodajo ali pa izboljšati pogoje za shranjevanje mleka od prevzema do prodaje. Tako je zahteval občinski veterinarski inšpektor Bogomir Stefanič. V trgovinah mora biti mleko dira-njeno tako, da ostane sveže do^ drugega dne. Zdaj ga ponekod prodajajo na meji obstojnosti čemur pa ni vedno kriva le trgovina, ampak včasih že neprimeren odkup in prevoz. Vodja komerciale MERCATOR-TRGOPROMET Herman Struna je zatrdil, da se bo njihovo podjetje prizadevalo za izboljšanje prodajnih pogojev mleka in da bodo zato verjetno tudi poleti dobili potrošniki mleko v istih prodajalnah kot doslej. J. PRIMC 3. aprila bodo pionirji spet odšli na ddgo pot po Sloveniji: obiskalii bodo partizanske kraje, borce, mamice, okrasili momenike in na številnih partizanskih mitingih zapeli in recitirali pesmi o partižanih - kurirjih, borci pa jim bodo pripovedovali / o velikih aneh osvobodilne vojne. S tem bodo - tokrat že desetič -prenašali (od odreda do odreda, od sole do šole, od občine do občine) tradicionalno kurirčkovo torbo in v njej pošto- s čestitkami maršalu Titu za njegov 80. rojstni dan. Ker bo to tudi manifestacija ob 30-letnici ustanovitve pionirske organizacijcjbodo mali kurirji s pošto obiskali še tiste, mogoče danes že pozabljene, stavbe, kjer so bile med NOB partizanske šole. Desetič po Sloveniji s pošto in torbo - to ni majhen jubilej! Ce dodamo še, da se bo tokratna pot začela blizu Šmaijete na Dolenj-sk«n, v vasi Vinica, kjer je že pred 30 leti delala organizirano pionirska organizacija, bo pričujoči pohod še posebej slavnosten in v spomin tistih dolenjskih pionirjev, ki so imeli čast biti med prvimi člani slovenske pionirske organizacije. Pred odhodom pošte bi rad vsaj na kratko opisal spomine na dosedanje tovrstne pionirske manifestacije. Ptiložnost sem imel tu pa tam spremljati kurirčke. Marsikaj so doživeli Morda mi je najbolj ostala v ?}ominu predaja torbe malih Suhor-anov pionirjem Stopič, koje pošta prestopila ol^insko mejo. V vlogo so se tako vživeli, da so s predajo zamudili debelo uro. Tako ^retno so skrivali torbo eden'pred i^gim. Drugič - v Beli krajini. Pionirji so dobili nalogo paziti na zasede ob glavni cesti, ker pa trojka s torbo s Suhorja tega ni „upoštevala**, zasedi seveda ni ušla. Začudeni pa so „sovražniki** ostrmeli, da v torbi ni nič. Pravo, polno nanueč, je nesla druga ki je aa po vinogra- trojka pionirjev, dih nad cesto. Pa spet kurirji iz Laz, ki so hiteli proti Poljanam! Tudi nje je ustavila zaseda. .jSovražnik** je ustavljal celo vozila, pionir s torbo pa jo je prebrisano mahnil v drug breg. To seveda niso edini doživljali Mladinec Ivan, ki je pred leti kot pionir — kurirček nosil pošto z Blance na oddaljeni Bohor h koči mi je pravil, da je s patruljo zašel kar dvakrat v „sovražnikovo** zasedo, na koncu pa so se srečno prebili na „osvobojeno ozemlje**. „Sovražnika** so znali dobro pretentati: prvič je Ivan pobral iz torbe vse dokumente in jUi stlačil v žep, dmgič pa so skrili torbo v svinjak. Ivan, ki je danes avtoklepar v kovinarski šoli v Novem mestu, je dejal: „Veste, tovariš, še danes se rad spominjam tistega aprilskega dne in sem vesel, da sem izpolnil nalogo kot pravi Titov partizanski kurir!** Naj ta zapis končam z njegovimi besedami MARJAN TRATAR-UCO KMETIJSKO GOSPODARSTVO ŠKOFJA LOKA proda na Javni dražbi v soboto, 1. IV. 1972, na sedežu podjetja. Škofja Loka, Mestni trg 20, za družbeni sektor oto 8. url In za zasebni sektor ob 9. uri: TOVORNJAK znamke ZMAJ 31, letnik 1965, primeren za prevoz mesa, v voznem stanju, karoserija je potrebna popravila, motor dober Ogled možen vsak delavnik od 6. do 14. ure. informacije na telefon 064 ^-878. § Sest fantov, šest akordov^ — ^ Kadar ubere semiški ansambel Angelino ali ^ katero Slakovih tmelodij, bi baje še putikave- i ga zasrbeli podplati - Ne verjamete? ^ Ko predstavljamo semiški ansambel AKORD 6, takoj povemo, da ne gre za glasbenike, katerih slava sega v višave, niti jih ne moramo vprašati: koliko plošč ste že izdali? So pa „fejst fantje** - Belokranjci, delajo v Iskri in so z muziciranjem šele na začetku poti Malnaričev Edi, ki pri Akordih igra na bobne, je takole pravil: „Pred štirimi leti smo bili še trio, ki je zasebno igral na veselicah in na ohcetih. Napredek in kvalitetnejše delo sta se začela takrat, ko nam je tovarna kupila instrumente. Pravzaprav so nam dali posojilo pod zelo ugodnimi pogoji. Del tega odplačujemo z mesečnimi odtegljaji od zaslužka, del pa odslužimo z igranjem na tovarniških prireditvah. Naš vodja je Brane Podobnik, ki se z glasbo ukvarja že 30 let. Tudi sam je igral po obmorskih krajih. V našem ansamblu igra na električne orgle. Bas kitaro ima v rokah Jože Oven. Ta je po potrebi tudi pevec. In ne slab. Solist na ritem kitari je Jože Oder, s trobento se ukvarja Toni Poč, jaz pa nabijam po bobnih. Tak sestav imamo za zabavne-melodije, medtem ko pri narodnih pritegnemo zraven še harmonikarja Tonija Pluta.** - V novem semiškem hotelu igrate vsako soboto in nedeljo, davijo, da se tere ljudi. Potem jim najbrž tudi glasba ugaja. Katero najbolje „zašpilate**? ,J^aš repertoar obsega vse nove melodije, ki so na vrhu pop lestvic. V Semiču trenutno naj- bolj vžge Angelina, ki jo naš ^ pevec tudi dobro zapoje. Med ^ narodno zabavnimi imajo poslu- gf šalci najraje Slakovo melodijo „Smentano dekle**. Spored izbiramo po željah občinstva, gledamo pa, da je za vsakogar nekaj.** - Vsi ste zaposleni, kdaj se dobivate na vajah? i 5 I ■###############################^###^###^■ ,>Ie samo, da smo zaposleni, delamo celo v izmenah, zato ob belem dnevu ne moremo priti skupaj. Vadimo po 22. uri zvečer v kleti zasebnega stanovanja.** - Pa res vsakogar zasrbijo podplati, če vas posluša? Edi se mi je le nasmehnil: ,JKdor ne verj^e, naj se osebno prepriča. “ R. BACER ' C-'' "•J't 'v r c v ' NA GRMSKEM TRIGLAVU - Tabornik Matej in vojak z radijska postajo, sodelavca v akciji, JCurir“, na eni izmed pomembnih točk, ki jih je zasedla obramba. Pravijo, da se na tem mestu ni prebil noben kurir. V terenski igri, ki so jo izvedli novomeški taborniki 19. marca, je sodelovalo 130 članov Odreda goijanskih tabornikov in vojaki novome^e garnizije (Foto: S. Dokl) Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi! FRANCI SALI: Samoupravljanje in kadrovska politika Samouprav^ai\je ni samo teme^ni družbeno-ekonomski odnos, ampak je tudi metoda razpravljanja, dogovarjanja in odk>čat\)a o teme^nih zadevah tistih, ki tako ali dru^če sodelujejo v procesu dela. Prav tako, ker je to tudi metoda, po kateri se zaposleni ljudje dogovarjajo o reševanju ustrezne skupne problematike, se lahko zgodi, da na samoupravni način sprejete odločitve po svoji vsebini so ali pa niso v skladu s temeljnimi interesi delavskega razreda oziroma delavcev v ustreznem delovnem kolektivu. Zato bi bilo napačno misliti, da je vse, kar se na samoupravni način sprejema, v skladu z interesi dek>vnih ]judl Samoupravne odločitve so lahko tudi t^e, da so bo^ v korist posameznikom ali posameznim skupinam ali širii družbi. Samouprav|jai\}e zato ne sme pomeniti samo dobro gospo-d^enje, ampak tudi nenehno Krepitev razredno socialne vsebine v procesu odločai\ja. Se posebno to velja za tiste odločitve, ki se nanašajo na kadrovsko, socialno, stano- vanjsko, štipendijsko, davčno in podobno problematiko. Ker je pri nas samoupravljalska zavest v različnih kolektivih tudi na različni stopt\p in ker se v slehernem kolektivu spopadajo različni interesi, je pomemben faktor pri oblikovanju piozitivne samoupravne prakse kadrovska politika. Menim, da je prav od tega, kdo so predsednfld raznih samoupravnih organov, komisij itd., precej odvisna vsebina samoupravnih odločitev. Ne more biti vseeno, kdo vodi samoupravne organe. Izbor vodq organov upravljalna je odraz ustreznih intresov v delovnem kolektivu. So primeri, ko so bili za takšno funkcijo v orgenu uprav^anja določeni ljudje, ki so komaj prišb v delovno organizacyo in niso še nikoli uprav^ali pomembnejše samoupravljaIske funkcije, kakor tudi primeri, ko jim je bila takšna vloga iz mandata v mandat zaupana. Vztold za takšno prakso, da so izvoljeni za ustrezne vodilne samo-upravljalske funkcije s pomanjkljivo ali pa „prebogato** samoupravljalsko prakso, so često skriti v tendencah oziroma interesih tistih, ki bi radi zadržali upravljanje v svojih rokah. Ob pojavih tendencioznega izbiranja vo(^g raznih samoupravnih organov, pa tudi vodij političnih oiganizacg, se nam nehote vsiljujejo nasledila vprašanja: 1. Kakšne so značilnosti skupin, ki odločilno vplivajo na kadrovanje? Kig takšne skupine loči od ostrih članov kolektiva? Kakšni so njihovi interesi? 2. Kakšnih oblik v^livai^a se poslužujejo skupine pri izbiri ustreznih oseb za vodje samoupravnih organov? 3. Kako takšna praksa vpliva na samoupravno življenje kolektiva oziroma na odnose in oblikovanje samoupravne zavesti? Na vsa ta vprašanja ne morem odgovoriti izkustveno, ker do sedaj še nimamo popolnejših empiričnih študij navedene problematike. Menim pa, da bi nas prav preučevanje navedenih vprašanj pripeljalo do odkritja sodobnega načina restavrirarija birokratskih tendenc znotraj delovnih organizacij. Naj poizkusim opredeliti vpliv velikosti (števila zaposlenih) kolektiva na kadrovske procese in samoupravne odnose v delovni organizacgi. Zaradi večje jasnosti vzemimo kot osnovo za naše razmišljanje dva ekstremna pola: na eni strani kolektiv z 10 do 20 člani, na drugi pa kolektiv s 500 ali več zaposlenimi V majhnem kolektivu se člani dobro poznajo. Odnosi vsakega z vsakim so vsem na očeh, socialna kontrola je tako rekoč popolna. Možnost nede-mokratičn^a delovanja je majhna in realizacija interesov enih na račun drugih težko uresničljiva. Povsem drugače pa je v večjih oziroma velikih kolektivih. Tu se zaposleni med seboj ne bozn^o, razen tisti ki po službeni ali kakšni drugi dolžnosti med seboj sodelujejo. Zaradi takšnega stanja je tudi vpliv vsakega člana kolektiva na izbor vodij samoupravnih organov različen. Za marsikoga je glasovanje zgolj gola formalnost in pretežna večina nima niti ustrezne moči, da bi resneje vpUvala na kadrovsko politiko. Zato se lahko primeri, da so kandidati za ustrezne samoupravljalske funkcije izbrani od ožjega neformalnega kroga yudl ki žeLgo, da bi si preko ,4zbrancev“ zagotovili tudi v pri-iiodnje poseben pok>žaj v procesu upravljanja. Za formalno zakonitostjo se torej lahko skrivajo posebni interesi ^upin, ki želijo pod plaščem demokracye obdržati vse temeljne samoupravljalske pozicge. V takih okoljih se samoupravljanje razvfla v fasado, za katero se pojav-^ajo dejanski nosilci odnosov, ki jim je uspelo priboriti si preko ustreže kadrovske politike tudi odk)čujoč vpliv na delo samoupravnih organov. Drugi problem sc nanaša na strukturo samoupravnih organov. V majhnih kolektivih se člani udejstvujejo kot cetota v samoupravnem melimiizmu. Govorimo o neposrednem upravljanju. V večjih kbbktivih pa so iMvzoče posredne oblike upravljanja, Ce so v ustrezni samoupravni organ izvoljeni vsi pripadniki različnih strukturnih kategorij, je možnost neposrednega, enako-pravn^a zastopanja in upoštevanja vseh interesov zaposlenih večja, kot pa če ni tako. Vzemimo nekvalifici-fane in polkvalificirane, pa tudi kvalificirane delavce. Čeprav so te kategorije delavskega razreda v večini so v organih uprav^ja^a, pa tudi v skupščinskem in političnem sistemu premalo zastopam. Zato ni nič čudnega, da često ^ozi samoupravne,, dcup^inske in ostale odločitve niso ustrezno upoštevani tudi njihovi temeljni interesi. V dek)vnih organizacijah, pa tudi v širši družbi kjer se kr^o različni interesi kjer vsi ti interesi niso ustrezno zastopani v organih upravljanja in skupščinskem sistemu, je velik^a pomena, kdo in kako vodi pojjtiko, Ki omogoča, da bodo zmagovali t^šni interesi, ki po svoji vsebini niso v nasprotju z razredno in-socialno vsebino nase temeljne druž-benorosto povedano niti, ki jih mi ne držimo v rokah! Mej ne moremo zapreti; če jih zapremo, ljudje bežijo. Vprašanje bo rešeno samo z dvigom realnfli osebnih dohodkov, kar pa je seveda ^et združeno z večjo tehnizacijo in z boljšo tehnologijo doma. Ko bo raven naših dohodkov dosegla 60 do 70 odst. nemških plač, takrat se bo začela tista normalna emigracija, normalno odpiranje v svet. Trenutno pa je vse to še le beg iz slabo plačanega trga delovne sile v bolje plačanega. To ni normalna emigracija, o kateri govorijo sklepi decembrsk^a posvetovanja v Ljubljani.** Kdo slika stvari tako črno? Med 14-dnevnim bivanjem v Nemčiji sem iz tiska, televizije in radia dojel, da v Nemčiji ni pretirane črnogledosti glede njihovega nadaljnjega gospodarskega razvoja, ki pa letos le ne bo morda tako skokovit, kot je bil zadnji dve leti. Kljub temu med našimi delavci ni mdo strahu, da bi dosedanja govedarska živahnost huje padla. Tovariša Jančarja sem zato prosil za mnenje, kako gleda na možnosti, da bi na^ delavci še ostali v službah, kjer zdaj so. Takole meni naš vicekonzul: „Kakšnih hujših kriz res ni pričakovati. Seveda slika vlada in njej naklonjeni tisk to vprašanje bolj optimistično, delodajalci, ki so morda trenutno z vlado v sporu zaradi določenih napetosti, pa prikazujejo stvari bolj črno. Resnica je navadno nekje v sredini: morda bo letos trenuten zastoj, manjša kriza, ne bo pa se zmanjšala gospodarska aktivnost. Razen tega je treba na to stvar gledati tudi še drugače: tej industriji gre bolje, drugi trenutno slabše. Menim pa, da ni verjetnosti, da bi naše delavce množično odpuščali. Resje seveda, da Nemci „čistijo**, če lahko tako rečem, predvsem med nekvalificiranimi tujimi ljudmi, med starejšimi delavci ali takimi, ki ne delajo dobro in ki jih je podjetje prej sprejelo, ko mu je bilo še vseeno, kakšni so, ker jih je potrebovalo! Če se zdaj tak ddavec napije, ga odpustno; dcratka, gre za selekcijo in verjetno se bo pozneje pri nemškem go^o-iarstvu želja po zaposlovanju naših ijudi ^et na široko odprla. K temu jih bo sililo tudi dejstvo, da z normalnim prirastkom prebivalstva ne morejo več opravljati vseh svojih gospodarskih dejavno sti.“ Samo mi: 13 milijard mark! Ob razmišljanje tovariša konzula naj dodam še nek^ podatkov z decembrskega posvetovanja o naših delavcih na tujem: armada pribl. 2,2 milijona tujih delavcev ustvarja v ZR Nemčiji na leto okoli 55 milijard mar!: narodnega dohodka - s tem seveda tudi denar za nemške oborožene sile. Samo za vzdrževanje sil Atlantskega pakta daje Nemčija na leto 22 milijard. Del D tujcev pomaga torej krepiti že tako milijardni kapital Nemcev in Amerikancev. Samo Jugoslovani ustvarijo na leto blizu 13 milijard mark narodnega dohodka v ZRN Naši delavci v ZRN plačajo na leto od 3 do 3,S milijard mark davkov. Nemški zakoni omogočajo konec leta znatne odbitke od že vpln-čanih davkov za ločeno življenje, drago stanovanje, vzdrževanje družine itd., vendar zahtevajo naši delavci zaradi nevednosti ali nerodnosti le del tega denarja nazaj. Več kot 300 milijonov mark teh ugodnosti ostane v proračunih nemških občin in pokrajin. „Lohnsteuer-karte** je za večino naših delavcev v ZR še vedno uganka ... Plače med nemškim in tujim delavcem so v škodo naših za pribl. 10 do 15 odstotkov nižje. Tuje delavce ščityo le tarifne pogodbe, realne urne postavke na trgu delovne sile pa so v ZRN za kakih 20 do 30 odst. višje. Nemci sami ocenjujejo, da je pribl. 30 odst. Jugodovanov na nižjih delovnih mestih kot pa imajo ^kvalifikacije. Naj se potem čudimo podatku, da so naši delavci zelo cenjeni in iskani? ! Le kdo ne bi bil vesel poceni delovne sile, ki je pridna in zgledno marljiva! Izgubljeni milijoni za otroške dodatke Otroški dodatek je v Nemčiji pomemben vir dohodka zapodenih staršev. Postopek za njegovo pridobitev je dostikrat zapleten in dolgotrajen, kjer ima svoj delež tudi jugoslovanska birokracija, zlasti na jugu naše države. Zaradi tega se jugoslovanski delavci v ZRN dostikrat ne znajdejo in ne izkoristijo svojih pravic do tega dodatka. V Stuttgartu, kjer je zbranih na kupu največ jugoslovanskih in slovenskih delavcev v ZRN sploh, prejema izmed 26.000 Jugoslovanov otroški dodatek le kakih "6000 delavcev, vsaj še 1500 pa jih ima pogoje in pravico do tega dodatka, vendar je ne morejo uveljaviti, ker je postopek zapleten. Nemški podatki povedo, da znaša otroški dodatek pri jugoslovanskem delavcu poprečno 85 mark na mesec. Preračunajmo to na leto dni: to je več kot 1000 mark na otroka. Pri družinah z juga, v katerih imajo delavci tudi po 5, 6 ali celo več otrok, so to že kar veliki in upo-števai\ja vredni zneski! Otrok v Ju- goslaviji bi lahko torej dobil po očetu ali materi, če sta zapodena v Nemčiji, na leto celo 450.000 starih dinarjev več kot jih dobi zdaj, če^ mu zaposleni roditelj ni znal di ni mogd uveljaviti pravice na njegov dodatek. Zaslužek ustvarja še večje razlike Nezapodenost v Nemčiji je med najnižjimi na svetu; giblje se med 0,3 in 1 odstotkom, pri tem pa ne smemo pozabiti: ko Nemci odpuščajo tuje delavce, jih sploh ne registrirajo kot nezaposlene! Tako je tuja delovna sila v resnici „amortizer" ali blažilec sunkov, o katerem je govoril konzul Jančar v enem iz. med prejšnjih naših pregledov. Nemcem pomagajo tuji zaposleni delavci tudi še na mnoge druge načine. Tako velja v ZR Nemčiji zakonski predpis, ki ga časopisi, banke, sindikati in drugi radi in pogosto omenjajo kot „zakon o 624 mar-kah“. Vsak delodajalec mora na vsako marko vloženih sredstev za namensko stanovanjsko gradnjo dodati še svojo obvezno marko. Tako dajejo mnogi tuji delavci na dan po eno marko v blagajno, delodajalec (tovarnar, obrtnik ali kdorkoli drugi) pa mora dodati še eno marko. Zato dobimo dvakrat po 312 mark na leto (za 312 delovnih dni v letu). Nemške banke in hranilnice obrestujejo te vloge z 10-odstotnimi obrestmi, čez 7 let pa dobi delavec na tak način stanovanje. Naši delavci v Nemčiji vsega tega seveda ne izkoristijo ali pa so pri tem le bele vrane, izjeme. V Stuttgartu sem med drugim zvedel, da imajo Jugoslovani v ZRN med dve in tri milijarde privarčevanih mark, seveda v nemških bankah. Nemci govorijo celo o tem, da imajo tuji delavci pri njih pribl. 2 milijardi dolarjev prihrankov! Se bolj porazen (oz. presenetljiv) je podatek naših sindikatov, da imajo jugoslovanski delavci v Nemčiji privarčevanih v nemških bankah nič manj kot milijardo dolarjev, kar bi bilo pribl. 3,5 milijarde mark. Pri tem nemške banke javno govore o svoji poprečni 15-odstotni stopnji dobička na leto ... Kaj pomenijo pravkar navedene številke? Samo prihranki jugoslovanskih delavcev ustvarjajo nemškim bankam nič manj kot 500 milijonov mark na leto! Tudi iz zavarovanja proti nezaposlenosti ne dobivajo naši ddavciv ZRN skoraj ničesar. Obvezno plačujejo po meddržavnem ^orazumu določeni prispevek, po podatkih republiškega zavoda za zapodovanje SRS pa je doslej izkoristilo takšno zavarovanje komaj 12 naših delavcev! V Nemčiji velja predpis, da se tuji delavec ne more registrirati kot nezapoden, če izgubi stanovanje. Zato pomeni mnogim prekinitev delovnega razmerja hkrati tudi že izgubo. pravice do stanovanja, ker stanuje veliko naših delavcev v barakah ali blokih posameznih podjetij. Najbolj zdravi, najbolj odporni... V Nemčiji ni nobena skrivnost, da so naši ljudje med najbolj zdravimi med vsemi tujimi delavci v ZRN. Dejstvo je, da so naši delavci najmanjkrat bolni, plačujejo pa zdravstveno zavarovanje kot vsi dni-gi in domači delavci. Slednji seveda krepko izkoriščajo tudi različne socialne ugodnosti, ki jih v Nemčiji ni malo (zdravljenje v zdraviliščih in okrevališčih, plačane počitnice za krepitev zdravja itd.). Kaj pa pokojninsko zavarovanje? Mnogi na to zdaj, sredi polne delovne moči in kipečega zdravja, še ne pomislijo, niti za tem ne sprašujejo. Morda bo trajalo še kakih 10 ali 15 let, ko se bodo prve večje skupine „zdomcev" oglasile pri slovenskih in jugoslovanskih zavodih za socialno zavarovanje. Že zdaj pa vsi naši delavci na tujem plačujejo od redn^a in dopoinflnega zaslužka kar visoke pridevke za pokojninsko zavarovanje. Naša država nima zdaj od tega še nič. Vemo pa: prihaja čas, ko se Skupinica učencev dopoinflnega poulca za slovenski jezik v „Vogelsangschule** v Paulusstrasse 30 v Stuttgartu, ena izmed treh takih šol, ki so na voljo slovenskim družinam v glavnem mestu dežele Baden-VVuerttemberg. Mnogi izmed naših otrok v Nemčiji govore skoraj bolj tdcoče nemški kot materin jezik. (Foto; Tone Gošnik) »IVIooo-šiii-ček...ti...laaa-šeš...« obisk pri najmlajših »zdomcih«: šolarjih dopolnilnega pouka za slovenske otroke v Stuttgartu Srečaval sem zdomce v lepo urejenih zasebnih stanovanjih, videl sem jih v blokih raznih podjetij. Samske barake Mercedesovih tovarn v Mannheimu so bile kakor žrebčame; vse stene, vrata omar in celo hodnijd obiti z velikimi barvastimi fotografijami nagic ali hudo razteksti-Ijenih filmskih lepotic spodnjih razredov. Poslušal sem preklinjanje in sočno psovanje mater naših južnjakov v nočnih urah velikih kolodvorskih čakalnic v Muenchm, Stuttgartu in Heidelbergu. Videl sem naše delavce v blatu sredi kanalov novih prog podzemeljske železnice in v ledeno mrzli mokroti novih cestišč, - toda nikjer me izseljevanje in delo na tujem ni pretreslo tako zelo kot tisto sredo popoldne v „ Vogelsang-schule“ na Paulusstrasse 30 v Stuttgartu. Pri pouku za slovenske otroke iz zahodnega dela glavnem deželnem mestu je ta dan sedelo kakih 18 deklic in dečkov, ki obiskujejo dopoldne nemški pouk od L do 5. razreda, dvakrat na teden pa se popoldne zbe-ro k dopolnilnemu pouku k slovenskem jeziku. Jože Košorok, upokojeni šolski upravitelj iž Polja pri Ljubljani, sicer pa rojak iz Sodražice, seznanja otroke naših delavcev s slovenščino, z zemljepisom in zgodovino. Vsa „slovenska šolska kolonija" i’ tej šoli sestavlja cno-oddelčno skupino. Pouk je zato seveda še težji, toda drugače ne gre. To popoldne so otroci ponovili lutkovno igrico „Kmetič in volk'' iz drugega berila. „Zaigrali" so jo pred tablo in pri tem brali besedilo. Šlo jim je počasi, nekateri so celo jecljaje komaj sledili zgodbi: ,Mo-ja voool-ča beseda...“ In spet: „Mooo-šiii-ček... ti... laaa - šeš..." „Moja volčja beseda" in stavek „Možiček, ti laici. . ." sta zvenela v velikem, svetlem razredu tako pretresljivo tuje in prazno, besede niso imele ne domačega zvena ne prave vsebine. Fantek, ki je lani junija še obiskoval šolo v Sloveniji, je bral tekoče in s poudarja, večina pa je zlogovala zgodbo s pojočim švabskim dialektom. Res, kaj naj že doseže učitelj s 5 urami dopolnilnega pouka na teden?! Pomoč staršev bi morala biti večja (toda že sebi mnogi ne privoščijo niti domačih časopisov, kaj šele da bi kupili otroku lepo mladinsko knjigo ali da bi jo naročili od doma!}. Razpršena naseljenost naših delavcev r ZRN sploh onemogoča dopolnilno šolanje v materinem jeziku. V Stuttgartu je 6S nemških osnovnih šol: zdaj je po zaslugi našega konzulata organiziran dopolnilni pouk za slovenske otroke r treh izmed njih. Samo tu je tudi dovolj prijavljenih otrok za slovenski dopolnilni pouk.. Kako bodo učili svoje otroke tisti delavci, ki žive osamljeni r manjših krajih, pa sami komaj znajo dobro pisati? In otrok i: mešanega zakona? Ni čas za jokanje. Treba je delati. Pred kratkim je odšla v Stuttgart še učiteljica Dragica Nunčič iz Krškega. Dopisna delavska univerza, Prešernova družba in Slovenska izseljenska tnatica iz Ljubljane so poslale vsem učencem slovenskih razredov v Stuttgartu precej knjig in pravljic na ploščah. Pa vendar - čas ne dela za nas. Prikupni Etbin Furlič mi je zapel v tekoči nemščini, kot da bi bil rojen v Stuttgartu: „Ate pri Mercedesu avtobuse montira, mama pa pri Janžu piše. .." Nemščina jim teče, tem malim slovenskim zdomarjem na tujem, bolje kot materina heseda. „Malo je tega pouka, premalo pravzaprav..." pravi učitelj Jože Košorok. Premalo ga je, bomo ugotavljali tudi mi, ko bo beseda spet nanesla na to, kuj „bi bilo treba" in „kaj bo treba narediti." bodo mnogi izmed naših delavcev iz tujine vmfli občutno izčrpani in izmozgani, tako da si doma ne bodo mogli več ustvariti kakšne posebno visoke pokojninske osnove. Res je, del svoje pokojnine bodo dobhrali tudi takrat iz tujine. Nihče pa ne more povedati, kakšna bo ta pokojnina. »Izvoz« delovne sile -vendar sodobneje! Hiter in urešen razvoj v večini zahodnoevropskih držav gre, kot smo to ugotovili že v našem prvem pregledu, v veliki meri tudi na račun delavcev iz manj razvitih dežel. Tega tudi ne tajijo niti Nemci, saj o tem odkrito pišejo in govorijo. Dolgo je že znano geslo svetovne trgovine, da kupuje tujec predvsem ceneno blago. Tudi naši delavci v tujini drago plačujejo včasih slabo kvaliteto, pri tem pa ne morejo izkoriščati različnih socialnih vrednot, ki jih nudi svojim občanom država, v kateri tuja delovna sila „gostuje**. Že okoli imena „Gastarbeiter** so se v Nemčiji vnele žolčne razprave politikov, sociologov in raznih predstavnikov številnih struj v deželi, ki gredo tako daleč, da nekateri imenujejo tuje delavce .^’obote nemškega go^odarstva**, modeme sužnje torej, drugi, zlasti nekateri katoliški krogi, pa se cedijo od zlagane usmiljenosti, da gre „za uslugo in pomoč tujim, revnim, brezposelnim delavcem .. .** Vprašanje odhajanja in bivanja stotisočev naših delavcev v tujini mora dobiti po sklepu ljubljanskega posvetovanja predsedstev RK SZDL in RS ZSS drugačno in pomembnejše mesto. To velja tako za mednarodna razmerja Jugodavije s tujino, kot tudi za naše gospodarske stike s tujimi državami. Rekli bi lahko celo: naša zunanja politika ne more več mimo teh pomembnih, žal pa tudi perečih, bridkih in odprtih vprašanj. Enostavni „^orazumi o zaposlovanju naših delavcev v tujini**, ki smo jih sklepali nekoč, ko je bilo sedanje „zdomstvo** šele v povojih, nam danes povzročajo glavobol in občutno go^odarsko škodo. Znano je, da pozna sodobni, razviti svet prav natančne kalkulacije, pri katerih je delovna moč sestavni del bilance za meddržavna razmerja. Zlasti velja to podčrtati za države, ki pogodbeno urejujejo medsebojne preselitvene tokove. Skrb SZDL in sindikatov ,J*roces migracije delovne sile ne smemo pojmovati samo kot trg delovne sile, temveč moramo zajeti vse ekonomske, družbene in človeške razsežnosti tega procesa ...“ so decembra lani med drugim podčrtali na skupni seji predsedstev RK SZDL Slovenije in slovenskih sindikatov. Pri tem so zelo jasno poudarili, da so to „ . .za SR Slovenijo vprašanja dela slovenskega naroda, vprašanja dela slovenskega in jugoslovanskega delavskega razreda, pa tudi vprašanja - po kvalifikacijskem sestavu izredno bogatega - dela slovenske kadrovske osnove .. .** „Malo je slovenskega pouka, malo ...“ meni Jože Košorok, upokojeni šolski upravitelj, zdaj v Stuttgartu. Ubranost Na celovečernem koncertu sta se minuli petek predstavila novomeškemu občinstvu Dolenjski in Karlovški oktet s sporedom, ki je navdušil poslušalce. Gostje, ki so prvi nastopili, so skupni koncert začeli s Hat-zejevo „Na vrelu bratstva“, s čimer so nakazali, da jih je v Novo mesto privedla želja po še tesnejšem bratskem sodelovanju v okviru, tradicionalnih obkolp-skih kulturnih srečanj. Med drugim so zapeli tudi skladbo „Nageljček“, katere avtor je v Karlovcu živeči Slovenec in skladatelj Drago Passek. Dolenjski oktet je gostujočim pevcem vrnil „pozdrav“ s Tomčevo „Mi smo Dolenjci". Zbora oziroma okteta sta za skupni koncert pripravila in izvedla po devet pesmi. O kakovosti pa čisto na kratko: večerje bil ubran. J. JUST Gostovanje »Grafike« Moški pevski zbor „Graf&a“ iz Ljub^ane, ki praznuje letos’50-let-nico, je 24. marca priredil v Kočevju koncert. Pod vodstvom Franca Mi-leka je zbor ubrano zapel 16 slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Dvorana Šeškov^a doma je bila skoraj popolnoma zasedena, kar se sicer pri drugih kulturnih prireditvah bolj redko dogaja. Pokrovitelj koncerta je bila tiskarna KOČEVSKI TISK. Kot gost je na koncertu nastopil še harmonikarski orkester glasbene šole Kočevje pod vodstvom Jožeta Papeža, Kulturni priročnik Predstavnik medobčinskega Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana je seznanil kulturno skupnost Kočevje, da bo v kratkem izdelana prva načrtna metodološka študija o Kulturnih spomenikih v kočevski občini. Ta študija bi bila tudj primeren učni priročnik za vse šole v občini, za kulturne ustanove, za turistične organizacije, turistične vo-' diče, gradbince, zanimiva pa bi bila tudi za mnoge občane. Predlagal je, naj bi zato naročili več izvodov te študije, ker bi bila škoda, da z njo oziroma s kulturnimi spomeniki v občini ne bi bilo seznanjenih kar največ občanov. Po nepopolnih računih bi 200 izvodov take študije veljalo okoli 10.000 din ali okoli 50 din posamezni izvod. J. PRIMC S celovečernim koncertom umetnih in ponarodelih pesmi sta se minuli petek predstavila novomeškemu občinstvu Karlovški (na sliki zgoraj) in domači Dolenjski oktet (spodaj), ki ju veže že nekaj skupnih nastopov. Gostje iz Karlovca so nastopili že 472-ič, oktet pa deluje dvanajst let. (Foto: Sandi Mikulan) ARTURO CUSSIGH V DOLENJSKI GALERIJI Slikarjev vrh: »novomeška« olja »Tukaj sem s čopiči. Kaj naj počnem?« je dejal slikar svojemu oficirju, ko je prišel z italijanskimi vojaki v Novo mesto - Sprva je bil brezupen primer, potem pa je delal, kar mu je bilo edino pri srcu: slikal - Razstavo njegovih del bodo odprli drevi ob 18. uri Danes, 30. marca ob 18. uri, bo v Dolenjski galeriji odprta razstava italijanskega slikarja Artura Cussigh. Razstava njegovih slik v olju je pravzaprav sprehod skozi njegovo umetniško tvornost med leti 1935 do 1968. Med 50 umetninami je 20 del, ki so nastala v Novem mestu in na Dolenjskem. To je tudi razlog, da tega slikarja, ki je po rodu iz naše neposredne slovenske soseske, predstavljamo javnosti. A. Cussigh se je rodil 1911 v Tol-mezzu, mestu ob skrajni zahodno-slovenski narodnostni meji, tam blizu, kjer se Rezija staplja s Kanalsko dolino, ob vznožju Karnijskih Alp. V naše kraje ga je zaneslo v času, ki pomeni najtežje obdobje v zgodovini našega naroda. Ko je bil ob začetku sovražne okupacije vpoklican v svojo enoto v Novem mestu tudi alpinski podnarednik Cussigh, se je ta javil svoji komandi v neko-likanj zanikrni uniformi, z debehmi očali kratkovidneža in s škatlo slikarskih barv. Oficirju, ki ga je nahrulil, da se tako ne prihaja služit domovini, je slikar v svojem domačem narečju dejal; „Duce je rekel, da lahko služiš domovini tudi tako, da stražiš sod bencina. Tukaj sem s čopiči, kaj naj počnem? “ Seveda je takoj dobil nekaj dni zapora, potem pa so ga kot brezupen primer dodelili v vojaško pisarno. In tako se je ililiilii TISNIKARJEVA RETROSPEKTIVA - Slikar Jože Tisnikar bo pripravil retrospektivno razstavo svojih del, ki jo boido odprli v slovenjegraškem likovnem salonu. Televizija pa je o tem znanem slovenskem likovnem samorastniku pripravila posebno oddajo v okviru likovnega noc-turna. RAZSTAVA O ASKERCU -Knjižni razstavi v počastitev 50-lct-nice mladinske pisateljice Ele Peroci bo sledila v Studijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu razstava, s katero se bodo spomnili 60-letnice smrti največjega slovenskega epskega pesnika Antona Aškerca. Literarna spominska razstava bo obsegala prikaz zajetnega Aškerčevega pesniškega snovanja (knjige, periodika, rokopisna zapuščina) in slikovno - dokumentarno gradivo. V SEZONO Z GVAŠI - Novo likovno sezono bo galerija v Krškem začela aprila. Najprej naj bi v njej Folklora Jutri je zadnji dan za prijavo udeležbe na republiškem tekmovanju šolskih folklornih skupin, ki ga je v počastitev 80-letnice predsednika Tita razpisal strokovni odbor za folkloro pri republiški Zvezi kulturno-prosvetnili organizacij. Glavni nastop bo 25. maja - na dan mladosti - v Ljubljani. Izbirna tekmovanja bodo v petih slovenskUi mestih, med drugim tudi v Novem mestu, kjer naj bi ga na svoje stroške izvedla občinska Zveza kultu rno-prosvetnih organizacij. gostoval akademski slikar Franc Peršin, razstavo njegovih gvašev pa naj bi predvidoma odprli 14. aprila. Tej razstavi naj bi čez mesec dni sledila razstava del zagrebškega gosta, akademskega slikarja Želimira Janeša, ki se bo krškemu občinstvu predstavil z medaljami in plaketami. - NAJAVLJENA SALIJEVA ZBIRKA - Pesnik Severin Sali iz Novega mesta pripravlja za Državno založbo Slovenije že najavljeno zbirko pesmi pod naslovom „Drobci steklenih biserov Zbirka, ki bo nekakšna pesnikova „retrospektiva**, bo izšla predvidoma '."tos, S tem bo založba počastila tudi nedavno 60-lctnico pesnika Severina Salija. TRUBARJEVA PLOŠCA - V Derendingenu, kjer je 21 let služboval začetnik slovenske knjižne besede Primož Trubar, so pred kratkim na cerkvi, pri kateri je Trubar tudi pokopan, vzidali spominsko ploščo. Za to dejanje se je v zadnjem času posebej zavzemal Trubarjev naslednik nemški pastor Doett-ling. JEMCEVA RAZSTAVA - V vili Bled je slovenski slikar Andrej Jemc prejšnji teden razstavljal triindvajset svojih del: dvajset grafik in tri slike. „PODOBE IZ NASlH KNJIG“ SPET RAZDRTI' Razstava knjiž-nili ilustracij „Podobe iz naših knjig“ v Dolenjski galeriji je vzbudila veliko pozornost pri obiskovalcih, čeprav je treba reči, da občinstvo ni „drlo“ na opled. Poučna je bila zlasti za šolarje, ker jim jc bila lepo „praktično** dopolnilo likovni in splošni estetski vzgoji. V KOSTANJEVICI SE JUTRI Razstavo del drugega grafičnega bienala jugoslovanskili pionirjev, odprto pred meseci v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, si bodo obiskovalci lahko ogledali še danes, jutri pa jo bodo podrli oziroma pn'nesli v Zagreb. Tolikšne pozornosti, kot razstiva tovrstne otroške grafike, .še ni bila deležna nobena likovna manifestacija. „v obdobju počitka**, kot sam imenuje svoje novomeško vojačenje, lotil stvari, ki mu je edina bila pri srcu; slikanja. Po končani akademiji v Benetkah je v prijateljstvu z nekaterimi mojstri sodobne italijanske umetnosti, kot so Guidi, Soffici, Morandi in drugi, sam rastel v svoji umetnosti in prav v novomeškem obdobju po sodbi poznavalcev dosegel svoj vrh-Slikal je pokrajino, hiše, ljudi, Krko in njeno dolino, griče ob mestu in Trško goro ter tako živel svojsko življenje vojaka, ki naj bi bil, kot pravi njegov prijatelj Vittore Querel, naše zemlje osvajalec, pa sta ga -umetnika - naše mesto in njegova okolica osvojila s svojo lepoto. Priče te „osvojitve**, se pravi umetniška dela, ki jih je navdihnila naša zemlja, je avtor razgrnil na svoji retrospektivni razstavi v Dolenjski galeriji. Da je do te razstave prišlo, je zasluga Vittoreja Querela, ravnatelja umetnostne galerije La Feluca v Rimu, ljubitelja in raziskovalca umetnosti, s posebno na^jenostjo do primitivne ali naivne ali kot se po naše reče samorastniške umetnosti, katere vnet propagator je ne samo z organiziranjem takih razstav v svoji galeriji in drugih razstaviščih Italije, temveč tudi z obilnim in spretnim publicističnim delom v časnikih, revijah in knjigah. Ko je lani v poletju obiskal naš muzej in galerijo ter razstavo Tabora samorastnikov v Trebnjem, je o tem pisal tako v milanskem tedniku za kulturna vprašanja „La fiera letteraria*' kot v rimski umetnostni reviji „Poliedro**. Prav za razstavo Cussigha v Dolenjski galeriji je oskrbel lepo pu- blikacijo o umetniku in njegovem delu, ki je izšla v zbirki ,,l guaderni di Tagliamento**. Vsem, ki jim je pri srcu umetnost in še posebej umetniška podoba našega mesta ter Dolenjske, se obeta zanimivo srečanje z umetniškim snovanjem slikaija iz naše neposredne narodne soseske. Vabljeni! Prav tako vabljeni tudi naši umetnostni poročevalci in ocenjevalci! JANKO JARC ČAKAJOČ PRELOMNICO V BRUSNICAH Volja vse premaga Ivan Perhaj: »Maja pa s Kraljem Daradejem - na prvo gostovanje k sosednjim šolam« Brusnice resda niso mesto niti bolje urejena vas, to pa še ne pomeni, da je tam kulturno mrtvilo. V dvorani, dozidani gasilskemu domu, se v šolskem letu zvrstita vsaj dve igri: pravljice, ki jih neutrudno piše, režira in riše načrte za kostume igralcev ravnatelj Ivan Perhaj. „Deželo Ciračijo*' in ,,Belo pravljico** so otroci (in odrasli, saj razen potujočega kina kraj druge kulture skorajda nima) videli lani in letos, za maj pa je napovedan „Kralj Daradej**. S to igro nameravajo gostovati v Škocjanu, Gabrju, na Slatniku. „Letos imamo en dramski krožek, po potrebi pa sta delala že dva. Otroci radi sodelujejo in zakaj jim tega ne bi omogočili? Prostorov res nimamo idealnih in tudi časa ne na pretek. Sola je stara, majhna, mrzla, pouk dopoldne in popoldne, zato so krožki prisiljeni delati zgodaj zjutraj in zvečer. V takih razmerah se otroci učijo iger in literarni ‘krožek izdaja glasilo „Češnjev cvet**. No, pri tem glasilu je pravzaprav takole: otroci oddajo prispevke za glasilo v nabiralnik na hodniku, jaz pa ga ob sobotah pripravljam za izda-jo.*‘ Na šoli sta še planinsko društvo in pionirska gasilska desetina. Tako rekoč štiri dejavnosti so za brusniško osemletko - ki „dolga leta upa in se boji**, ali bo rešena težav in stiske, ali bo učitelje zadržal blok, da ne bodo odhajali - več kot dovolj, čeprav ravnatelj Perhaj meni, da bi lahko razvili še to in ono. ,,Kljub vsej obremenitvi - ker nas je vsako leto manj, moramo drugi bolj poprijeti - lahko učitelj z voljo in veseljem še vedno najde čas za tako imenovano izvenšolsko delo. Mnoge ovirajo take in drugačne nagrade, meni pa je vseeno: delal bi in bom delal, naj dobim za to kakšen dinar.več ali ne.‘* Letos med učitelji manj vre kot v preteklosti, optimizem izpodriva črnoglednost, in to ne brez razloga: beseda bo (menda) naposled le meso postala. Učiteljski blok, prvi take vrste pod Goijanci, naj bi začeli zidati letos, osnovno šolo pa dozida-vati in urejati prihodnje leto. Zato bodo učitelji že v bližnji prihodnosti najglasnejši agitatorji za referendum, ki ga v novomeški občmi pripravljajo zadnje čase, da bi z deležem prebivalstva in gospodarstva pospešili zdravljenje boleče rane — v našem sistemu obveznega izobraževanja. „Zavedamo se, da prihaja v naš kraj prelomnica in z njo časi, ko se bodo zravnale hrbtenice, ukrivljene od dolgoletnega čakanja in negotovosti.**! 2ORAN Usposobiti kulturne dvorane Pritegniti mladino - Ustanovili bodo mladinsko gledališče - Kako bo TKS porabila denar? Letni program dela in srednjeročni program razvoja kulture v občini je sprejela kulturna skupnost Kočevje 16. marca. V srednjeročnem programu do leta 1975 so razen redn<^a vsakoletnega dela in financiranja kulturnih ustanov v občini predvideli še usposobitev kulturnili domov in dvoran za kulturno delo, uvajanj5 mladih v kulturno življenjyin razširitev dejavnosti potujoče knjižnice in potujočega kina. Ugotovili so, daje za kulturno delo potrebno najprej usposobiti kulturne dvorane in odre (v mestu in po vaseh), saj bo le tako mogo'^e oživiti kulturno življenje v posameznem kraju in organizirati gostovanja od drugod. V Kočevju nameravajo ustanoviti tudi mladinsko gledališče. Med drugim bodo štipendirali mlade za delo na dramatskem in folklornem področju. Pomagali pa bodo tudi mladinskemu klubu, če bo ustanovljen. Srednjeročni načrt ne predvideva, kolikšni bodo stroški za posamezno delo oziroma dejavnost. Menijo namreč, da tak izračun ne bi bil stvaren. Delo pa bodo seveda prilagodili razpoložljivemu denaiju. V načrtu za letos so predvideli, da bodo 588.006,13 din dohodkov razdelili tako: Ljudska knjižnica 152.000 din, Zveza kulturno-pro-svetnih organizacij 127.500 din. Mestni arhiv 23.0()0 din. Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani 43.025 din, Pokrajinski muzej 35.000 din. Dom Jožeta Seška (za urejanje razsvetljave itd.) 109.000 din, Delavska godba 25.000 din, Narodopisni inštitut 1.500 din, gimnazijska dvorana (ureditev) 30.000 din, stroški TKS 30.000 din, obvezna rezerva 6.253 din, ostalo pa so nerazdeljena sredstva. J. P. NAŠI NA POLJSKEM V prvi polovici aprila bodo v Ka-tovvicah na Poljskem odprii razstavo „Slovenski likovni samorastniki**. Na njej se bo s po pet deli predstavilo deset slikarjev: Joža Horvat -Jaki, Boris Lavrič, Viktor Magyar, Polde Mihelič, Greta Pečnik, Jože Peternelj - Mausar, Konrad Peternelj, Anton Plemelj, Vinko Pevcin in Anton Repnik. Razstavo, ki je piva večja manifestacija slovejiske naivne likovne smeri na Poljskem, je pripravil strokovni odbor za likovrio dejavnost pri predsedstvu Zveze kul-turno-prosvetnih oiganizacij Slove- nije v sodelovanju z Moderno galerijo v Ljubljani in Taborom slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem. Za to priložnost sopr^ravili tudi dvojezični prospekt, kateremu je napisal uvod Zoran Kržišnik. Do kod smo prišli v kulturnem in duhovnem razvoju, kar smo vdahnili življenje kulturnim skupnostim in jih vpregli v „trop, ki se poti in trudi**? Ali je to novorojeno tkivo združenih hotenj za kulturni napredek dovolj odporno, da bo kljubovalo najrazličnejšim bolezenskim klicam, ki vidne in nevidne (zaznavne in nezaznavne) (še ved- Kakšno tkivo? no) kužijo ozračje, v katerem nxstaja tako imenovani duhovni kruh? Repubhška konferenca Socialistične zveze je ugotovila, da so kulturne skupnosti živo tkivo, da pa kaže nekatere znake podhranjenosti. To nas mora zaskrbeti, saj nam ne more biti vseeno (ob ustanovitvi .smo marsikaj glasno obijubijah), ali bo iz tega nastal ,,otrok** z zdravo in pokončno ali ukrivljeno hrbtenico. Zlasti je treba paziti na razvoj tega ,,otroka“, pri tem pa zunanji vplivi s pametnimi nasveti lahko veliko naredijo. Gre za to, da se v kulturnih skupnostih šc bolj uveljavijo odnosi, ki bodo razbijali zaprtost vase in kulturnim .skupnostim kot organizmu omogočili, da se bodo enakovredno vrasle v naš vsakdan. J. JUST IIImUSIS v soboto popoldne bodo v trebanjski gpleriji slovenskih likovnih sannorastniKov odprli prvo letošnjo novo razstavo: izbor svojih del bo tokrat predstavila naivna slikarka Greta Pečnik, gospodinja iz Pirana, sicer pa rojakinja iz okolice Slovenskih Konjic. Otvoritev razstave zanimive slikarke, ki je pred kratkim razstavljala tudi v Italiji in Švici, bo združena s kulturnim programom. - Na sliki: GRETA PEČNIK - „Kmetič potuje na Luno“ (olje, platno). Slika je trenutno na razstavi slovenskih likovnih samorastnikov na Poljskem. Minuli četrtek je v Dolenjski galeriji koncertiral pianist FectorPell^ iz Argentine. Izvajal je Beethovnova, Ginasterova in Chopinova dela. Na sliki: pianist med koncertom. (Foto: Sandi Mikulan) DOLENJSKIT IST Stran uredil: IVAN ZORAN St. 13 (1148) - 30. marca 1972 IZ VSEH STRANI NOVO MESTO - V ponedeljek, 3. aprila, bo ob 9.30 štart kurirčkove pošte na Vinici pri Šm^eti. Ob tej priložnosti bodo učenci iz Šmar-jete in Škocjana pripravili kulturni spored. Ta kurirčkova pošta, ki nosi naziv (TV-15), bo potovala po novomeški občini vse do 24. aprila, ko jo bodo pionirji iz Stopič izročili vrstnikom iz Metlike na Novi gori pri Težki vodi, kjer je padla Majda Sile. KOČEVJE - V nedeljo, 19. marca, je bilo v Kočevju šahovsko prvenstvo dijaških domov Dolenjske. Pri fantih so prvo mesto osvojUi gojenci Doma M. Kerin iz Krškega, ki so zbrali 13,5 točk. Sledijo: Kočevje, Sevnica, Brežice in Šmihel pri Novem mestu. V konkurenci deklet sta nastopili samo dve ekipi: gojenke doma Majde Sile so premagale vrstnice iz Kočevja in osvojile prvo mesto. Najboljši ekipi se bosta udeležili republiškega tekmovanja 16. aprila v Kranju. (V. S.) METLIKA - Učenke poklicne šole tovarne BETI so priredile ples, na katerem so igrali čmomdjski Intervali. V jedilnici tovarne se je ^zbralo veliko mladine. Ples prirejajo vsako soboto tudi mladinci na Suhorju, ki je prav tako lepo obiskan. (T.G.) EDINBURG - Za najboljšo popevko Evrovizije so v soboto izbrali pesem ,,Ko boš odšel. .ki jo je pela prikupna Vicki Leandros, ki je nastopala za Luksemburg. Mlada Grkinja je prepričljivo osvojila dragoceno odličje. Naša Tereza Keso-vija je zasedla osmo mesto, kar je eden večjih uspehov naših popevk in pevcev. (S. D.) NOVO MESTO - Ob 30. obletnici pionirske organizacije bo v Ljubljani veUka slovesnost, na kateri bodo sodelovali tudi pionirji iz Dolenjske. Ob tej priložnosti bo nagrajenih precej mentorjev in drugih delavcev, ki delajo v pionirski organizaciji. Vodstva šol imajo nalogo predlagati najbolj prizadevne delavce. (M. H.) KRŠKO - V petek dopoldne je končala delo druga skupina mladinske politične šole. Izgovor z njimi je imel urednik slovenske izdaje Komunista Franček Šetinc. Na zaključni slovesnosti so mladi obiskovalci izjavili, da so se na tem 10-dnevnem seminarju veliko na-učUi. (M. M.) CRNOMEU - Občinska konferenca ZMS je za mladino domače občine organizirala izlet na prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici. Avtobusi so odpeljali iz Semiča, Adlešič in Črnomlja. (T. L.) GRM - Vodstvo osnovne šole Grm je za najboljše dijake in športnike priredilo izlet na prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, ki je bilo od 24. do 26. marca v Planici. (I. J.) Vse preveč besedičenja! Alenka Žuraj, dijakinja III. letnika brežiške gimnazije, je pred letom prevzela vodstvo rriladine na šolL Čeprav so dijaki še kar delavni, zlasti na športnem in kulturnem področju, meni Alenka, da to še senca ni tiste razgibanosti, ki so jo imeli, ko je obiskovala osnovno šolo. Pravi, da je premalo zanimanja, saj je malo takih dijakov, ki so pripravljeni žrtvovati vsaj malo svojega prostega časa. „Ce merimo samo našo prisotnost v javnem, kulturnem in drugem življenju, skozi delo kulturne in športne sekcije, smo lahko povsem zadovoljni, če pa upoštevamo še drugo, je precej slabše.“ - Kako je z idejnovzgojnim delom? „Največ se seznanimo z družboslovjem pri sociologiji, vendar to še ni dovolj, da so nam vsi pojmi jasni. Ustanovili bomo tudi marksistični krožek, vendar brez pomoči starejših tudi tukaj ne bo večjega uspeha. Občutek imam, da smo preveč prepuščeni sami'sebi in lastni iznajdljivosti! Veliko nam lahko pomagajo tudi mladinske ure, seveda če so dobro organizirane. “ - Kaj pa načrti? „Rada bi čimprej izpregla, saj imam občutek, da mi delo ne gre od rok, kot sem si to želela. Prepričana sem, da se bo poglobilo sodelovanje s šolsko skupnostjo, veliko bomo lahko še doseli na športnem in kulturnem področju. Izdali bomo prvo številko našega literarnega glasila „Besede“. - In kaj vas najbolj moti? „Da ne moremo sklicati mladinske konference, vedno se najde kakšna ovira. Ko se bomo zbrali, bo to pomenilo, da bo delo tudi drugače teklo." - Kakšno je sodelovanje z mladinskim vodstvom v občini? „Povezava je slaba, morda bo zdaj, ko je novo vodstvo, kaj bolje.“ S. DOKL - Kaj je vzrok za odsotnost mladih? „Ker se nekatere stvari tako po-' časi rešujejo ali se pa sploh ne, mladi izgubljamo voljo, da bi še kaj spremenili. Imamo občutek, da je vse preveč praznega besedičenja, iz katerega ni kruha. Vzrok za premajhno dejavnost je tudi zahteven učni program in pa veliko število vozačev, ki komaj čakajo, da so spet doma. Na splošno vzeto, pa nam mladim tudi ni večje sile, saj življenje, tako kot je, tudi teče naprej.“ - Kako torej ocenjujete delo brežiških gimnazijcev? Izleti: da, samo kakšni? Šolski izleti morajo biti prej pripravljeni - Večkrat otroci brezglavo tavajo Začeli so se šolski izleti. Na tisoče šolarjev se v spremstvu vzgojiteljev razkropi po Sloveniji ter si ogleduje zgodovinske znamenitosti, obiskujejo muzeje, razstave, knjižnice, ter športne, kulturne in druge prireditve. Nedvomno imajo takšne poučne ekskurzije velik vzgojni in izobraževalni učinek; dosežejo pa svoj namen samo, če so dobro pripravljene. Mladi večkrat obiščejo spomenike iz naše revolucije. Veliko jih pride v Kočevski Rog, kjer si ogledajo Bazo 20 ter partizanske bolnišnice. Večina teh šolarjev si na osnovi pripovedovanja ne more nikoli ustvariti resnične podobe o tem, kar se je dogajalo v letih revolucije, ne morejo verjeti, da seje kaj takega sploh moglo zgoditi! Ne predstavljajo si, s kašnimi napori so partizani premagovali težave v zasilnih bolnišnicah, kjer ni bilo dovolj zdravil, zdravnikov, vode in še marsičesa drugega. Ne pomislijo na vse tiste bolničarje, ki so na zasilnih nosilih prenašali ranjene tovariše, jim lajšali bolečine in jim ohranjali dragocena življenja. Kdo bi mogel prešteti vse tiste žulje na rokah in ramenih! Pri takem početju je morala biti prisotna res nadčloveška volja in vera v nekaj, kar je te ljudi gnalo naprej. Zadnje dni je večja skupina otrok obiskala Bazo 20. Ker prosvetni delavci v šoli niso znali ali pa ne vedo povedati učencem, kaj je bil smisel tega boja in zakaj obiskujejo partizanske objekte, se je večina otrok brezglavo podila okrog barak, se skrivala za kraškimi skalami, kadila in si poiskala najboljša mesta za skrivne pomenke v dvoje. Njim je ta izlet pomenil samo „športno re-kreacijo“, namen, zaradi katerega so prišli v Rog, pa gotovo ni bil dosežen. Kot za vsako stvar, je tudi tukaj treba napraviti načrt, brez tega je vsak izlet že vnaprej obsojen na neuspeh. T. T. nasi znanci Spet srednješolsko glasilo Ali so gimnazijci nesposobni izdajati Stezice V novomeški gimnazyi je bil pred kratkim sestanek zastopnikov novomeških srednjih šol. Udeležili so se ga predstavniki ESŠ, grmske kme-t^ske srednje šole, srednje ^dbene in vajenške šole. Pogovarjali so se o ustanovitvi glasila vseh srednjih šol, ki se bo imenovalo Stezice. 17-letna zgovoina nekdanjih gimnazijskih Stezic je zelo pestra in dolga. Dijaki so se trudili, da bi bilo i\jihovo glasilo čim boljše in dobro urejeno. Nad njihovim delom smo bili lahko zadovoljni, pa tudi ne. Glavno je, da so z delom pokaz^ svojo pripravljenost za izhajai\je Stezic. Kai je vzrok, da je v dveh letih izšla le ena številka Stezic? Ali so gimnazijci res nesposobni obdržati dolgoletno bogato tradicgo? Ce so že dijaki neodgovorni za kulturno delovanje na novomeški gimnaziji, je naloga profesorjev, da bi jim pri njihovem glasilu pomagali. Ze večkrat so poskušali, da bi pri izdajanju Stezic sodelovale vse srednje Šole, vendar se to tedaj ni posrečilo. Pred kratkim je dal tak predlog »Akcija 11« Prvi dvodnevni seminar v okviru „Akcije 11“ je izvedla pred kratkim občinska konferenca ŽM Kočevje. Udeležilo se ga je 42 mladih iz 11 aktivov ZM. O gospodarstvu v občini je predaval predsednik občine Miro Hegler, prof. Zdravko Troha je predaval o medsebojnih odnosih, Zlatko Pavčnik, član republiške konference ZM, pa o aktusilnih nalogah mladinske organizacije. Mladi so sc pogovorili o delu do drugega seminarja, ki bo 15. in 16. aprila. tudi Slavko Pregl, glavni urednik I^adine, in kot kaže, bo tokrat uspelo. Odbor novih Stezic sestavljajo: Marjana Smrdu, Majda Pezdu, Janez Bratkovič, Marica Petrov in Drago Rabzelj. Odbor se bo zaradi uspešnejšega delovanja povezal z raznimi krožld, ki delujejo na srednjih šolah, in prvo številko glasila zato lahko kmalu pričakujemo. S. R. Tone Kozlevčar, najbolj znahi član Slovenskega okteta, je zadnjič omenil, da imajo dela čez glavo. Trenutno snemajo dve veliki gramofonski plošči pri založniški hiši Helidon. Na ploščah bodo stare narodne viže, poleg tega pa bodo peli dela Gallusovih vrstnikov. Pripravljajo se tudi za turnejo po Angliji, kjer bodo imeli 10 koncertov. Peli bodo tudi v Gradcu za 2000 ameriških turistov, udeležili se bodo dubrovniškega letnega festivala itd. Na vprašaje, kdaj se spet vidimo na Dolenjskem, je Tone odgovoril: „Pripravljamo nastop v mbnici, ker pa bo to neka posebnost, naj zaenkrat ostane skrivnost.** Kozlevčar in njegovi fantje so na Dolenjskem dragi gostje, zato jih bomo vedno z \yese\jem pozdravili. ^ Pionirji s krške osnovne šole, ki so osvojili naslov področnih prvakov v gimnastiki, bodo, upajmo, ravno tako uspešni tudi v Ljubljani na republiškem prvenstvu. (Foto: S. Dokl) NASTOP DOLENJSKIH TELOVADCEV Grm se je povzpel najviše Medobčinski prvaki v telovadbi so postali: M. Dokl, Porenta, A. Gajič in Gerjevič Prejšnji teden smo. imeli na Dolenjskem medobčinska tekmovanja v gimnastiki za učence in dijake. Dekleta so se pomerila v BrŠinu, fantje pa v Brežicah. Na obeh tekmovanjih je bila organizacija odlična, poleg tega pa so tekmovalci uživali gostoljubje vodstev bršlinske in brežiške osnovne šole. Vsem tekmovalcem so namreč pripravili malico oziroma kosilo. Naši telovadci so pokazali lep napredek: zato tudi na republiškem šolskem tekmovanju, ki bo to soboto v Ljubljani, niso ravno brez možnosti. Več lahko vsekakor pričakujemo v konkurenci posameznikov kot med ekipami. Pionirke - posamezno: 1. M. Dokl (Grm) 38,85; 2. Zupančič (K. Rupena) 37,80; 3. Oberč (Brežice) 36,65; 4. Cemič (Grm) 36,55; 5. Žlogar (Grm) 36,35 itd. Ekipno: 1. OŠ Grm 183,05; 2. OŠ Brežice 171,85; 3. OS Krško 169,45 itd. Mali program - pionirke: 1. Kodrič (Cerklje) 17,55; 2. D. Zavrl 15,70; 3. do 4. Umek in N. Zavrl (Šentrupert) 15,30 itd. Ekipno: 1. OŠ Šentrupert 75,40;2. OŠ Cerklje 74,55. Mladinke - posamezno: 1. Gajič (ŠZD N. m.) 38,30; 2. Plantan (Gim. Nm) 38,00; 3. Rostan (STŠ Nm) 36,60; 4. Petrov (ŠZD) 36,50; 5. Kos (Gim. Brežice) 36,20 itd. Ekipno: 1. Gimnazija - N. mesto 176,90; 2. Gimnazija - Brežice 2175,40; 3. Zdravstvena šola Novo mesto 169,90 itd. Pionirji - posamezno: 1. Porenta (Grm) 37,80; 2. Longo (Krško) 37,45; 3. Piltaver (Brežice) 37,40; 4. Femec (Krško) 36,85; 5. Novak (Žbk.) 36,65 itd. Ekipno: 1. OŠ Krško 181,90; 2. OŠ Brežice 180,85; 3. OŠ Grm 176,70 itd. Mali program - pionirji: 1. Šekoranja 17,80; 2. De Ceecco 17,55; 3. Kajs 17,05 (Vsi Bizeljsko). Ekipno: 1. OS Bizeljsko 83,55; Mladinci — posamezno: 1. Gerjevič 47,80; 2. Klokočar 47,25; 3. Sti-mec 46,60 (vsi Gimn. Brežice); 4. Avbar (Gimn. Nm) 46,25; 5. Gašperin (Gimn. Brežice) 36,00 itd. Ekipno: 1. Gimnazija : Brežice I. 231,95; 2. Gimnazija : Novo mesto 221, 3. Gimnazija : Brežice II. 217,35 itd. Najboljši tekmovalci so prejeli diplome, ekipe pokale, vsi posamezniki pa še spominske značke. S. DOKL Prva mesta za Kočevje Pionirski šahovski prvaki Dolenjske so postali: Javornikova, Jevnikarjeva, Kirasič in Obranovič v organizaciji šahovskega kluba Novo mesto je bUo te dni odigrano pionirsko prvenstvo Dolenjske v šahu za posameznike, na katerem je sodelovalo nekaj manj kot 50 mladih šahistov. Pri mlajših pionirkah je med 7 igralkami zmagala Javornikova iz Žalne, pri mlajš^ih pionirjih pa Kirasič iz Kočevja. V konkurenci starejših pionirjev je osvojil naslov prvaka Du^n Obranovič iz Kočevja, medtem ko je prvo mesto v enaki kategoriji osvojila Jevnikarjeva iz Višnje Gore. Najboljši mladi šahisti bodo sodelovali na slovenskem prvenstvu 22. in 23. aprila v Borovnici. Rezultati: mlajše pionirke - 1. Javornik (Žalna) 5,5, 2. Jamnik 3. M. Šeme (vse Žalna); starejše pionirke - 1. Jevnikar (Višnja gora) 8, 2. do 4. Dragoš (Koč.), Škufca (Višnja gora) in Tanko (Ribnica) itd. Mlajši pionipi - 1. Kirasič 13, 2. in 3. Žilevski in Malnar (vsi Kočevje) 10,5; starejši pionirji - 1. Obranovič 11,5, 2. L. Kovač in 3. Ofak (vsi Kočevje) itd. J. UDIR Tri lepe zmage Dolenjcev Dolenjske rokometne ekipe so v prvem kolu dosegle tri zmage - Brežičani drugi v prvem kolu spomladanskega dela republiške rokometne lige za moške so vse tri dolenjske ekipe osvojile dragocene točke. Ribničani so doma porazili ekipo Radgone, Brežičani so na težkem terenu v Kozini zmagali za gol razlike, Sev-ničani pa so doma ugnali ekipo Šoštanja. ^ M I M KRMELJ - V zaostali tekmi jesenskega dela zasavske rokometne lige sta se ekipi Krmelja in novomeškega Laboda razšli z neodločenim rezultatom 13:13. Pri Krmelju je dosegel največ zadetkov M. Papež, pri Novomeščanih pa Jaklič. (B. D.) NOVO MESTO - Občinska strelska zveza je izvedla tekmovanje za „Zlato puščico“. Naslov prvaka je ponovno osvojil Janez Berlan, sledijo Franc Židanek, Jože Ribič (vsi člani SD Pionir). (J. Š.) ŠENTJERNEJ - Med tednom je bilo v Šentjerneju namiznoteniško srečanje med ljubljansko Ilirijo in domačo žensko ekipo v okviru tekmovanja za namiznoteniški pokal. Šentjemejčanke Vida Likar, Zdenka Gomizelj in Sonja Krvina so presenetile ekipo iz Ljubljane, saj so zmagale s 5:3. (J. K.) Črnomelj - v povratnem prijateljskem srečanju so rokometaši Cosmos-Belta premagali Krmelj s 25:15. Pri domačih je bil n^uspeš-nejši Goršek (10), pri gostih pa Papež (7). (T. L.) BREŽICE - Na prvenstvu gimnazije v gimnastiki je med fanti zmagal Geijevič 49,3; slede: Klokočar 49,2, Zore 48,6 itd. Pri dekletih (L in II. letnika je bila najboljša Zajelšni-kova, pri starejših dijakinjah pa Alessandra. (S. Š.) Občni zbor! Udeleženci mladinske politične Šole v Krškem, ki je v petek končala z delom. Poleg mladincev sta na diki tudi sekretar ZK Krško Milan Ravbar in urednik Komunista Franček Šetinc. (Foto: S. Dokl) RIBNICA - RADGONA 27:13 -Ribničanom se je poznalo, da so marljivo vadili preko zime, igrali so dobro in brez večjih težav ugnali goste. Pri domačinih sta bila najboljša Radič in Mikulin. Ribnica: Lovšin, Žuk, Erčulj 2, Radič 7, Abram, Matelič 3, Milulin 6, An-doljšek 1, S. Kersnič 3, Ponikvar 1 in J. Kersnič 4. (F. LEVSTEK) JADRAN : BREŽICE 22:23 -Brežičani so v prvem polčasu vodili s tremi zadetki, kar jim je prišlo prav ob koncu srečanja, ko jim je šlo že za nohte. Brežice: Berglez, Avsec, Rovan 2, Šetinc 4, Štangelj 4, Novosele, Bosina 6, Iskra 7, Juri-ševič, Gorišek, Blatnik in Mars. (V. PODGORŠEK) SEVNICA : ŠOŠTANJ 20:16 -Srečanje je bilo zelo grobo, saj sta imela sodnika dovolj dela. Domačini so bili boljši v prvem polčasu, po odmoru pa so s težavo ugnali goste. Sevnica: Sirk, Možic, Brežan, Simončič 1, Sulc 1, Bizjak, Koprivnik 2, Stojs 3, Šilc 5, Trbovc 8. (E. RAUTER) POKAL JE OSTAL DOMA Kljub porazu v zadnjem kolu dvokrožnega rokometnega turnirja za pokal Radia Brežice so igralci Brežic postali zmagovalci, saj so osvojili 8 točk, po šest pa sta jih zbrala Sevnica in Rudar (.Trbovlje). Za najboljšega vratarja so razglasili Brežičana Marjana Marsa, najboljša strelca pa sta Rudi Iskra (Brežice) in Jože Šilc (Sevnica), ki sta zabila vsak po 38 golov. V. PODGORŠEK V petek, 31. marca, bo ob 17. uri občni zbor teniškega kluba Novo mesto na igrišču na Loki, v primeru slabega vremena pa v bifeju doma JLA. Črnomelj - v prijateljski nogometni tekmi je Bela krajina premagala Mimo s 4:1. Za Belo krajino sta dosegla zadetke Kramarič (3) in T.Weiss(l). (T. L.) NOVO MESTO - V nadaljevanju dolenjske kegljaške lige so v drugem kolu bili doseženi naslednji rezultati: Novo mesto : Krško 834:801, Partizan (Sevnica) : Trebnje 619:623, Celulozar : Brežice 736:715. Po drugem kolu je v vodstvu ekipa Novega mesta, ki ima štiri točke. Sledijo: Brežice, Krško, Celulozar in Trebnje. (J. M.) Črnomelj - Novomeščani so že enkrat porazili Črnomaljce v prijateljski rokometni tekmi. V četrtek je Labod ponovno zmagal v Črnomlju s 17:15. (T. L.) RAVNE - Na Ravnah je bilo tradicionalno srečanje med brežiškimi in ravenskimi gimnazijci. Pomerili so se v košarki, namiznem tenisu, odbojki, plavanju in šahu. Rezultati: Ravne : Brežice (fantje) 33:36; Ravne : Brežice (dekleta) 11:39 (košarica); (namizni tenis) Ravne : Brežice (5:2 in 5:0); odbojka - 3:0 za dekleta z Raven. V plavanju so pri fantih zmagali domačini, pri dekletih pa Brežičanke. (S. Š). DUGA RESA - Prijateljsko nogometno srečanje med nogometaši Duge Rese in Belo krajino se je končalo z 9:0 za domačine. Kljub 9 zadetkom je vratar Belokranjcev Kobe branil zelo dobro (T. L.) NOVO MESTO - V nedeljo, 2. aprila, bo v Mariboru gimnastično tekmovanje za Šalamunov memorial. Nastopile bodo tudi tri telovadke Novega mesta: Anita Gajič, Lili Bantan in Maja Dokl bodo telonovale med mladinkami. (M. H.) Črnomelj - v prijateljski nogometni tekmi je Bela krajina premagala ekipo črnomaljske garnizije 7:3. Najboljši strelec je bil Kramarič, ki je dosegel 4 zadetke; dva je dosegel Švajger, enega pa T. Weiss. NOVO MESTO - Na občinskem gimnastičnem prvenstvu za srednješolce je nastopilo blizu 30 tekmovalcev. Najuspešnejši je "bil novomeški gimnazijec Bogdan Avbar. Rezultati: 1. Avbar 45,60, 2. Mrak (gostinska šola) 44,40, 3. Žbokelj (gimnazija + N. m.) 44,40,4. Matko (poklicna šola) 44,30 itd. ekipno — 1. gimnazija (N. m.), 2. TSS Novo mesto itd. (S. D.) itd. (S. D.) NOVO MESTO - V nedeljo dopoldne je odbojkarski klub Novo mesto priredil odbojkarski turnir v bršlinski telovadnici, na katerem so nastopile tri ekipe. Zmagalo je moštvo Trebnjega, ki je premagalo Žužemberk z 2:0 in Novo mesto s 3:2. Novomeščani so premagali Žužemberk z 2:0 in osvojili drugo mesto. Obe ligaški ekipi bi se morali ,dele-žiti turnirja za pokalno prvenstvo Slovenije v Mariboru, vendar zaradi prevelikih stroškov tja niso potovaH. (M. L.) ŠOŠTANJ : BREŽICE 14:13 V ponovljeni rokometni tekmi jesenskega dela republiške moške rokometne lige so Brežičani srečanje v Šoštanju tesno izgubili s 14:13. Domačini so imeli ob koncu več sreče in so tako iztržili dve točki. Brežice: Berglez, Rovan 1, Stan-2, Novosele, Pavlič 1, Bosina, skra 8, Jurišič, Zore, Gorišek 1, Blatnik, Mars. gelj Islu v DOBRA DRESURA .V\/ ^ — Tokrat — malo drugače Eden gor ali dol Skupina delavcev s Kosmeta je te dni prišla v zdravstveni dom v Trebnje zaradi zdravniškega pregleda. Ko je slišal, od kod prihajajo, jih je dr. Jože Možgan vprašal, če so bili cepljeni proti črnim kozam, ki so se pojavile v tem delu Jugoslavije in povzročile tolikšen preplah in vrsto ukrepov, katerih namen je preprečiti širjenje te nevarne bolezni. „Oh kaj,‘‘ je zamahnil eden izmed delavcev, „saj ni bilo pri nas nič hudega, samo eden je umrl!“ Naravnost na občino Da v Metliki res pogrešajo krajevno skupnost, se vidi tudi po tem, kar doživlja Niko Zupanič, načelnik oddelka za gospodarstvo. Zgodilo se je, da je bil sredi dela za načrtovanje komunalnega razvoja občine, ko je vdrla k njemu stranka: ,J^apravite že red v občini, saj mi soseda meče smeti naravnost pred moje okno ... “ Povsem na liniji Pred zadnjim zasedanjem občinske skupščine v Metliki sta odbornika Bajc in Prevalšek kramljala o tem, kako si občani kopičijo zaloge hrane. „Ce bi bil jaz trgovec, bi v javnosti razširil vest, da bo tega ali onega zmanjkalo, in bi se tako rešil vseh zalog, “ je rekel Bajec. „Je pa res pretirano, kar nekateri počno. “ „Ti sploh niso ,na liniji*, mu je odvrnil Prevalšek. „Ljudje, ki nabavljajo zaloge, ravnajo le v skladu s tem, kar smo določili za nalogo pri organizaciji splošnega ljudskega odpora. Saj smo ljudem rekli, naj si ustvarijo doma nekaj zalog... “ VRTNICE CVETO V bioloSkem in botaničnem krožku na vin iški osnovni šoli so vzgajali vrtnice na 4 načine. Tiste, ki so jih postavili v posodo nad centralno kuijavo, so najlepše uspele; zacvetele so prav na letošnji 8. marec. Solarji so v tem krožku zelo aktivni, »j že dobrih 5 let urejajo okolico šole, da bi nastal arboretum v malem. Imajo pa velike težave, ker je pod tenko plastjo zemlje takoj skalovje. MALI GOLF OŽIVEL V Cateških Toplicah so v nedeljo odprli sezono za mali golf. Igrišče je spet odprto in gostje bodo lahko preživeli na njem prijetne urice. Tudi kopališče je imelo v nedeljo velik obisk. Sonce je privabilo neštete Zagrebčane. M. J. BREZ BESED Priporoča se v molitev (Nevarno) obolel je prečast. gospod Janez Vovk, kanonik novomeški. Priporoča se v molitev. (1C r o m p i r) je pač jedna najvažnejših naših poljedelskih rastlin. Sadi se povsod, in na najrazličnejše načine. Žal, da se sadi marsikje, da, reči se sme skorej, da se zelo povsod sadi napačno. Napačnost obstoji pa prvič vgnojitvi, drugič v saditvi sami (Na C e š k e m) vse kaže, da se je n^ne-ravana sprava med Čehi in Nemci razbila. Cehi pa tudi drugi so praznovali te dneve 300 letnico največjega odgojitelja Ceha Komenskega. Ker pa je ta sicer slavni mož v šolskih rečeh pisal in delal zoper Avstrijo in katoliško cerkev, je vlada prepovedala dotične slavnosti v šolah. (Na Francozkem) se^ gode grozne reči Kaže se, da bode tam kmalu tekla kri, morda huje kot je bilo pred 100 leti. Na več krajih so hudobneži razstrelili dinamit, da bi podrli hiše. V Parizu se je jedna hiša res podila, bližnje pa poškodovale. Nekaj ljudi je mrtvih. Vera gine, hudobija rase med sicer tako izobraženim francozkim narodom, Bog vedi, kaj nam še prinese bodočnost! Vlada bode baje predložila postavo, po kateri se bode kaznoval s smrtjo vsakdo, ki razstreljiva nastavlja pojavnih cestah. (Mestni z a s t o p). Tistim našim meščanom, kateri so še malo hodili po mostih, se bo MOZ, KI JE NA DUNAJU GLEDAL CESARJA Starosta Suhe krajine Anton Vidmar iz Hinj: še štiri leta do stotice Najstarejši Hinjčan je zagledal luč sveta pred 96 leti, točneje 17. januaija 1876, v hiši, kjer stanuje. Je kmečki sin iz družine s sedmimi otroki. Bratje in sestre so v grobu. Anton Vidmar je vse življenje krepko garal. Se preden je odšel v Ameriko prevažat zlato in srebrno rudo, seje priženil na Prevole. Ko se je pred prvo svetovno vojno vrnil prek „velike luže“, je bilo domače posestvo, na katerem je zagospodaril brat Miha, na bobnu. Da ne bi prišlo v tuje roke, je zbral vsoto, ga odkupil in se vselil v rojstno hišo. Poslej se je grunta dkal. V prvi svetovni vojni je moral v avstrijsko uniformo. Poslali so ga v 17. regiment na Dunaj. Tam je večkrat videl z zlatom „obšitega“ cesaija Franca Jožefa, ko se je vozil s kočgo. Z Dun ■:-y ; 'r OGENJ V SKEDNJU - 20. marca okrog 11. ure je začel goreti skedenj Mfliaela Mikešiča v Dol. Lokvici pri Metliki. Ogenj so takoj opazili in pogasili delavci iz bližnjega peskokopa. Škode je za okrog 500 dinarjev. Kaže, da so požar zanetili otroci pri igri. VROČEKRVNI KVARTOPIRCI - 21. marca popoldne so iz gostilne ‘Per v Novem mestu poklicali na p(»noč milKnike, ker sta se stepla Adem Kajtezović iz Adamičeve ulice in Ivan Nose z Otočca. Igrala sta karte in se pri igri najprej yria, potem pa še stepla. Oba so prijavili sodniku za prekrške, prav tako gostilničarja Franca Pera. PRIDRŽAN KLATEŽ - Novomeški miličniki so 21. marca zvečer pridržali Muhameda Saletovića, delavca brez zaposlitve, ki se je klatil po mestu. Prijavili so ga sodniku za prekrške. NOCNI tat - Anton Srebrnjak z Velikega Slatnika je prijavil novo meškim miličnikom, da mu je ne znanec 22. marca ponoči ukradel iz zadnjega hlačjiega žepa 840 dinarjev. Hlače so bile na nočni omarici ... OB TRANZISTOR - Dijak gostinske šole Vinko Lipuš je na postaji milice v Novem mestu prijavil, da mu je neznanec ukradel tranzistor. POD TRAKTOR - 39-letni Jože Kremesec iz Rosalnic je dobil hude poškodbe, ko se je 19. marca z neregistriranim traktorjem peljal iz Drašičev domov. Zapeljal je namreč v kup gramoza, da ga je vrglo po C6Sti. LUC so MU UKRADLI - Marjanu Bukovcu iz Novega mesta so 26. marca ukradli zadnjo luč z avtomobila, ki ga je parkiral v naselju Majde Sile. VLOM V IMV - V noči na 23. marec so vlomili v prodajno skladi-^e rezervnih ddov v IMV. Vlomilec je iz nasilno odprtih dvdi ročnih blagajn odnesel 14.730 dinarjev. OB SMERNI KAZALEC - 24. marca je novomeškim miličnikom Savo Danu iz Novega mesta prijavil, da so mu iz avtomobila, ki ga je parkiral pred hišo V brezov log, ukradli smerni kazalec. ' ^ RAZGRAJAČA NA OTOCCU -NovOTieški miličniki so 25. marca zjutraj pridržali Novomeščana Rudolfa Zupana in Marjana Luzarja, ker sta delala nered na Otočcu. Prijavili so ju sodniku za prekrške. OTIT NEDOSTOJNEŽ - Trebanjski miličniki so 25. marca zvečer pridržali do iztreznitve Miroslava Gabrijela s Pristave pri Trebnjem. Opfl se je, sc nedostojno obnašal, nadlegoval goste in razbijal steklenino po trebanjskih gostilnah. Potem se je upiral še miličnikom. VLOM V AVTO - V noči na 26. marec so vlomili v osebni avto Zagrebčana Miroslava Stipandiča, kije stal pri motelu Otočec. Vlomilec je iz avtomobila odnesel tranzistor in magnetofon. Razbrskal je tudi kovček, vendar denarja na srečo ni našel. Kljub pogostnim nesrečam gre pri ozkem kamnitem mostu čez Mimo pri Boštanju doslej vedno brw ^ težjih poškodb. Tako je navkljub ome^tvi hitrosti pripeljal pred most s preveliko hitros^o vozn& kombija Jože Gorenjšek iz Raven, pri zaviranju pa gaje vrg^o 4 m pod cesto. Voznik in oba sopotni^ so vozflo s traktoijem brž izvlekli, tako da jih je moi^ mfličnik i^ati v gostilni — (Foto: A. ŽELEZNIK) ŠTIRJE MRTVI ZARADI DVEH KRAV: Porota: »Plevanč ni kriv!« Ivana Plevanča iz Mrtvic je obtožba bremenila nezavestne ‘malomarnosti, vendar je porota odločila, da je nedolžen, in ga oprostila Tričlanski senat novomeškega okrožnega sodišča je prejšnji torek odločil: ,4van Plevanč, 31 let, ni kriv za smrt štirih ljudi v lanski hudi prometni nesreči.“ Ob oprostilni sodbi so namreč porotniki menili, da Plevanču ni mogoče očitati, da bi se bil moral in mogel po. okoliščinah in svojih osebnih lastnostih zavedati, da lahko pride do takih posledic. Kakor je znano, je lani 11. avgusta v strahotni nesreči kravja vprega zapeljala na avtomobilsko cesto, da sta se vanjo zaletela dva avtomobila, kar je povzročilo smrt štirih ljudi: dr, Velislava in Vere Pehal iz Zagreba, Nemca Gerharda Josepha Prešla in Turka Mehmeda Dogana. Pri trčenju je poginila tudi ena krava. Plevanč, ki ga je obtožnica bremenila nezavestne malomarnosti, je v zagovoru povedal, da je padel z nekega kamiona bel papir, ko je s kravjo vprego pri Mrtvicah pripeljal na kolovoz, ki je držal vzporedno z avtomobilsko cesto. Plevanč je sedel na vozu, kravi pa sta bili z vrvjo zvezani za rogove. Najprej se je splašila ena, takoj nato še druga. Po 200 metrih sta prenehali divjati, a sta po 20 ali 30 metrih spet zbezljali. Nenadoma sta začeli zavijati v levo, stran od avtomobilske ceste, na njivo. Plevanč je skočil z voza, da bi ju umiril: kravi sta ga vrgli po tleh, zavili na avtomobilsko cesto in naredili pravi pokol. Izvedenec za sodno veterino prof. Gregorovič iz Ljubljane je označil način obtoženčeve vožnje kot običajen v Spodnjem Posavju, pa tudi na Gorenjskem in v Prekmurju. Pripomnil je, da človekova bližina -recimo gonjač ob glavah - pomirjujoče vpliva na živali. Potem ko zbezljajo, jih pravzaprav ni mogoče več ustaviti. Tako divjanje je nenadno in ga ni mogoče predvideti, je dejal izvedenec in pripomnil, da bi bilo prav, ko bi obtoženec hodil ob kravah ali jih celo vodil za vrv. Sodba še ni pravnomočna. POMLAD DRAMI TATOVE: Zaklepajte stanovanja! Začetek pomladi pomeni tudi začetek pospešenih »operacij« tatov, zmikavtov in vlomilcev Začetek pomladi je vsako leto tudi začetek n^azličnejših vlomov. To vedo iz prakse krimindisti. Tudi letošnje prijave tatvin in vlomov opozarjajo: zaklcpj^te stanovaiija! Zadnje dni je namreč vse več prijav občanov. Tatovi niso izbffčni, aj kradejo vse, od denarja do lopat in krampov. Način tatvin je preprost: zmikavti oprezujejo okrog niš in stanovanj in dostikrat sploh nimajo dela, ker ljudje puščajo stanovanja prazna m nezakljenjena. Sicer pa tudi ni dosti boljše puščati ključe na običajnih mestih, ker so tako običajna, da jih poznajo tudi tatovi. VRSTA Bilo je v času, ko se zima umakne pomladi in ko človek začuti v sebi prenovljene sile in moč. Balončkov Polde je srečal mlado dekle in koj mu je bUa všeč. Začel ji je dvoriti in jo čakati pred njeno službo in stanovanjem in naneslo je, da ga je dekle opazila in se vnela zanj. Začela sta hoditi po bližnjih travnikih in hostah. Držala sta se za roke in se ljubeče pogledovala. In kot je pri takih rečeh navada, je naneslo, da mlada nista ostala zgolj pri držanju za rokce in sprehodih. Imela sta se pač rada. Kdo bi jima zameril? Pa je dekle začutila, da je z njo nekaj drugače kot sicer. Spoznala je, da iz njune ljubezni nastaja novo življenje. Vsa v strahu je to povedala tudi Balončkove-mu fantu. Ta pa ni bil nič vesel, nasprotno, zadrl se je na dekle, da ga to nič ne briga, da pamž že ne bo njegov, in končalo se je... Na svet je privekal otročiček in dekle je pozvalo Balončka, naj ga vendar pride pc^edat, ko je njegov. Polde pa ni dal glasu od sebe. Nikamor ni šel in vse je zanikal. Se to, da bi z dekletom kdaj okrog hodil. Prišlo je do tožbe in do obravnave pred sodiščem. Fant je sprva vztrajno tajil, končno pa je pod težo dokazov le priznal, da sta si bila z dekletom dobra. Dodal p a je: ,,Res sem bil z njo. Moram pa povedati, da so bUi z njo tudi drugi fantje!" Dekle je zaihtelo m odločno zanikalo, da bi bilo to res. „Pa je,“ je zatrjeval Polde in dodal; „Nerodno mi je sicer, a če je stvar že tako daleč, moram povedati tudi to. Prav takrat, ko sem bil jaz z njo, so bili pri njej drugi fan^e. Dekle je bilo tak^e sorte, da so fantje pred njenimi vrati kar v vrsti stali.. Sodnik pa je na te besede obdolženca pogledal in mirno rekel: „Ja, kaj vam je pa tega treba. Zakaj pa niste stopili iz vrste, pa bi bilo vse v redu? “ Balončkov Polde pa je povesil pogled in ni nobene več zinil. JAKA PRAVIČNIK Ne gre samo za kraje in vlome v mestih, spomladi oživijo tatovi tudi na vasi. Pomladanska dela na poljSi namreč tatovom dajo vedeti, da so domačije same, nezavarovane. Ce k temu dodamo še, da mnogi ugotove, da so okradeni, šele po nekaj dneh, potem je razumljivo, da imajo miličniki in kriminalisti izredno težko delo, preden tatove postavno pred roko pravk;e. Zato: najboljša pomoč bo, kadar bodo hiše dobro zaprte. Sam se je prijavil Janez Hudorovac je pred dnevi streljal na Tomaža Hodorovca in ga ranil, 23. marca ob 7. uri zjutraj pa se je sam prijavil na novomeški UJV, ker so ga že nekaj dni iskali. Prinesel je tudi lovsko puško, s katero je obstrelil Tomaža, izročil pa je še nekaj nabojev. Otrok utonil Tragično je unula 25. marca zvečer okrog 19. ure v mlaki pri hiši v Stehanji vasi blizu Trebnjega 4-letna Marta Bregar. Utonila je blizu hiše št. 14. Ko so jo našli, ni bilo več pomoči. KJE JE ZELENI MOPED? Izpred restavracije na železniški postaji v Novem mestu je 25. marca zvečer neznanec odpeljal rnoped z^ lene barve. LeopoU Brezar iz Hmelj-čiča pri Mirni peči je krajo prijavil miličnikom, ki zdaj iščejo tatu. ZANIMIVI OKRASKI V ponedeljek je novomeškim miličmkom prijavil Franc Sever, da mu je neznanec ukradel s fička vse štiri okrasne kape. RAZGRAJAČ V METLIKI Metliški miličniki so v ponedeljek pridržali.do iztreznitve Alena Seli-movića iz vasi Tržac pri Cazinu. Se-limović je opit razgrajal v bifeju, zato so ga prijavili tudi sodniku za prekrške. Zakaj laž? Prejšnji teden sta bila dva značilna dogodka, ki sta kazala m miselnost nekaterih ljudi, ki se jim zde gasilci ali miličniki kot odvečni ljudje, ne kot občani in državljani, ki pomagajo graditi naš samoupravni socializem. Pri gasilcih je zazvonil telefon in neznan glas je sporočil, da na Gorjancih gori. Miličniki in gasilci so z vključenimi sirenami oddrveli na Gorjance, vendar so lahko gledali le, kako lepa je pomladna zvezdnata noč. Neznanec jih je namreč grdo nalagal, nikjer ni gorelo. Koliko dragocenega časa, koliko stroškov zaradi take laži! In kaj bi se zgodilo, ko bi nekje drugje takrat zares gorelo? Posledic take lahkomiselnosti in neslane šale ni težko izračunati Nekaj po dobnega se je zgodilo lani v okolici Dolža, ko so gasilci in miličniki prav tako prišli gasit - ker je ženska rekla, da gori, čeprav ni gorelo... In drug primer: nič hudega slutečega kmeta, ki je gnal vola na skrajnem robu ceste, je podrl avto. Šofer po nesreči ni zbral dovolj pogu ma, da bi počakal, pomagal ponesrečencu in prijavil ne srečo. Raje je strahopetno pobegnil In kaj so storili ljudje? Namesto da bi se postavili na stran pravice in resnice in pomagali miličnikom izslediti brezvestnega voznika, so ga - skrili Takrat, ko bi koga izmed tistih povozil avto in odpeljal naprej, takrat, ko bi komu izmed tistih zapel rdeči petelin, pa bi se zgodilo tako, kot se je v opisanih primerih - takrat bi bila usta tistih, ki so zdaj tako neodgovorno ravnali, polna besed o tem, kako je treba zavarovati pravico, izslediti objestneže ali strahopetce. Ampak žal šele takrat! Preprečevati, ne zdraviti! Miha Marš: »Za bolj učinkovito nadzorovanje prometa - letos pomoč tudi s helikopterjem!« Prometnili miličnikov pri nas manjka, čeprav tisti, ki plačajo kazen, sodijo, da se pojavljajo ob nepravih trenutkih, če jih že ni preveč. O delu postaje prometne milice v Novem mestu sodi pomoč- nik komandirja Miha Marš: „Predvsem je naša naloga nadzorovati promet, preverjati spoštovanje prometnih predpisov. Delamo na obočju novomeške, trebanjske, metliške in črnomaljske občine ter na glavni cesti ob Biča do Bregane. Za še učinkovitejše nadzorovanje pa bi se morali okrepiti, ker nam manjka prometnikov. Razen na glavni cesti nas je bilo namreč lani bolj malo videti, še posebno v BeU krajinL Na srečo nam pomagajo splošne miličniške postaje.** - Vsakdanji delavnik? „Na cesti Ljubljana-Zagreb smo zanesljivo vsak dan. Spoštovanje pravU vožnje je glavna na- loga. Navadno gremo na cesto z avtomobilom, vendar bomo zdaj, ko bo promet gostejši, od časa do časa nadzorovali promet s helikopterjem. Z njim lahko v krajšem času kontroliramo znatno daljši odsek ceste. Najbolj učinkovito je naše ukrepanje takrat, kadar smo medsebojno povezani z radijsko zvezo v zraku in na zemlji - med heliko|v terjem in patrolnim avtomobi-lom.“ - Ob vsakdanjem delu pa se dostikrat odločate tudi za posebne akcije. Kaj pripravljate letos? „Vsekakor se bomo vključili v mednarodno akcijo, ki bo sku-š^ ugotoviti, koliko vinjenih voznikov sedi za volanom. Ne nameravamo opustiti niti že^obi-čajnih in preizkušenih akcij, ki pMira! nam pomagajo odkrivati, koliko avtomobilov na cestah ni tehnično popolno usposobljenih za promet. Navadno raegledujemo gume, luči, zavore, ra avtobusih in tovornjakih ne pozabimo na tahografe, preverjamo m tudi, kako je r^ožen tovor. Te akcije ne bodo zgolj na glavni cesti, šli bomo tudi na druge dolenjske ceste.“ - Promet je vse gostejši, nesreče vse pogostejše. Kako se borite proti tem? „Način dela smo zastavili tako, da bo čim več preventivne dejavnosti. Vedno je namreč boljše, če preprečujemo, kot zdravimo. Zavzemamo se za strožje kazni za kršitelje predpisov, za dosledno postopanje. Izkušnje namreč kažejo, da ostrejše kaznovanje zmanjšuje število nesreč.“ LESNICA: IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM. Jože Svetek iz lla-ske Bistrice je 25. marca zjutraj vozil os6bni avtomobil proti Zagrebu. Pri Lešnici gaje dohitel tovornjak -cisterna in ga začel prehitevati prav v trenutku, ko je iz nasprotne strani pripeljal drug tovornjak. Svetek je močno zavrl in zavil na desno za cisterno, pri tem pa je izgubil oblast nad vozilom, tako da je zapeljal čez bankino in obstal z vozilom na njivi. Pri nesreči se je Svetek poškodoval in so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Škode je za 2.000 din. SUHOR: ZARADI LUCl V DREVO. Gojko Kragulj iz Otočičev pri Vivodini je v petek zvečer pdjal osebni avtomobil nemške registracije iz Novega mesta proti Metliki. Pri Suhopu mu je nasproti pripeljal avtomobil z dolgimi lučmi. Kragulj je zapeljal na sliajni rob certe, od tam pa v drevo. Pri tem je bilo škode za 1.500 din. ŠKRJANCE: PO LEVI IZ OVINKA. 23. marca popoldne je Andreju Muhiču pri Skrjančah iz nepreglednega ovinka pripeljal naproti po levi strani ceste s tovornjakom Novo-meščan Franc Krhin. Muhič je na mestu ustavil, Krhin pa naglo zavil na desno, toda kljub temu se je z zadnjim delom tovornjaka zadel v prednji del osebn^a avtomobila, Muhičeve simce. simce. Muhič se je pri nesreči lažje poškodoval, škode pa je bilo za 15.060 din. BUSINJA VAS: PO NESRECI OES’ELJAL. Ljubljančan Stanislav Bole se je v četrtek zvečer vozil v fičku od Metlike proti Novemu mestu, ko mu je pri Bušinji vasi naproti pripeljal s škodo Zagrebčan Ante Vasič. Med srečanjem je Zagrebčana zaneslo na levo, tako da je oplazil Boletov avtomobil in se odpeljal naprej. Kasneje so ga dobili v Me-tliKi. KANIŽARICA; ZBIL DEKLICO. V Kanižarici je prav pred motor Antona Jakše stekla čez cesto 44et-na Mojca Gričar. To se je zgodilo 23. marca popoldne. Jakša je zbil deklko na tla, pri čemer je mala Mojca dobila hujše poškodbe; odpeljali so jo v novomeško bolnišnico. Jakša nima vozniškega dovoljenja. BRUSNICE; Z AVTOM V OGRAJO. 22. marca je Jože Kosec iz Brusnic pripeljal s škodo.v levi ovinek na Ratež ter zapelj^ na neutrjeno bankino. Avtomobil je zaneslo v ograjo vrta, last Franca Mikca. Na škodi je bilo škode za 1.000 din. KARTELJEVO: PREVRNJEN NA CESTI. Med vožnjo po klancu navzdol pri Karteljevem je tovornjak Ivana Šesta iz Kranja 21. marca popoldne zaradi okvare na sprednjem vzmetenju zaneslo na bankino. Drsel je ob odbojni ograji, nato pa se prekucnil na streho in obstal pravokotno čez ccsto. Voznik je pri ne- sreči dobil le nekaj odrgnin, na tovornjaku pa je bilo škode za 50.000 din. STEFAN; OD ZADAJ V TOVORNJAK. Metličan Božidar Kobe je 21. marca zvečer pri Stefanu dO' hitel tovornjak, ki se je zaustavlja, ker mu je izpadel tovor. Kobe je zmanjšal hitrost, v tistem trenutku pa je za njim pridrvel Zagrebčan Tihomir Blinja in trčil v zadnji del Metličanovega avtomobila. Skoda: 3.000 din. LESNICA; ZAPRL CESTO. Pri Lešnici je iz neznanega vzroka 22. marca zjutraj z^eljal Zagrebčan Ivan Kotar tovornjak - hladilnik na bankino, od koder ga je zaneslo na levo stran ceste, kjer se je prekucnil na bok. V tej smeri je zaprl cesto za več ur. Pri nesreči se je lažje poškodoval, na hladilniku, ki je vozil meso, pa je bilo škode za 20.000 din. BIZELJSKO: MARIBORČAN V DREVO. Voznika osebnega avtomobila Ernesta Lorberja a Maribora je 21. marca popoldne na ostrem desnem ovinku na Bizeljskem zaneslo na levo, tako da se je zaletel v drevo. Materi^dna škoda je znašala 2.000 din. STARA VAS NA BIZEUSKEM: V POTOK DRAMLJO. 23. marca zvečer se je pripetila v Stari vasi na Bizeljskem huda prometna nesreča, ko je Franc Urek iz Globokega v desnem preglednem ovinku zapeljal v levo, od tam pa v potok Dramljo. Zaradi poškodb so ga odpeljali v brežiško bolnišnico, škoda pa je bila sorazmerno majhna. METLIKA: ZBIL STARCKA. Josip Jelčič iz Doma počitka v Metliki je v soboto dopolane pešačil od Metlike proti Jurovskemu Brodu. Zaradi slabotnosti in onemoglosti ga je med potjo zanašalo sem ter tja. Za njim so pripeljali štiije kolesarji, četrti med njimi, 16-letrii R. C. iz Pravutine pri Ribniku, pa je 77-let-nega starčka zadel, ko je nenadoma stopil na levo stran. Oba sta padla na tla, pri padcu pa si je Jelčič po-škodovd glavo in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. CATEŠKE TOPLICE: UTONIL V BAZENU 17. marca jp^oldne se je v bazenu v CateScih Toplici utopil 17-letni Darko Billi iz Hrgovljanov pri Bjelovaru, dijak 2. letnika metalnega centra iz Bjelovarja, kije prišel s skupino dijakov na kopanje v Ca-teške Toplice. SMRTNA NESRECA V CELULOZI V četrtek zvečer, 23. marca, se je pripetila na dvorišču tovarne celuloze in papirja v Krškem l\uda ne- 'H sreča, v kateri je bil težje poškodovan Damail Najdovski iz Krškega. Umrl je med prevozom v bolnišnico. EETRmOV INTERVJU s s J 5 J S S J I ? J I J Prekratka srajca... Franc Golob: »DOMINVEST sam ne more rešiti perečega vprašanja novomešice tržnice. Ta pa bi morala biti v zaprtem prostoru!« v prejšnjem četrtkovem intervjuju je prof. Milan Smerdu želel, naj kdo od pristojnih pri DOMINVE-STU, ki upravlja novomeško tržnico, odgovori, kdaj nameravajo narediti konec nemogočim higienskim razmeram v njej. Odgovarja Franc Golob iz DOM-INVESTA: - Pred leti smo se v Novem mestu pritoževali nad slabo založenostjo naše tržnice z zelenjavo in s sadjem. Nato smo privabili prodajalce iz južnih območij Jugoslavije in odtlej je tržnica dobro založena. Kako je s cenami, nad katerimi se gospodinje jezijo, vemo. Dobra založenost in večji promet pa žal hkrati pomenita, zlasti v sezoni, veliko odpadkov. Odpadki nam pa res belijo lase. - Mar ni mogoč boljši odvoz? - Prav pri odvozu se zatika. Kante za smeti, ki so na tržnici, so prehitro polne. Prodajalec stlači vanjo karton, pa je polna. Za namestitev več kant ni prostora. Posebne, velike posode, za odvoz večjih količin smeti sicer obstajajo, toda odvoz smeti v teh posodah je mogoč samo s posebej prirejenim tovornjakom. Komunalno podjetje, ki odVaža smeti po mestu, takšnega tovornjaka nima, samo za odvoz smeti s tržnice pa se mu ga ne izplača kupiti. Takšen tovornjak ima tovarna zdravil KRKA za svoje potrebe, z njo pa se za odvoz smeti s tržnice nismo mogli sporazumeti, ker ima njen tovornjak čez glavo dela v tovarni. Res je, da Cigani brodijo po smeteh, res je tudi to, da za kakšno večje odlagališče smeti na tržnici ni prostora, in res je še to, da stalnega čuvaja, ki bi pazil samo na snago na tržnici, ne moremo nastaviti. O tem smo veliko razmišljali. Pred dvema letoma pa so se začele raz-, prave o premestitvi tržnice in to je vplivalo, da smo začasno odložili dokončno rešitev higienskih razmer na tržnici. - Naj torej razumemo to tako, da se ne da pomagati? - To ne, ker rešitev je in se s sedanjim stanjem ne moremo zadovoljiti. DOMIN VESTU je bilo prepuščeno upravljanje tržnice pred leti, resnica pa je, da tega ne zmore sam. Rešili smo vprašanje prodajnih boksov in na tržnici uredili marsikaj. Higienske razmere bi se dale izboljšati edinole na ta način, da bi bila tržnica v zaprtem prostoru. O tem bi se morali dogovoriti v sodelovanju vsi prizadeti dejavniki v Novem mestu: krajevna skupnost, inšpekcijske službe pri ObS in DOMINVEST. Resnica namreč je, da naše mesto zelo hitro raste, da ^ez tržnice ne more živeti in da denarja za primemo ureditev tržnice in za njeno vzdrževanje DOMINVEST nima dovolj! Moje vprašanje: V Novem mestu imamo eno samo KS. Priznati je treba, da deluje uspešno, kljub temu pa je glede na razprostranjenost mesta precej oddaljena od občanov. Predsednik KS Stane Šmid naj odgovori, kako se namerava KS bolj povezati z občani v že oblikovanih stanovanjskih soseskah v mestu? M. JAKOPEC VLADO JANEŽIČ NA POSVETU V NOVEM MESTU: V dejanja je treba verjeti Član CK ZKS je sekretarjem osnovnili organizpcij in aktivov ZK govoril o značilnostih za »sedanji trenutek« iCvajanja sklepov in stališč 21. seje predsedstva in 2. konference ZKJ r' „Kdor v načrt ne veijame, ga ne more dobro uresničiti. Vsako delo brez zaupanja je obsojeno na neuspehje poudaril prejšnji teden v Novem mestu član CK ZKS Vlado Janžič na posvetu s sekretaiji osnovnih organizacij in aktivov ZK iz novomeške občine. Janžič je v Novem mestu govoril o izvajanju sklepov 21. seje predsedstva in 2. konference ZKJ oziroma o tako imenovanem „sedanjem trenutku v Zvezi komunistov“. Menil je, da je v delovanju članstva še vedno preveč mlačnosti in premalo akcij, zato se je tu in tam vrinilo prepričanje, da „bodo stvari spet tekle po starem“. MALO SPOROV Po ravnalni svet pri novomeški krajevni skupnosti lani ni imel mnogo dela. Vsega se je sestal petlcrat in obravnaval sedem zadev. Poravnave ni bUo možno doseči le v dveh primerih, zato so postopek nadaljevali na občinskem sodišču. GRAMOZ, GRAMOZ Več kot 450 kub. m gramoza so lani napeljali na vaške poti na območju novomeške krajevne skupnosti, za vzdrževanje cestišč pa porabili prek 20.000 din. Suhokrajinski drobiž obCani gradenca, velikega LIPJA TER MALEGA LIPJA so se na sestankih, ki jih je organizirala krajevna skupnost v teh vaseh, obvezali, da bo vsaka družina iz teh vasi opravila 15 dni prostovoljnega dela pri gradnji odseka krajevne ceste Gradenc-Veliko Lipje. Krajevna skupnost ima za to gradnjo pripravljenih 70.000 din, razen tega pa računajo na pridevek TIS Novo mesto ter na pomoč v delu od novomeške garnizije. VOLILNI KONFERENCI SZDL NA DVORU IN V ŽUŽEMBERKU sta v svojih poročilih prikazali aktivnost obeh organizacij, ki sta se zavzemali za^ razreševanje več problemov v krajih. Obe or^nizaciji sta v zadnjih dveh letih pridobiU nove člane, in sicer je dvorska SZDL na novo sprejela 91 članov, žužember-ška pa 189 članov. Kljub večjemu porastu članstva v žužemberški organizaciji ima dvorska organizacija >icljučenih v članstvo večji odstotek volivcev. Obe konferenci sta tudi obravnavali zaključni račun krajevne skupnosti za leto 1971 ter osnutek programa krajevne skupnosti za leto 1972. SVET ŽUŽEMBERŠKE KRAJEVNE SKUPNOSTI je na zadnji seji sprejel sklep o razpisu referenduma za gradnjo šol v občini Novo mesto. S tem sklepom se je strinjal tudi zbor volivcev v Žužemberku. M. S. Direktorji so brez izjeme za »Na ta način odpravljamo socialne razlike med učenci,« so poudarili na Otočcu - Dograditev šol: posredna pomoč zaposlenim materatn - Referendum o samoprispevku bo predvidoma v prvi polovici maja Po otoškem posvetu z direktoiji gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov, ki ga je prejšnji teden priredil podpredsednik občinske skupščine Avgust Avbar, je bila odstranjena še zadnja bojazen, da bi se družbeno-politična akcija za izgradnjo šolstva v novome^i občini sprevrgla v jalovo setev. Na Otočcu direktorji niso le prispevek delavcev, kmetov. (po stopnji 1 odst. od izplačanih osebnih dohodkov) dosegel 150 starih milijonov. Komunistom kajpak ne manjka stališč, le da se delovanje prerado ustavi samo pri njih. Pri tem je pomembno, da se razkorak med tistim, kar govorimo, in tistim, kar delamo, ne veča, ampak manjša, sploh pa ga ne bi bilo treba,“ je menil član CK ZKS in poudaril, da so komunisti nemalokrat sami krivi, če se ta ali ona akcija izjalovi. Dvoličnost dobršnega dela komunistov je precejkrat vzrok za omahljivost pri uresničevanju stališč. Prav tako je v „sedanjem trenutku“ očitna hiba, da v delovanju komunistov še ni prave idejne in akcijske enotnosti, kije sicer pogoj za uspeh. APRILA: POSVETI Od 1. do 10. prila bodo v novomeški občini pc^očni posveti o vlogi in dejavnosti družbenopolitičnih organizacij v sistemu splošnega ljudskega odpora. Stanovanja Sindikati opozarjajo, da stanovanjskega vprašanja zaposlenih ne moremo reševati samo z individualno gradnjo. Kot glavna vzroka za to navajajo denarno nemoč slabo plačanega delavca, da bi si zgradil hišo, in to, da je gradnja enostanovanjskih hiš tudi komunalno zelo draga. Ob zelo razviti gradnji zasebnih hiš, do katere je prišlo v zadnjih petih letih, smo močno zanemarili družbeno gradnjo. Tako imenovanih socialnih stanovanj, namenjenih delavcu z nižjimi dohodki, sploh ne gradimo več. Pri kreditiranju zasebne gradnje se je razpasla navada, da dobi tisti, ki ima več svojega denarja, tudi večji kredit, in tu in tam celo razvada, da dobijo b^atejši kar po več zajetnih kreditov. V naštetem tiče vzroki za to, da je prišlo do socialnih razlik tudi pri gradnji stanovanj. Sindikati predlagajo več rešitev. Predloge o tem lahko zasledimo tudi v sklepih in stališčih I. konference sindikatov novomeške občine. Razen predloga, da bi pri dodeljevanju kreditov za gradnjo zasebnih hiš upoštevali degresijo, kar pomeni, da bi imel pravico do višjega kredita tisti, ki ima nižje dohodke, je še posebej zanimiv predlog, naj bi spet oživili družbeno gradnjo stanovanj. Konferenca je v zvezi s tem predlagala, naj bi delovne organizacije dve tretjini razpoložljivega denaija namenjale za družbeno gradnjo, le eno tretjino pa za kredite za zasebno gradnjo. O obojem, o degresiji in o delitvi razpoložljivih sredstev, bi kazalo zelo hitro razmisliti v delovnih organizacijah. Zdaj so za nami zaključni računi: vemo, koliko je dcnaija, in začetek gradenj je tudi pred durmi! M. J. menili, da je možno šole na novo zgraditi ali dograditi samo z znatnim deležem iz tako imenovanih neobčinskih virov, ampak so tudi poudarili, da je sodelovanje gospodarstva pri taki akciji nujno. S takim načinom posodobljanja šol pomagamo tudi odpravljati razlike, ki so tako kričeče pri izobraževanju, poleg tega pa se je treba zavedati, da gre za naše otroke. Predvideni načrt za ureditev najnujnejših šolskih prostorov v občini kakor tudi predlog, da bi v ta namen uvedli 7-letni samo- obrtnikov in upokojencev in za, podjetja še 1 -odstotni prispevek " na izplačane osebne dohodke, so na posvetu podprli z velikim odobravanjem. Še več: nekateri so predlagali celo, naj bi prispevek delovnih organizacij povečali na 1,5 oziroma 2 odstotka in uresničili še dela, ki jih predlagani program ne omenja (npr. zgraditev internata v Šn^ielu). Da bi lahko uresničili to, eno največjih zamisli na področju šolstva v novomeški občini, bo potrebno zbrati najmanj 6,7 starih milijard dinarjev. Računajo, da bo krajevni samoprispevek, ki ga bodo uvedle posamezne krajevne skupnosti (tiste, na območju katerih so zidave oziroma .obnove potrebne šole), dal letno 250 starih milijonov, medtem ko bi letni delež delovnih organizacij Spričo vsega lega se kajpak dogaja, da se pod samoupravljanjem skriva marsikaj, kar tja ne sodi. V torek akcijski program komunistov Seja občinske konference Zveze komunistov, predvidena za danes, je zaradi seje občinske skupščine preložena na torek, 4. aprila. Obravnavali bodo poročilo o dosedanjem delu komunistov v zadnjem obdobju in sprejeli akcijski program. Poleg tega bodo obravnavali načrte komisij, medobčinskega sveta ZKS in organizacijska vprašanja. LETOS NOV VRTEC Novemu mestu se obeta letos zidava nove vzgojnovarstvene ustanove; to bo vrtec za okoli 100 otrok. Zgradili ga bodo z denarjem, ki se pri izobraževalni skupnosti zbira po obvezni stopnji 0,45 odst. prispevkov iz delovnega razmerja. Pridobili so že nekatere soplačnike - delovne organizacije s tem, da bodo imeli otroci njihovih delavcev v vrtcu prednost. DANES PRORAČUN Na nakovalu Kaj pomeni za 24 odstotkov več kot lani? Predlogu občinskega proračuna, ki bo danes dopoldne na odločujočem nakovalu pri odbornikih, ni mogoče očitati, da ni pravilno ustrojen in da ne upošteva repubh-3cih izhodišč glede letošnjega zajemanja v proračunsko blagajno. Letošnji proračun bo večji za 24 odstotkov o; lanskega, kljub temu bo za „čisto“ delitev le nekaj več kot 27 milijonov din. Približno tak znesek ostane, če od vseh dohodkov odštejemo denar za izobraževanje in anuitete (dolgove), ki jih bo letos več kot 8 milijonov (največ za šole, zgrajene v zadnjem času). Po ustaljeni „praksi“, da je skleda premajhna, da bi iz nje zajemali s polno žlico, bodo tudi letos nekateri „upniki“ potegnili krajši konec. „Zadoščenja" ni bilo možno doseči niti s tem, da so glavne prispevne stopnje ostale na lanski ravni, kar pomeni, da je bilo že s tem zagotovljenega več denarja. Spet so prekrižale meče potrebe in možnosti. Izid je spoznanje, da bi bila občini še kako potrebna dopolnilna vsota, četudi se zaradi takih in drugačnih „boomov“ šteje za najmanj srednje razvito. MINI ANKETA V političnih, gospodarskih in šolskih krogih je bila zamisel, da bi s 7-letnim samoprispevkom občanov in delovnih organizacij pomagali dograditi in na novo zgraditi nekatere šole v novomeški občini, „odobrena" z obema rokama. To je edini način, da odpravimo strahotne razlike glede osnovnošolskega izobraževanja. Tako govori večina, nekateri predstavniki delovnih organizacij pa: INŽ. LADO KOTNIK, Cestno podjetje: „Zdi se mi, daje to res edini način, da bomo v šolstvu uredili najpotrebnejše. Ob obilici najrazličnejših drugih potreb si občina ne ve drugače pomagati. Za naše podjetje odstotek, ki ga bo treba dati v skupni sklad poleg prispevkov delavcev, ne bo neprehoden most. Že več let je v praksi, da prispeva podjetje toliko, kolikor zberejo zaposleni." ERNEST PEKLAR, Žito -obrat. Novo mesto: „Strinjam se in sem prepričan, da se ni treba bati za izid referenduma. Gre Samoprispevek vendar za naše otroke! Pri nas bo teže uresničiti tisto, kar bi naj dalo podjele. Centralni upravni organi so zunaj občine in ne vem, kako se bodo odločili glede odstotka, ki naj bi ga dali poleg prispevka delavcev. Dolžnost političnih organizacij bi bila pred referendumom še posebej delovati pri vseh tistih delovnih organizacijah, ki imajo sedež drugod. Ce bi imeli pristojnost v svojih rokah, tega vprašanja zdajle ne bi načel.“ IVAN BRSAN, Gorjanci: „Samoprispevek je kajpak nujno uvesti, plačevati pa bi morali vsi zaposleni. Mimo tega smo se v Straški krajevni skupnosti menili, da brez samoprispevka ne bi šlo: poleg šolstva imamo pri nas veliko neurejenega na komunalnem področju. Brez udeležbe podjetij bi zaman pričakovali, da bi v občini lahko v razmeroma kratkem času - sedem let ni večnost - uresničili šolski načrt." MIHA HROVATIČ, Dom-invest: „Zapodeni morajo primakniti delež, drugače načrta o nadaljnji izgradnji šol ne bo možno uresničiti. Pozdravljam, da je v načrtu zidava nove posebne šole. Prispevek, ki naj bi ga dale delovne organizacije, ni zasta\djen previsoko in je sprejemljiv. Predlagam pa, naj občina z odlokom oprosti plačevanja nekatere dotirane ustanove." LUDVIK SIMONIČ, Iskra -Upori, Šentjernej: „Šolstvo je vir in rezerva za kadre, zato pri izpeljavi te akcije ne bi smelo biti težav. V prenekateri krajevni skupnosti bi zaposleni lahko glasovali kar v svojem kolektivu." Novomeška kronika Na novomeškem območju so do zdaj proti črnim kozam cepili vse gostince in javne delavce, ostali pa bodo prišU na vrsto v prihodnjih dneh (ljudje bodo pravočasno obveščeni po RTV in dnevnikih). Cepljenje poteka pod vodstvom in nadzorstvom Zavoda za zdravstveno varstvo v Novem mestu. Na sliki: cepiti je treba tudi otroke. (Foto: Sandi Mikuian) ZEBRE - Po mestu že dalj časa niso označeni prehodi za pešce, tako da številni avtomobilisti tam, kjer so dolžni ustaviti, to redkokdaj storijo. Skrajni čas je, da pri prehodu ceste odgovorni poskrbijo za varnost pešcev in da zarišejo zebre vsaj tam, kjer so nujno potrebne. UCITELJISCNIKI - Vse, ki so maturirali 1967 na novomeškem učiteljišču, obveščamo, da sc bomo zbrali 20. maja ob 20. uri v Šmarjeških Toplicah ob 5. obletnici mature. Prijave pošljite do 20. aprila na naslov Albin Gutman, osnovna šola Grm. Prosimo, da se med seboj obvestite. (Prireditelji). MESTO - V zadnjem času je naše mesto zelo zanemarjeno. Njegovo podobo kazijo številni raztrgani časopisi in vrečke, pločniki in ceste pa so polni -prahu. Vsaj enkrat na mesec bi morali ceste in pločnike sprati, meščani pa bi morah neuporabne vrečke, papir in prebrane časopise odlagati v za to postavljene koše. KNJIGA - Pri Mladinski knjigi stranke te dni sprašujejo po knjigi „Domači zdravnik", ki jo je spis^ dr. Gerhard Venzmer. Knjiga ima 505 risb, 156 fotografij, 37 barvnih fotografij in 34 barvnih risb. Pred-naročniška cena knjige je 99 dinarjev. KRUH - Dolenjkina prodajalna kruha je od.slej odprta tudi vsako soboto od 8. do 16. ure. CEVUI - V Alpinini prodajalni imajo lepo zalogo ženskih in moških spomladanskih sandal. Prevladujejo sandale v raznobarvnem semišu, tako da so številne stranke z izbiro zadovoljne. Obutev stane od 110,9 do 210,9 dinarjev. MESO - V začetku marca smo v kroniki pisali, da po novomeških mesnicah primanjkuje govedine. Trenutno je imajo po vseh mesnicah dovolj. TRŽNICA — Tudi ta teden je bila tržnica dobro založena, cene pa so se malenkostno povečale. Prevladovale so prodajalke čebulčka, ki ima iz tedna v teden drugačno ceno. Na spodnjem prostoru tržnice se je pojavila ženička, ki je kmalu prodala domačo šunko. Cene: kumare 15 din za kg, solata 8 do 15 din^ limone 7 do 8, hruške 8 din, zelje 3 din, čebulček 9 do 15 din za kg, fižol 9 do 11, zelena 6 din, česen 10, jabolka 5 do 6, pomaranče 6, zelje 3, kisla repa 4, suhe slive 8 din za kg, čebula 3, jajca po 0,80 dinarjev, suhe fige 7 do 8, domači med 20 din za liter, dateljni 10 in domače maslo 10 din za lonček. POGREBI - Umrl je Anton Starc, Ragovska 4, upokojenec, v 69. letu starosti. - Ena gospa je rekla, naj bi tisti veter, ki je v nedeljo nagajal skakalcem v Planici, zapihal šele zdaj, pred napovedano odmrznitvijo, in onemogočil vsaj rekordne skoke cen. Dobro obveščeni občani - dobri samoupravljavci! ODMERA ENOTNEJŠA V POSAVSKIH OBČINAH Davki, olajšave in oprostitve Na novo Je predpisan davek od stavb, vendar samo za mesto - Oprostitve za nove vinograde in nasade, oiajšave za nal(up Icmetijsklli strojev in preusmerjanje kmetij, v obrti za stroke, ki počasi izumirajo Danes teden je ^pščina izglasovala odlok o davkih za leto 1972. V posavsi^ občinah so se pred tem nekajkrat sestali in poskušali izravanti razlike, ki so prejšnja leta povzročale negodovanje davkoplačevalcev. Najbolj so se pritoževali zaradi različne odmere obrtniki. Za hiibotive predele bodo obveljale lanske olajšave. Davka od kmetijske dejavnosti bodo krnele oproščeni do 10 let, za tista zemljišča, ki so jih kultivirali iz doslej neuporabnih površin. Kdor bo zasadil nov vinograd ali breskovo plantažo, bo oproščen davka pet let, štiri leta pa velja za oprostitev za ribezove nasade. Olajšave so predvidene za preusmerjanje kmetij in za nakup mehanizacije, vendar samo za kmete, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom in nimajo drugih virov za preživljanje. Odslej so razširjene olajšave za mladoletne in dela nezmožne družinske člane. Olajšave za borce so ostale nespremenjene. Davka so oproščeni lastniki zemljišč, ki jim katastrski dohodek ne presega 100 din. Za obrt je skupščina predlaga znižane stopnje z namenom, da V SOBOTO: ROKOMETNI DERBI V soboto, 1. aprila zvečer, bo v Brežicah dolenjski rokometni derbi; srečali se bosta moški ekipi Brežic in Sevnice. Ob tej pritožnosti bodo podelili tudi pokal in plakete rokometašem, ki so igrali za pokal radia Brežice. ZA ALBERTOV POKAL NAGOLTEH V soboto, 1. aprila, bo na Golteh letošnje smučarsko tekmovanje za Albertov pokaL Tekmovanje bo za vse kat^T^je, pryave pa sprejemata smučarsKo društvo Brežice in ObZTK do petka, 31. marca. bi se razbremenitev gospodarstva odrazila tudi v tej panogi. Za naložbe v opremo so predvidene olajšave za proii^odno obrt, za storitveno obrt in gostinstvo. Olajšave bodo priznavali samo tistim, ki vodijo po- slovne knjige. Za šivilje, sodarje, kolarje, sedlarje, krovce in čevljarje so predvidene v višini 50 odst. od odmerjenega davka. Za letos je napovedano tudi plačevanje davka od stavb, vendar samo na mestnem območju. Oprostitev davka za nove stavbe je po republiškem zakonu skrajšana od 25 na 10 let. Zato bodo vse zgradbe, starejše od 10 let, točkovali in predpisali davek zanje. J. T. DO KONCA APRiLA PREDLOGE! Poslovno — z Velil(o Piano Uresničuje se želja po gospodarskili stikiii v petek, 24. marca, so se v Brežicah mudili predstavniki bratske srbske občine Velike Plane. Vodil jih je predsednik občinske skupščine. Izrauli so željo po gospodarjem sodelovanju z brežiško občino. Ogledali so si Tovarno pohištva in bili presenečeni nad tem, kako hitro so v njej izpeljali rekonstrukcijo in se uspešno postavili na noge, odkar so se priključili Slovenijalesu. Tudi v Veliki Plani imajo pohištveno industrijo. Njen predstavnik je izrazil željo po stikih z močnejšo firmo, kot je na primer Slovenijales. Pomočnik generaln^a direktorja Slovenijalesa je po razgovoru z gosti dejal, da je zanimanje za sodelovanje obojestransko. Predstavniki Slovenijalesa bodo obiskali Veliko Piano in ugotovili, kakšne so možnosti. Gostje so se nato sprehodili še skozi rastlinjake Agrarie na Čatežu. Podjetje jim je predstavil direktor Stanko Rd)ernik. Obiskovalci so izrazili željo, da bi Agraria odprla cvetličarno v Veliki Plani, ki šteje 12.000 ljudi in nima še nobene prodajalne cvetja. Njihov industrijsko-kmetijski kombinat bi lahko preko Agrarie oskrboval prebivalstvo bre-žiSce občine s suhomesnatimi izdelki. Ta kombinat zaposluje okoli 1.500 yudi in ustvari na leto SO mi-iyard starih dinarjev prometa. Mesna industrija izvaža trećino izdelkov. Z Prva pošfljka zaščitnega cepiva proti črnim kozam, ki je prispela v Brežice, je bila namenjena zdravstvenim delavcem. Takoj za njimi so cepili Sofeije Prevoza, v soboto pa kolektiv Cateških Toplic ui tuje goste. V zdravstveni dom prihajajo tudi številni posamezniki, za katere cepljenje ni obvezno. Ti prispevajo po 20 din. Na sliki: oep^enje v brežiškem zdravstvenem domu. (Foto: J. Teppey) NOVO V BREŽICAH V SOBOTO IN NEDELJO se je precej ljudi odpravik) v Planico na prvo svetovno prvenstvo v smuških poletih. Po trije avtobusi so vozili v Planico skupine, člane smučar^ega društva pa je v soboto peljal na ogled tekmovanja avtobus osnovne Sole Artiče HORTIKULTURNO DRUS'fVO te v petek priredik) v di nu JLA predavanje za vse, ki se ukvarjajo z :~otn kaktej. Strokovne n^otke jim je dal dt^isnik revije Moi mali svet Andrej napiotnik. O kaktejah je povedal veliko zanimiv^a in ponazoril besede z barvnimi diapozi-tivL TA TEDEN SO SlEKLA PRIPRAVLJALNA dela za postavitev spomenika padlim v NOB in izseljencem. Na prostor pred tržnico so navozili nek^ tisoč kubičnih metrov zemlje. Spomenik bo izdelal kipar Stojan Batič, odkrili pa ga bodo za občinski praznik. V FOTO-KINU KLUBU se je v petek zvečer začel niz predavanj za člane. Slavko Jančar je govoril o osnovah snemanja z amatersko filmsko kdmero. Tudi v naslednjih predavanjih sc bodo člani seznanili s tehniko filmskega zapisa. PRIPRAVE NA GRADITEV otroškega vrtca so nekoliko zastale, ker Marles iz Maribora še vedno ni poslal ponudbe za postavitev pavi-Ijonske zgradbe. V tem vrtcu bo wostora za 170 otrok. Svet za otroško varstvo in skupščina se bosta morala v kratkem odločiti za vrsto gradnje. Ce mariborske ponudbe ne bo, je še druga možnost. Pionir bo namreč gradil tipske zidane šolske ustanove. SOBOTNE CENE PRI AGfCA-RII: cvetača 6 din za kg, čebula 3, česen 8, fižol 7, krompir 0,80 in 1 din, kumare 11,60, ohrovt S, por S, peteršilj 9, paradižnik 16, radič 10, mehka solata 16, špinača 6, grozdje 8, hruške 7,6, jabolka 3,5 in 5 din, limone 7,80, pomaranče 6,20, banane 7,60, suhe slive 7,60, fige 9 din za kg, jajca 0,65 in 0,75 din. bre2iSke vesti Agrario se bodo dogovarjali tudi za odkup valilnih jajc za vzrejo piščancev pohancev. Predstavniki zainteresiranih podjetij v obeh občinah bodo do konca aprila pripravili predloge za sodek)-vanje in osnutke pogodb, nakar Veliki I bodo vrnili obisk morda že tudi kaj podpisali. Plani in J.T. BREZBRIŽNOST Nobene škode? Vseeno, kdo odide Vajeni smo naštevati prednosti razvitejših in opozaijati na davek, ki ga plačujemo zaradi zaostajanja za drugimi predeli Slovenije. Tudi vzroke za to imamo vedno pri roki, med njimi tudi pomanjkanje strokovnjakov. Človek bi rekel, da jim ne pripisujemo gtobljega pomena, da je to le besedno dokazovanje. Tako vsaj razberemo iz odgovorov v anketi o samoupnivlja-nju, ki so jo delali v brežiški občini in o kateri je idejno vzgojna komisija v ponedeljek informirala udeležence konference ZK. Na vprašanje, kdo povzroči delovni oiganizacgi največ škode, če odide, jih je 38 odst. odgovorilo, da je vseeno, kdo odide, in 13 odst. je prepričanih, da ni nobene škode, če odide nekvalificirani delavec, inženir, pravnik, kvalificirani ali visoko kvalificirani delavec. Slaba tretjina anketirancev (32 odst.), daje največja škoda, če zapustijo podjetje visoko kvalificirani in kvalificirani delavci, in le 17 odst. jih odgovaija, daje za podjetje najbolj škoda^ čega zapusti strokovnjak z univerzitetno izobrazbo. Ce upoštevamo, da so bile de-loviK organizacije za anketo izbrane po posebnem ključu (odgovarjalo je 505 zaposlenih), potem lahko sklepamo, da odgovori kažejo splošen odnos do znanja in strokovne usposobljenosti. Več kot polovico anketiranih (od vodilnih uslužbencev do delavcev brez kvalifikacije) je prepričanih, da ni razlike, če kdo odide iz podjetja. To kaže, da velik del zaposlenih mak) ceni strokovnjake z visoko šolo, kaže na brezbrižnost do kadrov, čeravno imamo „kadrovske za-deve“ tako pogosto na jeziku. J. TEPPEV NASTOPILO BO 38 EKIP Začele so se že športne igre zaposlenih iz brežiške občine. Komisija za šport in rekreacgo pri občinskem sindikalnem svetu je sklenila razdeliti tekmovanje v dva dela. Za tekmovanje se je prijavilo 38 ekip. vodov Kapele Na zboru volivcev, ki je bil minuk) nedeljo v Kapelah, so izvolili vodovodni odbor. Kapele se bodo po vsej verjetnosti priključile na brežiški vodovod, zato bo potrebna skupna akcija z dobovsko krajevno skupnostjo. Ta bo položila cevi do Malega Obreža in od tam bi spehali vodo nato še v Kapele. Predvidevajo, da bo morala vsaka hiša pričevati po 4 tisočake. Vodovodni odbor bo najprej zbral interesente po vsem kapelskem okolišu. Komunalno podjele iz Brežic bo poskrbelo za projekt in za delo pri napeljavi glavnega voda, vse drugo pa bodo izpeljali ^bčani. m. JARANOVIC^ IK , , O delu in bodoči vlogi kluba dolenjskih poslancev so udeleženci ^regovorfli na petkovem srečanju v tovarni papirja v Krškem. Posvetu so prisostvovali tudi predstavniki dmžbeno-političnih organizacij in občinduh ^upščin tega območja. Ob tej priložnosti so si gos^e ogledali tovarno. (Foto: J. Teppey) DOGOVORI MORAJO DRŽATI KOT PRIBITO Nejasno kot v horoskopu In pripravljeni moramo biti tudi na presenečenje, da bo rudnik Senovo ukinjen prej kot v 7 ietili Cimprej iz negotovosti, je geslo tistih rudarjev, ki se ne bodo zaposlili pri Metalni in ki bodo še naprej kopali premog. Vsega ^paj jih bo ostalo okoli 500, od tega 320 jamskih delavcev. Izkop premoga bodo zmanjšali na 450 ton dnevno. Zmanjšana proizvodnja pa pomeni manjšo ekonomičnost in rentabilnost. Izračunali so, da bodo ob teh količinah premoga mdaiji lahko zaslužili do 1500 din na mesec, to je za 20 odstotkov manj, kot je bilo lansko porečje. Torej je treba računati tudi z begom nilajših ljudi in strokovnjakov in misliti, da bi se lahko življenjska doba rudnika iztekla prej kot v sedmih letih. Nujno je treba poiskati nove možnosti za z^oslitev rudarjev in čimprej uresničiti načrt za postavitev keramične tovarne, zahtevajo prizadeti. Odbornike ol^inske skupščine je predsednik sindikalnega sveta opozoril, da nihče v občini ne bi smel odstopiti od samoupravnega dogovora delovnih organizacij o zbiranju denarja za ^aditev te tovarne in da mora držati tudi obveza občinske skupščine za soudeležbo pri investiciji. Skupščina je sklenila prispevati 3,5 milijona din, prav toliko delovne organizacije, medtem ko pričakujejo iz rezervnega sklada republike 4 milijone din. Celotno investicijo cenijo na 52 milijonov din. Zahod-nonemški poslovni partner je pri- Eravljen sodelovati z 49 odst. Od jubljanske banke pričakujejo 9,5 milijona din, Lesnina je obljubila 3 milijone, za manjkajočih šest pa sc pogajajo s poslovnim združenjem GIPOS. NAJ SE OSAMOSVOJE! Krška krajevna skupnost ni osvojila predloga, da bi se ji prik jučila še naseda, ki gravitirajo na Goro. Predlagajo, da bi se po zgledu podjetnih občanov iz Dolenje vasi združili v svojo krajevno skupnost in v njej poprijeli za delo. Tako bodo tudi najhitreje in najlaže rešili vse komunalne težave svojega območja. VRTANJA OB KRKI Odborniki krške skupščine so na seji 21. marca razpravljali o najetju posojila za raziskave tople vode izvira Topličnik pri Kostanjevici. G^ lošči zavod iz Ljubljane je lani izvrtal dve vrtini in ugotovil v globini med 9 in 22 metri temperaturo vode 25,5 stopinje Celzija, V načrtu ima še štiri vrtine, dve na desnem in dve na levem bregu Krke. Nadejajo se, da so v večjih globinah nahajališča termalne vode, ki bi jo lahko koristno uporabljali. SLOVO OD KODRIČEVE V Podbočju smo se poslovili od 70-letne kmetice Neže Kodričeve, E o domače Repčeve, z Brezja. Po-ojna je imela 9 otrok in jih je vzgo-'jila v zavedne Slovence. Med vojno so v družini vsi od prvega do zadnjega sodelovali v NOV. Dva sinova sta padla v boju za svobodo. Pokojnica je vse živ|jei\je trdo delala na hribovski kmetiji. Vsi, ki so jo poznali, so jo spoštovali in se ob i\jeni smrti polnoštevilno poslovili od i\je. « J* S« ,4ZLETNIK“ SE SELI Krška podružnica celjskega avto-bui.nega podjetja Izletnik se bo kmalu preselila v nove prostore. V njih bo razen prometnega oddelka tudi turistični, kjer bodo zbirali prijave ‘ za izlete, prodirali vozovnice, dajali informacije in mei\javali tujo valuto. Nova poslovalnica bo v prostoru ^nekdai^e prodsoalne obutve PEKO na desnem savskem bregu. Ta načrt zahteva dejanja, nič več besed in stališč. Zahteva resen pristop vseh, ki odločajo in imajo denar in ki so doslej izrazili pripravljenost za rešitev Senovega. J. TEPPEV ZA VARSTVO 548 OTROK V Krškem nameravajo v prihodnjih letih rezervirati še več sredstev za otroško varstvo. Pred kratkim so popisali števik) otrok v mestu in ugotovili, da je do šest^a leta starosti 548 otrok, od 6. do 15. k:ta pa 800. Predvsem je premalo igrišč, zato je razumljivo, da si otroci omislijo zabavo tudi na zelenicah in tako uničujejo javne nasade. Obrtniki danes v Krškem Strokovna odbora za obrt in za turizem sklicujeta za danes v domu Svobode na Vidmu sestanek vseh samostojnih obrtnikov, avtoprevoznikov in gostincev iz krške občine. Seznanili jih bodo z vsebino kolektivne pogodbe, ki sta jo ob novem letu podpisala republiki odbor sindikata storitvenih d^avnosti Slovenije in predsednik gospodarske zbornice SRS. Ta pogodba bo urejala odnose s področja delovnih razmerij v obrti in gostinstvu. Na današnjem srečanju bodo obrtniki zvedeli tudi za občinsko davčno lestvico v letu 1972. Skupščina je obdavčitev zasebnega sektoija prilagodila obdavčitvi v obeh sosednjih občinah, da bi sc s tem izognila negodovanju prizadetih. BOLJ POVEZANO! Perspektive ali tek čez ovire Lanskega poslovanja niti ena delovna organizacija v krški občini ni zaključila z izgubo. Kljub pomanjkanju obratnih sredstev ni bUo večjih zastojev in tudi ne posebnih težav za izplačilo osebnih prejemkov. Leto se je končalo ugodno, samoupravljavci so z odgovornostjo uresničevali smernice občinske skupščine. Odborniki se nadejajo, da bo enaka zavzetost pomagala uresničevati letošnje načrte, ob tem Ra se zavedajo, da samo sprem-.anje gospodarskih gibanj v občini za skupščino ni dovolj. V smernicah zahtevajo jasno opredelitev odgovornosti in opozarjajo na pravočasno ukrepanje tam, kjer je nevarnost, da se podjetje samo ne bo moglo obdržati Krško go^aodarstvo je namreč zelo razdrobljeno, saj prevladujejo, delovne organizacije z manj kot sto zaposlenimi. Ne morejo se postaviti na trdne noge, ker so tehnično slabo opremljene' in ker jim primanjkuje strokovnih delavcev. In tako jih prehiteva čas, ne da bi se kolektivi zavedli, da zaostajajo in da tudi njihovo poslovanje ni organizirano tako, da bi dohitevalo sodobni poslovni utrip. V skupščini vedno bolj stopa v obredje zahteva po načrtnosti. Ta pa je spet povezana z zahtevo po večjem zaposlovanju strokovnjakov bodisi v delovnih organizacijah bodisi v občinski upravi. Odborniki posebej poudarjajo, da je treba okrepiti oddelek za gospodarstvo. Sedanja razdrobljenost ne vodi nikamor. Prej ali slej bo treba iskati oblike povezovanja in sodelovanja s podjetji sorodne dejavnosti v občinskih mejah pa tudi onkraj njih, saj nekaj tovrstnih poskusov že imajo. j -p. KRŠKE NOVICE NA POSVETU PREDSTAVNIKOV KULTURNO-PROSVET-NIH zvez in svetov iz posavskih, dolenjskih, belokranjskih, kordunskih in obkolpskih občin, so v soboto v Kostanjevici sprejeli program letošnjih skupnih nastopov amaterskih kulturnih skupin. Posvetu so prvič prisostvovali kulturni delavci iz Samobora, Vrgin-mosta in Vojniča. ODBORNIKI OBČINSKE SKUPŠČINE so na zadnji seji imenovali za direktorja dijaškega doma ,,Milke Kerinove", Matka Matjana, ki je to dolžnost opravljal že doslej. Za ravnatelja „Glasbene šole“ pa so odborniki imenovali prof. Klepca ... MED 22. JUNIJEM in 6. JULIJEM bo v krški občini ponovno obvezno fiuorografiranje za vse osebft, starejše od 24 let. Akcijo bo vodila strokovna ekipa Instituta za pljučne bolezni z Golnika. V KOSTANJEVISKI POLNILNICI CVICKA, ki je last krškega Agrokombinata, so začeli pripravljati za prodap lansko vinsko letino. Ustekleničili bodo okrog 250 vagonov lastnega pridelka in ^ okoli 100 vagonov vina, ki so ^a odkupili pri zasebnih vinogradnikih. ZAZIDALNA NACRTA ZA STANOVANJSKI NASELJI „Spodnji Grič“ in „Zdolska cesta“ sta dokončno sprejeta. Na obeh področjih bo prevladovala gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš, v katerih bo prostora za okrog 100 prebivalcev. V PETEK JE BILA V SEJNI SOBI krške občinske skupščine skupščina občinske organizacije Rdečega križa. Delegati so razpravljali o delu oiganizacije v zadnjih štirih letih in nalogah Rdečega križa v vojni in miru, pol^ tega pa sprejeli nova pravila občinskega odbora. V istih prostorih so pred skupščino odprli tudi razstavo znamk in fotografij, ki prikazujejo delo te humanitarne organizacije. ZA NADALJEVANJE RAZISKOVALNIH DEL ob izviru Topličnika pri Kostanjevici bi potrebovali nekaj nad 383.000 dinarjev. Sklad Borisa Kidriča bi financiral polovico stroškov, ostak) pa krška občinska skupščina. Raziskovalna dela naj bi končno ugotovila možnosti za uporabo termalne vode, ki bi v prvi vrsti koristila turističnemu razvoju Kostanjevice ... 26 D0LEN|W UST Stran uredila: JOŽICA TEPPEY St. 13 (1148) ir 30. marca 1972 Po polževo Je sploh smotrno, tako počasi In tako po malem obnavljati cesto, kot jo proti Krškem? Spet prometni znaki zapirajo oot po cesti proti Krškemu, spet se promet vali skozi Sevnico po občinski cesti, premalo utrjeni in preslabo vzdrževani, po levi strani Save proti Blanci in Brestanici. Novomeško cestno podjetje se je spet lotilo modernizacije obsavske ceste, kar je sicer razveseljivo, nerazveseljivo pa je, da gre to delo po polževo in da Sevnica zaradi te počasnosti protestira, ne vedoč, kdaj bo delo sploh dokončano in kdaj bo spet mogoč običajen promet. V Sevnici se ne morejo sprijazniti s „politiko^' cestnega podjetja, ko prevzema vrsto del in hkrati odpira toliko gradbišč, da na njih dela ne more organizirati, tako da bi kar najhitreje napredovalo. Da bi se d tem prepričali, smo prejšnji teden obiskali gradbišče pri Impoljci in na njem našli le peščico delavcev in nekaj strojev. Ce se bo tako nadaljevalo, bo asfaltiranje tega, nekaj kilometrov dolgega odseka ceste, za katerega je republiški cestni sklad zagotovil denar, še kaj dolgo trajalo. Je sploh vredno zaradi treh, štirih kilometrov zapreti tako pomembno cesto, imeti toliko stroškov pri preusmeritvi prometa in zaradi daljših obvoznih poti, kjer uničujejo vozniki ceste in svoja vozila. To je tudi vprašanje za republiški cestni sklad, ki po „kapljicah” in v bistvu tako' neracionalno modernizira naše ceste. M. L. '■■J v KAKO DOLGO ŠE: nezadovoljstvo zaradi počasne graditve ceste od Impoijce proti Krškemu. (Foto: M. L.) Vodna dirka s časom Ljudje se še, nadalje lotevajo vodovodov Med prvimi so se letos odločili za •graditev vodovoda vaščani Hudega brezja pri Studencu, ki si prizadevajo, da bi do letošnjega prvega maja v njihove domove že pritekla pitna Učinki podražitve Sevniško avto-moto društvo je lani štelo nad 270 članov, letos pa jih ima le približno sto. Na to je po svoje vplivala podražitev članarine, pa tudi sicer se je pri avtomobilizmu vse tako občutno podražilo, kot da bi bil avtomobil za človeka res tolikšen luksus. SEVNICA, KJE JE TVOJA SZDL? Šestero zborovalcev Kot da gre za muzejski primer: na konferenci SZDL ena sama »navadna« članica! Ne s številko, ki lahko prinese pomoto, z besedo je treba zapisati: prejšnji teden sklicane konference krajevne organizacije SZDL v Sžvnici se je udeležilo ŠEST ljudi. Ob takem obisku, razumljivo, nujno potrebne konference spet ni bilo mogoče opraviti in tako Sevnica ostaja edina krajevna organizacija v občini, ki ne premore niti toliko dejavnosti, da bi izvolila novo voidstvo in se vsaj dogovorila za naloge ter detovanje. Sest ljudi od približno 2.000 članov! Da je ironija še večja, je bilo petero od njih predstavnikov forumov, izmed „navadnih članov" pa je bila ena sama zastopnica. Organizator konference si je prizadeval, da bi privabil ljudi s predavanjem starega sevnišicega znanca, svetovnega popotnika z mopedom Staneta Tavčarja iz Kranja in njegovim • „Izraelom, dežela med morjem in peskom“. Toda kot nalašč; zar^i konference ni bilo ljudi niti na predavanje, ki je bilo še vsakič doslej dobro obiskano. Ce bi bilo predavanje samo, brez konference, bi bil obisk zagotovo večji. Ob vsem tem se lahko samo vprašamo, kakšen smisel je imeti tako o^anizacijo na papirju, ko pa v življenju mesta in okolice pravzaprav ne pomeni tako rekoč ničesar. Po vsej verjetnosti bi preveliko organizacijo, kakršna je sedaj, kazalo razdeliti na več manjših, verjetno bi neposreden interes za njih delovanje prišel bolj do izraza. Še važnejše in bolj aktualno vprašanje pa je ob neuspeli kon-Jercnci: kje so subjektivne sile v občini, kje so člani Zveze komunistov, Zveze borcev ter drugih družbeno-političnih organizacij in društev, ki naj bi jih Socialistična zveza po svoji vlogi, najbolj domišljeno zapisani v dokumentu „SZDL danes“, povezovala in usmerjala? M. LEGAN SEVNIŠKI PABERKI SEVNICA ZADOVO|NA. Pri občinskem odboru ZZB NOV so zadovoljni s predvideno razdelitvijo denarja za urejanje stanovanjskih zadev udeležencev narodnoosvobodilnega boja. Po ključu dobivajo 0,62 odst. (s čimer niso bili zadovoljni in so protestirali - brez uspeha), od iz-dvojenega denarja pa po predlogu skupščinske komisije dobijo še 590.000 dinarjev. S to dodatno pomočjo, menijo, bodo lahko ustregli večini prošenj in pomagali najbolj potrebnim. KOMUNALCI SKRBELI ZA BO-STANJ. Te dni seje Komunalno stanovanjsko podjele Sevnica dogovorilo s krajevno skupnostjo Boštanj, da bo prevzelo komunalno opremlja i\je na območju krajevne ' skupnosti K dogovoru naj bi dal soglasje še svet za urbaiiizem, komunalne in stanovanjske zadeve, ki sc je, kot je bUo predvideno, sestal včeraj. HLEVI DOMA POCiTKA. Dom počitka v Impoljci, ki skrbi za približno 200 ostarelih in lažje duševno prizadetih ljudi, je v lastni režiji doslej zredil po 50 svinj na leto, s tem porabil odpadke pri hrani in pocenil oskrbo z mesom. Doslej so prašiče redili v hlevih, ki so last Kmetijskega kombinata Sevnica, zdaj pa nameravajo zgraditi lastne hleve. Zaprosili so za primemo lokacijo, ki jim jo bodo tudi odobrili. OBCNI zbor GASILSKE ZVEZE. V nedeljo je bil v Sevnici sklican občni zbor občinske gasilske zveze. Več o tem bomo še poročali. LAČNI VLOMILa. V noči od četrtka na petek so vlomili v poslovalnico kmetijskega kombinata v Smaiju pri Sevnici. Preden so vlomilci začeli „z dctom“, so si najprej potešili lakoto, na to so vsaj kazale odprte konzerve v skladišču. Po „pojedini** so odnesli še druga jedila, cigarete in sveče v skupni vrednosti 1.200 dinarjev. Ob vlomu so naredili na vratih in oknih za okoli 300 din škode. Miličniki so storilca izsledili že v soboto, saj sta se skrivala v kozolcih od Ledine do Blance. Osumljenca - mladoletna C. S. iz Zaloga pri Moravčah in H. D. iz Murske Sobote - sta pobunila iz VPD Radeče, spotoma pa vlomila v Šmarju. voda. Zgradili so zajede, izkopali jarke, položili in zasuli plastične cevi, dokončati pa morajo še vodo-hram, ki bo 14 domačij oskrboval z vodo. Za hudobreški vodovod se zanimajo tudi vaščani iz zaselkov Cerovec in Hudonovo, vendar izvir za vse ne bo zadoščal, zato bodo morali zavihati rokave za‘svoj vodovod. Izvolili so gradbeni odbor in se spustili v tel^o s časom in drugimi vasmi. Kar največ nameravajo pred spo-mladanskiitii kmetijskimi deli narediti tudi vaščani Rovišč, kjer so sker sprva nastali manjši spori, zdaj pa so stvari že uredili. Gradnja vodovodov na tem, sicer zaostalem območju sevniške občine tako razveseljivo napreduje, da kmalu ne bo več vasi brez vodne na--^ peljave. Zdaj je tako, da v primeru, da se vasi Ponikve in Gor. Orlje ne bosta odločili za graditev, bosta samo ti dve vasi ostali brez vodovoda. K. Z. ZVEZA KOMUNISTOV SE STARA Na zadnji seji občinske konference ZK Sevnica so med drugim govorili tudi o gibanju števila članov ZK v sevniški občini. Po zadnjih podatkih je v občini zdaj 376 članov, kar je 25 manj kot pred letom dni. Ugotavljajo tudi, da se je zmanjšalo število članov, starih od 20 do 30 let, povečal pa se je odstotek tistih, ki so starejšLod 40 let. To z drugimi besedami povedano pomeni, da se članstvo stara. Naslednja značilnost je zmanjševanje odstotka delavcev. Tako je bilo leta 1970 še 174 delavcev, leta 1971 pa samo še 154. Iz navedenih podatkov sledijo naloge za občinsko organizacijo ZK. Bolje za cesto Čeprav se prebivalci Studenca, Rovišč, Hudega Brezja in Ponikev jezijo, da je cesta Impoljca-Stude-nec-Rovišče dobila občinski značaj, so z delom novega cestarja -občinskega komunalnega podjetja iz Sevnice - zadovoljni, čeprav bo le-to imelo še veliko dela, preden bo cesto vsaj za silo spravilo v red. Že več let ni nihče čistil obcestnih jarkov, pa tudi sicer je cesta hudo zanemarjena. K. Z. Tavčar v Krmelju Naš znani svetovni popotnik Stane Tavčar iz Kranja je imel v Krmelju predavanje z barvnimi diapozitivi in z naslovom „Izrael — dežela med morjem in peskom**. Poslušalci, ki so se udeležili predavanja, so ga na koncu nagradili z aplavzom. B. D. »Veseli Zasavci« v obeh občinali Ansambel „Veseli Zasavci** bo to in naslednjo nedeljo nastopal v trebanjski in sevniški občini z narodnozabavnimi vižami in najbolj uspelimi slovenskimi popevkami. V nedeljo, 2. aprila, ob 15. uri bo nastopil v Šentrupertu, ob 17.30 v Krmelju, ob 20. uri v Mokronogu. V nedeljo, 9. aprila, bo igral ob 17. uri na Mir-m, ob 19.30 pa v Trebnjem. Poslušalce bo zabaval znani humorist Lojze iz ansambla „Janez Jeršinovec s svojimi planšarji**. KAKO BO LETOS S FINANCIRANJEM DRUŽBENIH SLU2B IN POTREB Za vse več cvenka v občinsid »kasi« Občinski proračun bo letos občutno večji, še bolj pa se bo povečal družbeni proizvod, kar pomeni, da ni navzkriž z načeli stabilizacije Osnutku občinskega proračuna, ki ga bo danes dopoldne obravnavala občinska skupščina Trebnje, ni mogoče očitati, da ni ,41a pravem tiru“ in da ne upošteva republiškega izhodišča glede proračunske porabe, ki pravi, da proračun ne sme porasti bolj kot družbeni proizvod. V občini je za letos predviden 30 odstotkov večji družbeni proizvod, kar je glede na povečanje proizvodnih zmogljivosti in zaposlenosti mogoče pričakovati, proračun pa se povečuje za 21 odstotkov. Natančneje so osnutek proračuna obravnavali na minulih zborih občanov, ki pa so bili iz več vzrokov slabše obiskovani kot zbori v februaiju, ko so ljudem razlagali osnutek občinskega odloka o davkih'ter jim dali priložnost, da spet enkrat spregovorijo o svojih problemih. Četudi smo že objavili bistvena izhodišča, ki jih je občinska skupščina sprejela ja-nuaija, ne bo preveč, če še enkrat povzamemo najvažnejše značilnosti letošnjega proračuna. Predvsem: prispevne stopnje bodo letos enake lanskim, iz- Mokronog: »krušne« težave ostanejo _ Na željo občanov, naj bi podjetje „Žito“ ki tudi Mokronog oskrbuje s kruhom, dostavljalo kruh v bolj zgodnjih dopoldanskih oz. jutranjih ur ali, odgovarja podjetje, da tej želji ni mogoče ustreči Odgovor pravi, da ima podjetje omejene prevozniške možnosti in da je oskrbo v Mokronogu po ukinitvi peke v zasebni pekariji prevzelo pod pogojem, da lahko dovaža kruh v poznejših dopoldanskih urah. Glede Trebelnega pa odgovarja, da tam ne more organizirati prodaje, ker je premalo kupcev pekovsk^a kruha. Meso za Trebelno in Češnjice Do sredine aprila bo podjele „Dolenjka** kupilo primerne hladilne naprave in organiziralo prodajo mesa v trgovinah na Trebelnem in v Cešnjicah, kar je velika želja tamkaj živečih ljudi Ker je po sanitarno-tehničnih predpisih v trgovinah mogoče prodajati le pakirano meso, bodo prodajali le tako, kar pa seveda ne zmanjšuje uj^eha dogovora med predstavniki občinske skupn ščine Trebnje in omenjenega novomeškega podjetja. ObSS IN VARSTVO Kot bumerang Inšpekcija potrebuje več razumevanja in podpore za svoje delo Je inšpekcije preveč ali premalo, to bo menda večno vprašanje, Ce povprašuješ vodilne v podjetjih, bodo trdili, da je je preveč, če pa vprašaš tiste, ki imajo nalogo skrbeti za red in zakonitost, pravijo, da premalo. Na razširjeni seji občinskega sindikalnega sveta Trebnje, kije bila te dni, - je eden izmed razpravljalcev vprašal, če inšpekcija za delo pri nas sploh kaj dela, češ da že dalj casa ni bil prijavljen noben prekršek, čeravno je znano, kakšne so delovne razmere in kalwO slabo je poskrbljeno za varstvo delavcev pri delu. Sodnik za prekrške je potrdil, da že več let ni bila prijavljena niti ena delovna organizacija. Na seji.so razen tega predlagali, naj bi občinski sindikalni svet, katerega naloga je videti predvsem položaj' delavca, imenoval posebno komisijo, ki bi si po podjetjih ogledala, kakšne so konkretne razmere, Ni namreč dovolj, če sindikat samo kontrolira pravilnike o varstvu, važnejše je, kako te pravilnike v delovnih organizacijah - spoštujejo. Ob vsem tem se ponuja misel, da bi morala imeti inšpekcijska služba nasploh več podpore in razumevanja za svoje delo. Znano je, da je ob nujnem zavzemanju za nova delovna mesta delo inšpekcije večkrat pravzaprav nezaželeno ali prikazano kot neživljenjsko. Ce bi delala, kar bi morala, bi bilo treba kako delovno mesto ali celo obrat - zapreti, to pa, na prvi pogled, ni v splošnem interesu. Toda tako stališče do dela inšpekcije je kratkovidno in se običajno kmalu maščuje. Potem ugotavljamo, kct občinski sindikalni svet Trebnje: majhna delovna storilnost in nesreče so v veliki meri zaradi slabih delovnili razmer in premajhne skrbi za varstvo pri delu. Torej je s tem tako kot z bumerangom, tistim krepelcem avstralskih domačinov, ki samo prileti nazaj. M. LEGAN jema je obrtništvo, pri katerem so občutno odvili davčni vijak, da bi lažje zadihalo; Tudi davki nimajo večjili sprememb, občinskemu proračunu pa bodo dali več dohodka, ker bodo večje osnove in večji promet blaga. Precej večja bo tudi dopolnilna pomoč republike (za. priznavalnine za 16 odstotkov več, za zdravstveno varstvo kmetov za 29 odst. več itd.), kar je v skladu s politiko zmanjšanja socialnih razlik. Za uporabnike proračunskega denarja je pomembno, kako bo ta denar razdeljen. Osnutek upošteva 12 točk obsegajoča izhodišča občinske skupščine in predvideva za kulturno-pro-svetno dejavnost za 19,6 odst. več denarja, za socialno Obisk Zdravka Krvine Zdravko Krvina, član predsedstva SRS, je v petek, 24. marca, obiskal trebanjsko občino. V spremstvu predstavnikov občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij si je ogledal podjetje Trimo, zatem nekatere zaostale vasi na Trebelan-skem, kjer je lahko videl, da ,,Ko-zjansko** ni samo na Kozjanskem. Nekaj časa se je zadržal tudi na Mirni, kjer si je ogledal film o splošnem ljudskem odporu in pripravljenosti krajevne skupnosti Mirna ter delo v tovarni za predelavo krompirja. skrbstvo za 38 odst. več, za zdravstveno varstvo za 20 odst. več, za komunalno dejavnost za 5,9 odst. več, za delo državnih organov (občinska uprava, sodišče) za 27,3 odst. več, za delo družbeno-političnih organizacij in društev pa za 37,4 odst. več, o čemer poročamo posebej. M. L. OBČINSKA POMOČ Izdatno več Letos za tretjino večja pomoč organizacijam in društvom v družbeno-političnih organizacijah in društvih so lahko zadovoljni: čeprav bo letos občinski proračun večji le za eno petino, bo pomoč društvom in organizacijam v poprečju večja kar za eno tretjino. Prejšnji teden je skupščinska komisija za usklajevanje programov dela in financiranje po predhodnem usklajevanju sprejela predlog, ki ga bo obravnavala še občinska skupščina na prihodnjem zasedanju. Po tem predlogu naj bi letos dobila občinska konferenca SZDL 160.000 dinarjev, občinska konferenca ZMS 46.000 dinarjev, občinski odbor ZZB NOV 77.000 din, občinski odbor ZRVS 25.000 din, občinska zveza za telesno kulturo 80.000 dinarjev, občinski odbor RK 35.000 din, občinski odbor LT 20.000 din, občinski odbor DPM 30.000, občinski strelski odbor 30.000, občinska gasilska zveza 24.000, Goliov akademski klub 4.000 din, zveza slepih 4.000, zveza gluhih 3.000, taborniška organizacija 12.000, komisija za turizem 20.000, zveza prostovoljcev za severno mejo l.OOO, ostane pa še 6.000 dinarjev za rezervo. 'O' V ^ S mm •i«:;:®*®?!!?? Občinski sindikahii svet zahteva v podjetjih večjo skrt> za varnost pri delu. Na sliki: v novi delavnki podjetja Treles v Trebnjem, ki jo bodo uradno odprli za letošnji prvi maj. (Foto: M, L.) TREBANJSKE IVERI JASNITE V ZA SPORT. Trebnje, občinsko središče, s šolo in stotinami učencev ter poklrugim tisočem prebivalcev nima niti kvadratnega metra asfaltiranega igrišča, brez katerega skorajda ni priljubljenih iger z žogo. Zato so ljubitelji športa lahko toliko boj veseli novice, da bo osnovna šola letos vendarle začela z zemeljskimi deli za napravo viste igrišč na prostoru nad šolo. Načrt bodo uresničevali postopno, kolikor bodo dopuščale niožnostl OPEKARNA PRI TREBNJEM? Ob podatkih, koliko milijard daje Jugoslavija za uvoz različnih izdelkov iz gline, ki je pri nas ne manjka, so oživeli predlogi, naj bi domače možnosti kar najbolje izkoristili Med drugim je predvideno, da bi naredili opekarno pri Račjem selu, kjer so nekdaj že delali opeko, pa so potem to opustili Predstavniki občine se dogovarjajo z Ljubljanskimi opekarnami, da bi tam odprle svoj obrat. Ce bo šlo po sreči m če bo zamisel dovolj vabljiva, si laliko obetamo nov obrat. IZ ENE DVI- ORGANIZACIJI ZK, Danes zvečer bo v Trebnjem sestanek krajevne organizacije ZK, na katerem naj bi uresničili sklep občinskega komiteja ZK a razdelitvi organizacije. Dosedanje delo je pokazalo, da je organizacija prevelika, saj v kraju ni tolikšnega prostora razen prosvetne dvorane, da bi lahko bili vsi hkrati na sestanku. Po novem bo vsaka organizacija štele približno 60 članov, „naravna** meja za razdelitev pa je glavna cesta skozi Trebnje. DENAR Caka. občinski sindikalni svet je lani sklenil, da bo odkupil zemljišče ob Kolpi, kjer bi uredili prostor za taborjenje. Predlog je koristen zlasti zato, ker razen KPD Dob niti ena delovna organizacija iz trebanjske občine nima počitniškega doma in bi vrzel lahko nadomestili s taborjenjem - vsaj za ti.ste, ki imajo radi tak poletni oddih. Teh je vse več. Vendar primernega zemljišča niso še mogli kupiti, ker so lastniki začutili priložnost in navili ceno. Kot so povedali na zadnji seji ObSS, denar, namenjen za to, še čaka. TREBANJSKE N071CE _____ St. 13 (1148) ^ 30. marca 1972 Stran uredil: MARJAN LEGAN DOLEMiSn UIT Zapreti lepo Vančevo jamo človeških ribic ne najdejo več - Cestno podjetje zasulo kapniško Mulcevo jamo - Eni pomagajo jamarjem, drugi jim nehote nagajajo Kočevski jamaiji s^ani raziskali 18 jam in brezen icx ^anje izdelali tudi vso tehnično dokumentacijo. Jamarski klub Kpčfevje, šteje 28 jamarjev, večina jnladincev. Do konca niso razmaili Vančeve in Lobaš jame. Vančevo jamo, ki je najlepša doslej odHrita jama na Kočevskem, nameray^o tudi zapreti, za kar bi potrebovali okoli 8.000 din. Kdo bo to finansiral, še ni znano. Jamaiji ^ obiskali tudi jamo v Mestnem logu in Vodeno jamo, ki sta bili včasih polni človeških ribic. Zdaj jih niso našli v nobeni jami. Možnosti sta dve: ali so se zaradi odplak zadušile in jih ni več ali pa so se po morebitnih podzemskih prehodih preselile kam drugam, kjer je voda še čista. Cestno podjetje Novo ^esto je jamarjem zasulo Mulčevo jamo, ki sodi med kapniške jame in je bila znana še pred vojno. miniranju v bližini Mahovniških - 21. mi Per v NoveriT! jam in o nevarnosti, da bo uničena jama Mahovnik 1 smo že poročali. Jamaiji si prizadevajo, da bi prispevali svoj delež k vsestranskemu napredku Kočevske in hkrati za čistost okolja. Prav bi bilo, da bi njihove izkušnje porabili pri prizadevanjih za ohranitev zdravega okolja in da bi njihovega predstavnika imenovali tudi v skupnost za varstvo okolja. V občini pa^ tudi taki organi in organizacijo, ki sc zavedajo pomembnosti jamarske dejavnosti in jamaijem gmotno in moralno pomagajo. Med tc sodijo občinska skupščina. Turistično društvo, podjetje LIK, obrat ELEKTRO, Planinsko društvo, Stanovanjsko podjetje Kočevje, HOTEL PUGLED, Stanovanjska enota Rudnik, USLUGA Rudnik, AVTO Kočevje, ITAS in Rudnik. J. PRIMC Kočevje: proračun sprejet Vendar izplačila začasno omejena Občinska skupščina Kočevje je 24. marca sprejela občinski proračun in hkrati omejitev, da proračunska potrošnja začasno ne sme biti P ■ Ss Vančevo jamo nameravajo kočevski jamaiji najprej zapreti, nato pa urediti t^o, da bi vanjo lahko vodili turiste. Ta jama je sicer kratka, a zelo bogata z raznovrstnimi kapniki — (Foto: J. Primc) DROBNE IZ KOČEVJA PODRAŽm'E SE VRSTIJO, kar povzroča razne komentarje med potrošniki oziroma občani. Zenske negodujejo zaradi olja in mesa, moški zaradi bencina itd. Nekaterih pa podražitve in cene ne motijo. Plačajo za stabo uro petja Mišu Kovaču 20 dinarjev, za vstop v disko klub 5 din, kupujejo uvožene žgane pijače (ker domača zanje lu dobra), uvožene cigarcte itd. Taki smo! REDA NI - Krajevna skupnost Kočevje-mesto se je poteg drugih ukrepov odločila tudi, da bo uredila prostor za NAMO in zahtevala red na bivši vrtnargL Krajevna skupnost nima nič proti, da imajo tam dru-‘žine vrtičke, skrbeti pa morajo za red na tem prostoru. Ni prav, če vsak odmetuje plevel, kamor se mu zdi. Sosedje odmetujejo sem tudi nesnago, papir, pbčevinaste škatle. Sedaj bo ta del urejen, vse, ki bodo delali nered, bo krajevna skupnost pr^avila sodniku za prekrške. _ BRCANJE ŽOGE na zclenici pred spomenikom na Trgu svobode jc treba takoj preprečiti. Opominov otroci ne upoštevajo, zato je treba ugoo\iti, čigavi otroci so to, in kaznovati starše. Cesto sedijr! starši celo na bližnjih klopah in gledaio, kako igrajo ljubljenČKi „nogomet ‘ in uničujejo zelenico ... Zadnje čase veliko govorimo o kulturi! VELIKA RAZPRODAJA knjig je bila pretekli četrtek. Cank^eva založba iz Ljubljane je pripekala s kombijem razne jih proda- jala na stojnici na Trgu svobode naproti kavarne. Občani so kupili veliko knjig. RAZPRODAJE S POPUSTI se nada|ujejo. NAMA razprodaja diolcn zavese vseh širin s 15-odstot-nim popustom. Se DAN ŽENA - V eni izmed sodobnih trgovin v Kočevju je bila domiselno aranžirana izložba. Iz litrskih kozarcev za vlaganje je bil zelo barvit napis „Dan žena 8. marec“. Sc boj domiselna pa je bila izbira v kozarcih. Za napis „dan“ je bib v koziurcih marmelada, za napis „žena“ kisla paprika, številka „8 je bila zložena s pfeferoni, ,,marcc“ pa je bil iz kislih kumaric. Verjetno so praznik tudi tako pisano praznovali. KONFEKCIJA moških oblok jo pogosto kritizirana, ker za velJ^^’ iii močne postave ni konfekcijskih oblek. Pa vendar se tu pa tam kaj iztakne. Pri STANDARDU v Kočevju je dobil čLsto po meri obleko Peter, največji in najmočnejši fant v mestu. Obleka je kot vlita, pa še draga ni bila, samo 450 din. iDbčan ' & . vprašuje L. - \ ^\//^medved odgovarja' - Si slišal, da imajo v kočevski občini zapostenih nadpoprečno veliko žensk, hkrati pa narodni dohodek na prebivalca vedno bo{ zaostaja za republiškim poprečjem? - Se pravi, da hočgo moški spet vso krivdo za neuspešnost prevreči na ženske! E 26 OGEUSKE NOUIGE večja, kot je bila v istem obdobju lanu Ta omejitev je bila izglasovana zato, ker republika še ni sprejela odločitve o letošnjem dopolnjevanju ^zgoje in izobraževanja) v občinah. Ce bo kočevska občina dobila republiška sredstva v predvideni oziroma obljubljeni višini, bo omejitev takoj ukinjena. V nasprotnem pa bo treba prej znatno „obtesati" sedaj predvidene proračunske izdatke. Letošnji občinski proračun jc za 16 x>dstotkov večji, kot je bil lanski, in znaša 8,894.415 din; proračun TIS pa znaša 8,240.000 din in je za okoli 17 odstotkov večji. J. P. Nevarne šole Tudi v občini Kočevje je več šol, ki so zelo stare in obstaja nevarnost, da se jim podro stropi. Med take sodijo šole v Stari cerkvi, Mozlju, Koprivniku, Podpreski, Strugah in stara šola v Kočevju. Imenovana je že strokovna komisija za pregled šol - imenovala jo je TIS - ki pa nekoliko počasi opravlja delo. Volitve in imenovanja Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ki jc bila 24. marca, so bili imenovani: - v komisijo za varstvo narave: inženir Dušan Oražem (predsednik). Stane Levstik, profesor Bruno Toič, Niko Moretič, dr. Miran Cilenšek, Franc Sile in Franc Premrl; - v komisijo za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev v občinski upravi: Anton Šercer (predsednik), Marta Žlindra, Franc Sile, Marija Vesel in Anton Križ; - za izvajanje nalog prometne inšpekcije je bil pooblaščen Ivan Vesel; - za izvajanje nalog vodnogospodarske inšpekcije je bil pooblaščen Franc Sile; - dolžnosti sodnika za prekrške je bil na lastno željo razrešen Emil Lorbar, ker odhaja na novo službeno dolžnost v Ljubljano; - v komisijo za izvedbo redqe likvkiacije Posebnega zavoda Kočevje so bili imenovani: Jože Adamič (predsednik), Franc Premrl in Marija Paternost. »Dolenjski list« v vsako družino PKOŠČENl DAVKA Promptnega davka od alkoholnih pijač so oproščena za dobo dveh let vsa nova gostišča izven mesta Kočevje, je na zadnji seji sklenila občinska skupščina Kočevje. Doslej je ta oprostitev vejala le za leto dni. Ugodnost je bila izglasovana na predlog AVTA Kočevje, ki ima motel na Jasnicl Davka na razred lesa, ki so ga prejela v dar, so oproščena gasilska društva. Ni pa bil sprejel predlog, naj bi oprostiU plačilo prometnega davka od alkoholnih pijač gasilska društva, če prirede veselico, ker to ni po veljavnih predpisih možno. NOVE KRAJEVNE SKUPNOSTI V kočevski občini ustanavljajo štiri nove krajevne skupnosti, in sicer Stari Log (obsega Še naselji Smuka in Stari breg), Polom (Seč, Vrbovec), Koprivnik (Laze pri Oneku^ Rajhenau) in Vimo^ (Brezovica, Cepje, Kralji, Nemška Loka). Pi^e tri nove krajevne skupnosti so na območjih, ki so zelo redko nase-Uena in kjer doslej skupnosti ni bilo. KS Vimojj pa se je odcepila od KS Predgrad. KOLIKO SKUPNOSTIM? Kra^vne skupnosti v kočevski občini bodo prejele letos iz raznih virov predvidoma skupno 1,061.877 din, in sicer iz komunalnega sklada (za ceste) 502.377 din, iz komunalnega sklada 35.000 din, iz sredstev krajevnega samoprispevka 220.000 din in iz občinskega proračuna 304.500 din. Na pohod v Jelenov žleb so 25. marca krenile iz raznih smeri štiri „brigade“, sestavljene mladincev. Pohod je bil posvečen občinskemu prazniku in spominu na boj štirih partizanskin 26. marca 1943 pri Jelenovem žlebu. Na sliki: brigada, kije krenila iz Ribnice. (Foto: D. Mohar) letos nadpovprečno hitro naprji, . .__• .__usfvoifi k® Tudi letos bo ribniška občina gospodarsko napredovala znatno hitreje republika - Kakšno pot so začrtale sprejete smernice? Stvarni družbeni brutoprodukt se bo letos povečal v ribniški občini najmanj za 8 odstotkov (v SRS za 6,5 odstotka), zaposlenost v družbenem sektorju za 4 odstotke (v SRS za 2 odstotka). Ob upoštevanju predvidevanj, da bodo v republiki porastle cene v povprečju za 13 odstotkov, pa bo v ribniški občini družbeni proizvod po tekočih cenah letos kar za 25 odstotkov večji kot lani. Osebni dohodki v občini bodo letos v povprečju za 15 odstotkov večji, kot so bili lani. To je nekaj številk iz smernic za družbeno-ekonomsko politiko in politiko zbiranja ter porabe sredstev za splošno in kolektivno potrošnjo na območju občine Ribnica za letos. Napredek gospodarstva v ribniški občini bo tudi letos znatno hitrejši kot v republiki. Zastavljeni cilji, čeprav zelo visoki, niso neostvarljivi. Možno jih je doseči celo brez večjih investicij, ampak le s polnim izkoriščanjem že zgrajenih zmogljivosti in z aktiviranjem investicij v podjetjih RIKO in DONIT. Smernice predvidevajo, da je treba nove investicije vlagati predvsem za povečanje storilnosti, za večjo mehanizacijo ter avtomatizacijo. Letos bo treba spodbuditi delovne organizacije iz občine in izven nje, da bodo pomagale pri hitrejšem razvoju panog oziroma dejavnosti, ki v ribniški občini sicer zaostajajo. Te so: kmetijstvo, trgovina, gostinstvo in obrt, predvsem uslužnostna. Občinska skupščina bo te dejavnosti ol> v spodbujala tudi s primerni čenjeni. Ribniška občina dobju res gospodarsko ni _ ^ duje, vendar sodi kljub i j^tio tiste občine, kjer je naro t,[j na prebivalca še po Zato dek škim povprečjem skupščina tudi ne more pomagati povsod, kjer trebno. Letos bo *yo. usmerila predvsem v kmetij zadnje sej® II . v )tvn; obči adc poti N t t Na zadnji seji občinske # Ribnica, ki je bila prejeli odlok o davkih Nočejo v dom počitka Ostareli In osameli vojaški invalidi ne žele živeti v tesnobnem okolju doma počitka beno-ekonomsko politik |jS(^ nje ter trošenje sredstev z jjtoJ in kolektivno potrošnjo ^ jjjff V Ljubljani je bil 20. marca področni posvet predsednikov komisij pri občinskih odborih ZZB NOV iz ljubljanskih in okoliških občin, med njimi tudi ribniške in kočevske občine. Razpravljali so o organizacijskih vprašanjih delovanja sekcij, združenj in komisij Zveze vojadcih vojnih invalidov. Ta organizacija dela v sklopu združenja Zveze združenj borcev. Na posvetu so se zavzeli za večjo prisotnost ZVVI v Zvezi borcev. Večkrat se dogaja, da so vprašanja VVI na stranskem tiru, se pravi, da jim v Zvezi borcx-v ne posvečajo dovolj pozornosti. Temu pa jc dostikrat vzrok tudi premajhna delavnost vodstev krajevnih organizacij ZVVI. Obširno so spregovorili tudi o osamelih, ostarelih in bolnih osebnih vojaških vojnih invalidih. Čeprav je materialno vprašanje invalidov vsaj do neko mere rešeno, imamo iz Asfalt bo I Skupščina izpolnila po< goje cestnega sklada Občinska skupščina Rbnica je na zadn^ seji sprejela vse pogoje republiškega cestnega sklada v zvezi z asfaltiranjem 2.800 m dol^ga cestnega odseka Hrib-Travnik v Loškem potoku. Tako ni zdaj praktično nobenih ovir več, da cesta ne bi bila do krajevnega praznika, sc pravi do julija asfaltirana. Pogoji cestnega sklada so bili, da poravna vse morebitne odškodninske zalUeve občinske skupščine, da je investitor občinska skupščina, da zagotovi občina določeno soude-težbo v denaiju, da se značaj del prekategorizira v „ureditev asfaltnega cestišča” itd. Kaže, da bo cesta širo la do 6 m in da bo dela izvajalo podjetje SLOVENIJA CU STE. Občinska skupščina je že sklenila, da bo poravnala 10 odstotkov vrednosti te investicije. Sklenila je tudi, da bo v ta namen najela pri Ljubljanski banki posojilo. Koliko bo asfaltiranje veljalo, še ni znano. J. PRIMC leta v leto več osamelih in ostarelih invalidov, ki so potrebni nege. Vendar se invalidi boje bivanja v domu počitka, kot so Bokalce, kjer je po več ljudi nagnetenih v eni sobi. Na posvetu so se zavzeli, da bi zgradili-za ostarele in osamljene vojaške vojne invalide posebna naselja, kjer bi imeli stanovanjske hiše in njihova notranjost videz domačnosti. Pogovorili so se tudi o izgradnji kopalnega bazena v domu VVI v Strunjanu. -r sklepali pa so tudi o sticije za preureditev ce Travnik v Loškem o membnejših zadpvah bom k y)[^ ma poročali v posebnih ker nam prostor ne dovoljuJ takoj obširneje poročali- NEOBDELANA Zgodnja pomlad je bolj ’ rano kmetovanje. ^ kmetje so že začeli z bo tudi letos zaradi poSfldj! delovnih rok na kmetih ® se ^ ome zemlje neobdelane-gaja že nekaj let- Skoda J r j^j neobdelane zemlje v niz razmeroma dober pndeie^'^ ki imajo njivske di'^p gozdov, pa se že sedaj b J ker jim povzroča vsako le precejšno škodo. RIBMŠKI ZOBOTREBCI USLIŠANI SPOMINKARJI -Občinska skupščina Ribnica je znižala prometni davek izdelovalcem ^ominkov od 10 na 5 odstotkov. To ugodnost so zahtevali izdelovalci spominkov in prodajalna spominkov. Svoj predlog so utemeljevali tudi s tem, da so ribniški spominki že predragi v primeijavi s spominki iz južnih krajev države. KAM Z DENARJEM? „Deset let sem že v Nemčiji, rad bi se vrnil domov, pa ne vem, v kaj bi denar vložil: v kmetijstvo ali obrt,“ vprašujejo ribniški zdomci oziroma rojaki. Pametnega nasveta ne ve nobeden, nekateri pa predlagajo, naj bi počakali izkl posebnega zakona, ki bo urejal naložbe občanov v gospodarstvo. Zakon je že v pripravi, jc bilo sporočeno na zadnji občinski seji. OBISK OBRATA - Centralni delavski svet INLESA je pred kratkim obiskal svoj novi obrat „Javor“ v Ju-sičih pri Opatiji, ki je bil do novega leta letos samostojno podjetje. Ob tem je nastala tudi ribniška zgodbica, da je delavski svet „Javorja** kupil enemu Ribničanu novo sr^jco, ker si je svojo polil v gostilni v Ribnici (oni pri Ilirski Bistrici) s teranom. Resnični viri pa pravijo, da so ubogemu Ribničanu pomagali le s Erevozom in z nasveti, srajco pa sije upil s svojim denarjem. ZBORI VOLIVCEV - Od 1. do 15. aprila bodo predvkloma v ribniški občini zbori volivcev, na kate- rih bodo razpravljali proračunu za letos, ° , ,a(jcVr Črtih skladov, krajevnih ^ drugem. vprasuja - Sem slišal, da ^9 ^ Dolenjskem začeli z viso turizmom? ^ - Mi s Travne go^® „ jia ^ slali s kravo Lisko nek g cblizacijo v Švico. - Naša, ribniška med tiste stovcnskc f odstotek kmetov najyw - Pa tudi med tiste, skbdu za pospeševanje najmanj denarja! - Tudi sklad za po^j,j rizma imamo, v njem P - Seveda, ko ste ed/"® edl3 občina, ki sploh šc ni stične takse! ^ RE5ET0 DOLENJSKI LIST - 3 Največ so vredne lastne roke ^(iiešička krajevna skupnost rine skozi morje potreb predvsem s pomočjo prostovoljnega dela - Dotacija tudi letos le za material zadnjih dveh letih dobiva kia-skupnost le po 30.000 din iz finskega proračuna, kar naj bi ^ostovio za popravljanje vaških urejanje pokopališč, za na-turizma in za skromno pod-domačemu prosvetnemu dru- Ce bi sg zanašali samo na ta de-■ ' oi bilo bore malo narejeno. novih podčastnikov , kratkim se je v Črnomlju dvomesečni tečaj za gasilske ^^tnike in je bil prvič izveden Bele krajine. Vpisanih Dilo kar 71 tečajnikov iz 26 gasil-otuštev na območju obeh be-*^Jskm občin. k *®?ajniki so na izpitih, kamor se j^Pnjavilo 65 kandidatov, odgovar- Glavno vlogo pri vseh vaških delih igra prostovoljno delo vaščanov, zato so prisiljeni dotacijo uporabiti le za nabavo materiala, medtem ko vse drugo delo sloni na prebivalstvu. Lep primer je popravljanje poti do kopališča na Kolpi, kjer so plačali le minerca, ljudje pa opravili za 2660 din fizičnega dela. Podobno je bilo v Bednju in Pribincih. Vasi sta dobili 3800 din pomoči za gradnjo vozne poti skozi vas, da bi lahko prišla do hiš rešilni avtomobil ali živi-nozdravnik. Malo je bilo denaija, toda poti sta zgrajeni. V Miličih so ljudje s prostovognim delom celo petkrat več naredili, kot so dobili pomoči iz proračuna. V takih skromnih okvirih je krajevna skupnost tudi za leto 1972 planirala javna dela. V prvi vrsti bodo urejali studenec v vasi Fučkov-ci, ki se je potušU^ popravljali bodo svoj del poti med Zuniči in Preloko, in če bo še kaj ostalo, bodo postavili lesen provizorij na kopališču. Poleti, ko se ob Teržokovem slapu tare kopačev, pogrešajo oskrbo s pijačo. Ce bo postavljen kiosk, bodo prodajo lahko organizirali. Celoten adlešički predel se s tako skromnim napredkom zadovoljuje že vsa povojna leta, pričakujejo pa nagel razmah turizma, ko bo zgrajena asfaltna cesta. Ta predstavlja edini up na boljše čase. vprašanja iz devetih pred-Pokazali so zelo dobro zna-je bilo nad 12 odst. odličnih ' odst. prav dobrih. T. LATERNER PREVOZI -DOBRA POTEZA se je, da so na Zvezi kul-^^prosvetnih organizacij v Čr-pametno storili, ko so orca-prevoz občanov iz odda^e-D,^®ajev občine na abonmajsJce »J j ^ye v Črnomelj. Za te predsta-bilo precej zanimanja. Navsa-^onmajsko prireditev je pri-en avtobus iz Adlešič in eden prevoz pa so organizirali Semičane. S takim načinom ^®tavajo nadaljevati, kajti v manj-u^ajih ni primernih dvoran za za-^Dqša gostovanja. T. L. Z dejanji so začeli Izobraževalni progrom odvija po načrtu - Ze se v vrstah komunistov več odličnih predavanj Občinska konferenca Zveze ko-munistov.>v Črnomlju je sredi febru-^a letos na prvem zasedanju sprejela program idejno-političnega izobraževanja v spomladanski sezoni, ugotavljamo pa lahko, da so takoj začeli delati. Odločili so se za seminarski način izobraževanja s pomočjo 11 kvalitetnih predavanj, ki jih vodijo ugledni in znani družbenopolitični delavci Slovenije. Medtem koje prvo predavanje že imel Zdenko Roter iz visoke šole za sociologijo in politične f. S '' S prijetnim znajo združiti šolarji iz Vinice, kadar imajo akcije. Ko so prejšnji teden dodobra očistili okolico šole, zemljo in odvažali odpadke, so proste vožnje s samokolni-•zkoristili za osebni promet. (Foto: R. Bačer) drugega tekstilnega blaga, perila, pletenin in konfckcije tednu priporočamo ogled velike izbire dekliSkih pomla-plaSčev. Prodajamo tudi na 5-mesećno brezobrestno ''oročno odplaeilo. Oelefeksfil" Črnomelj f^RNOMAUSKI DROBIR ^avn ^ izredno zanimanje za jablan, hrušk, breskev ^ sadia. Kmetijska zadruga ^^0 razprodala, na raz- Sg&^j^.P^so tudi v samopostrežni zanimanje za sadike posledica novih gradenj ^or J. nabiralnik bi vse-Pied tudi v središče m^sta i občinske skupščine, liiiH- kjer se zbere naj- ,*•'1 )li* P® raznih opravkih. Ob-da bi PTT služba željo ČRNOMLJA, kjer so y*ovi, ie zek) slikovit, če ga e rt ^ daleč, medtem ko iz Qela sramoto. Vse polno je vede, so do konca marca napovedana že tri naslednja predavanja. 21. marca so imeli črnomaljski komunisti in člani samoupravnih organov iz celotne občine v gosteh Petra Toša, predsednika komisije za samoupravne odnose pri CK ZKS. Govoril je o izvajanju samoupravnih dopolnil, ki zadevajo temeljne organizacije združenega dela. Dva dni zatem je Silvo Devetak iz skupščine SRS predaval o dogajanjih v svetu in vlogi Jugoslavije v njem, 30. marca pa bo predaval Ante Novak s sodelavci z Inštituta za sociologijo v Ljubljani o socialnih razlikah. Ta predavanja so bila namenjena širšemu aktivu komunistov, medtem ko je ožji krog poslušal dve prav tako pomembni in strokovni predavanji. Kot ugotavljajo v Črnomlju,' so kvalitetna predavanja dobro obiskana, kar kaže tudi na to, da so jih doslej pogrešali. I Inž. Jankovič Celoten kolektiv Belta je bil globoko pretresen ob žalostni novici, da se je na službenem potovanju v Slavonsko Požego z avtom smrtno ponesrečil komaj 40-letni inženir Marinko Jankovič. Za njim bo ostala huda vrzel Bil je eden vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Beli krajini, prav tako v podjetju, kjer je služboval tri leta. V kolektivu ni bil cenjen samo zaradi svojih strokovnih sposobnosti, temveč je bil mnogim iskren tovariš, poln razumevanja. do sočloveka. Prav tako ga bodo močno pogrešali v številnih občinskih družbeno-po-litičnih organizacijah, kjer je deloval, pa v glasbeni šoli in na gimnazgi. Bil je tudi pri^ubljen honorarni predavatelj. Seveda ob rečnem bregu odpadkov, starih loncev, steklenic itd., kar sodi na smetišče. Krajevna skupnost in hortikulturno društvo bi lahko veliko pr^omogla k olepšavi mesta, če bi ta predel uredili SE NEKAJ DOLŽNIKOV - Podružnica društva UTOkojencev ugotavlja, da nekateri člani še niso poravnali članarine za lansko leto. Lepo bi bilo, če bi svojo dolžnost čimprej opravili. TTJRIS^CNI BIRO v Črnomlju je organiziral avtobusni izlet v Planico na svetovno prvenstvo v smučarskih skokih. Pnjav^encev je bilo ravno dovoU za en avtobus. UMRL JE Sergej Hanov iz Tri- buč, star 84 let. l pa tragično smrt komaj 'dojamejo njegovi prijatelji in znanci Teh ni malo, saj si je, čeprav kot prišlek iz rodne Bosne, pridobil med dolgoletnim bivanjem v Sloveniji vrsto najboljših kolegov. Nepopisna bol pa bo ostala zlasti v njegovi ožji družini, saj je zapustil ženo in dve nedo-letni hčerkici Ko so se pretekli teden poslovili od inž. Jankoviča na pokopališču v Vojni vasi, se je zbral skoro ves Črnomelj. Tudi to je dokaz, kako priljubljen in cenjui je bil med ^udmL ^ B. »Dolenjski list« tribuna bralcev . w ' f * ’ ,J^a zdravje pomladi in toplejšemu vremenu,“ sta rekla Staniševa s Suhoija, la sta si pred zidanico oddahnila od dela v vinogradu. Z nenadno otoplitvijo je spet nastopfl čas, ko bi moral vsak kmetovalec imeti štiri roke. (Foto: R. Bačer) Vrvica še vedno prekratka Letošnje davke in proračun so metliški odborniki že zakoličili ~ Nič novega ni, da manjka okrog 320.000 dinarjev za kritje potreb s sprejemanjem odloka o davkih občanov so Metličani med zadnjimi na Dolenjskem, medtem ko so pri potrditvi proračuna za leto 1972 prvi. Odlok o davkih občanov je bil že pretresen na zborih volivcev, zato na četrtkovem zasedanju občinske skupščine ni bilo o njem obširnejše razprave. Osnutek so spremenili le tohko, da se stopnja prispevka iz osebnega dohodka zaposlenih zniža na prejšnjo raven, se pravi na 3,95 odstotkov. Decembra lani so odborniki že sprejeli vigo stopnjo, ker pa bi s tem dodatno obremenjevali go- VIŠJA POSOJILA ZA BORCE Po dosedanjem občinskem odloku o sredstvih, namenjenih za gradnjo ali popravilo stanovanj za borce, so lahko prosilci dobili največ 80.000 din posojila za novogradnjo in največ 30.000 din za popravilo hiše. Odborniki v Metliki so ta odlok spremenili, ker stroški gradnje skokovito naraščajo. Zdaj lahko za gradnjo nove hiše odobrijo prosilcu največ 100.000 din posojila, za adaptacijo pa je najvišja dovoljena vsota 50.000 dinarjev. Že? Čestitamo! V četrtek, 23. marca, se je Slavo Orlič, metliški sodnik za prekrške, srečal z Abrahamom. Veder je zajadral v novo polstoletje, zadovoljen s prehojeno potjo in načrti, ki jih ima še pred seboj. Trinajst otrok se je rodilo Orličevemu očetu, malemu kmetu, in s tem je veliko povedano. Vedno pa je bilo kljub težavam vedro pri hiši: oče in trije sinovi, med njimi Slavo, so igrali pri metliški pihalni godbi. Naš jubilant je ostal, veder in optimist, bodisi ko je preživljal italijansko internacijo, bodisi ko je delal kot radiotelegrafist v partizanih in kasneje v JLA ali pa ko je opravljal razne službe na čmomaljskem okraju, ko je študiral in dokončal vi^o upravno šolo in nato delal v Beli krajini kot pravni referent ali sodnik za prekrške. Poleg tega je imel vsa leta različne družbene in samoupravne funkcije. Naenkrat je minilo petdeset let. Naj bodo Slavu Orliču tudi naslednja leta ^drava, delovna in vedra! spodarstvo, kar ni v skladu z resolucijo skupščine SRS, so si spet premislili. Pri davkih za obrtnike letos ni večjih sprememb, pri kmečkih davkih pa so celo nove olajšave, saj bo občina od zasebnih kmetovalcev dobila le 160.000 din davka. To je za polovico manj kot lanu S tako politiko želijo zasebnemu kmetijstvu pomagati k hitrejši rasti. Veliko več razprave je bilo ob sprejemanju proračuna občine za leto 1972. Z repubUško dotacijo vred se bo nabralo okrog 7,5 milijonov din dohodkov, toda čeprav gre za precej večja sredstva, kot so jih imeli lani, so potrebe še veliko večje. Tako ostaja odprtih 320.000 din, kjer so vštete anuitete za novi gasilski dom in sredstva za komunalno vzdrževanje mesta. Ta denar bodo skušali zagotoviti ob morebitnem rebalansu proračuna ali iz drugih virov. Na seji so odborniki izglasovaU odločitev, da dobijo krajevne skupv-nosti namesto predlaganih 50.000 din kar 80.000 din, poleg 'tega jim bodo skušali prav tako med letom še kaj primakniti. Potrebe so tudi v tej dejavnosti še veliko večje. Proračun bo letos namenil kar 35 odst. vseh sredstev za šolstvo in izobraževanje, precej pa ga bremeni tudi obvezna soudeležba k republiški dotaciji za priznavalnine borcem. Čeprav so letos za 20.000 din povečali dotacijo občinskemu odboru RK in je tudi socialna služba dobila skoro 40 odst. več kot lani, pa v obeh primerih sredstva še daleč ne zadoščajo. Tudi v teh dveh primerih so poleg dotacije TVD Partizan obljubili še med letom primakniti nekaj deset tisoč dinaijev. Združitev je umestna Odborniki soglašajo za združitev med Gostur-jem in Viatorjem Po treh pripravljalnih razgovorih med domačo gostinsko enoto GOSTUR, ki zadnji dve leti dela pod okriljem tovarne BETI, in go-stinsko-tran^ortnim podjetjem VIATOR iz Ljubljane, so možnosti za združitev že toliko jasne, da so metliški odborniki o ton razpravljali. Menili so, da je povezava s tako velikim in uglednim podjeljem, kot je VIATOR, umestna, saj se s tem nudijo možnosti za najemanje posojil in za vlaganje v nmredek belo-kranjsk^a turizma. Združitev so poleg Crnoma^cev tudi Metličani ocenili za dokaj privlačno tudi zato, ker ima VIATOR že načrte za preurejanje nekaterih objektov. Že letos bi VIATOR lahko uredil Kamp v Metliki z vsemi sanitarijami in potrebnim, da bi lahko deloval kot mednarodni Kamp, predvidena pa so tudi večja adaptacijska dela v hotelu Bela krajina, kjer bi se število postelj povečalo od sedanjih 46 na 83. V dveh letih bi prišla na vrsto za preureditev tudi Veselica. Pri tehtanju dobrih in slabih strani integracije so se odborniki soglasno izrekli za VIATOR, vendar s pripombo, da je treba v končni pogodbi zagotoviti napredek tudi na podzemeljskem kopališču. Razen tega bi morali vsi sedanji gostindci objekti, ki preidejo v Viatorjevo last, ostati vselej turistično gostinski in jih ne bi smeli ^r^injati v počitniške domove zaprtega tipa in podobno. NOVE NALOGE - VEČ SKRBI S prenosom nekaterih republiškil cest v občinsko pristojnost bo ime. upravni odbor metliškega občin skega cestnega sklada ob&nejše na loge in večjo odgovornost, zato sc upravni odbor olupili. Za predsed mka je občinska skupščina v Metlik imenovala Franca Vrviščaija, člarc pa so; Matija Jerman, Franc Kobe. Slavo Prevaljšek, Jože Kozjan, Martin Plut, Tone Muc, Jože Janže-kov^, inž. Julg Nemanič, Franc Jakjevič in Jože Starešinič. Ne trpijo lepote v prizadevanja za lepšo podobo mesta se je vključilo tudi podjetje GOSTIJR. Na kopališču so zasadili večje število vrtnic, nekaj okrasnega grmičja in dreves, toda nepridipravi so se spravili nad mladike in jih dobršen del uničili. Ker ni prvič, da v Metliki lomijo cvetje in sadike, bi bilo dobro ugotoviti, kdo so tisti, ki sproti podirajo, kar drugi gradijo. RDEČI KRIŽ POHVALJEN Ko so metliški odborniki na zadnji seji tehtali sredstva, ki jih bodo letos organizacije dobile iz občinskega proračuna, jih je več v razpravi ^udarjalo, da mora občinski odbor RK dobiti več. Ta organizacija je med najbo^ delavnimi v občini, medtem ko pri denarju ni upoštevana po delu. Predvsem bi morali zagotoviti toliko sredstev, da bi lahko RK imel plačanega uslužbenca. Gre namreč za edini primer v Sloveniji, kjer tega nimajo. SPREHOD PO METLIKI TURISTIČNA PISARNA na Trgu svobode je že nekaj časa zaprta. Po-kazak) se je, da se ne izplača imeti samostojne prodajalne spominkov. Ob obnovitvi hotela Bela krajina bodo turisti lahko dobili izdelke domače obrti v rec^iji. TE DNI SE Jt sestal odbor za organizacijo Kmečke ohceti, ki bo v Metliki spet pripravil prevoz nevestine bale na beloKranjski način. Za izvedbo tako zahtevne prireditve so Metličani ustanovili več pododbo- ^°WaTERSKO gledališče iz Novega mesta je gostovalo s „Klo-potci“ Vladimirja Bajca. Gledalci so prireditev toplo sprejeli, škoda le, da so bile glave bo^ redko posejane v dvorani Poleg tega, da je zdaj čas kmečkega dela, je bila ob istem času. še kino predstava. MESTO KAZI PREDVSEM smetje, ki ga nekateri lastniki hiš ne odstranjujejo. Veliko vk)go bi pri olepšavi lahko odigralo turistično-olepševalno društvo, vendar le-to zadnje čase ni posebno delavno. Ce hočemo, da bo mesto obiskovalcem všeč, bi morali poskrbeti vsaj za čiščenje smeti pred hišami VELIKO LUKENJ v asfaltu, na katere so se jezili zlasti vozniki motornih vozil, so te dni v mestu zakrpali. Delo so lepo opravili delavci komunalnega podjetja, ne bi pa bilo odveč, če bi cesto tudi oprali. Vozila dvigajo precej prahu, ker dežja že dolgo ni bik). LETOS JE BILO v občini za tekmovanje v Župančičevem natečaju malo zanimanja. Svojo udeležbo so obljubljali pevski zbori, godba na pihala, skupina „Osip Sest“ in drugi, kaže pa, da metliška občina sploh ne bo zastopana na tekmovanju. UMRLI STA: Marija Pavlovič iz Drašič, stara 75 let, in Neža Petrovič iz Bereče vasi, stara 75 let. metliški tednik (U48) if'k - 30. marca 1972 Stran uredila: RIA BAČER DOLENJSKI LIST 27 r».vvAV.v.v.v.v.v » N I - . : fl:.: : '^» 'J \ STEINER: Prvi svetovni prvak WOSIPIWO: Presečenje Planice RAŠKA: Tretjič ni šlo WOLF: Rekord mu ostane OD PETKA DO NEDELJE Inž. Peter Eržen, naš zvezni kapetan: ,J^talnica je čisto nekaj drugega kot navadni skoki. Običajna forma tu ne pomeni dosti. Danilo ali ŠteKO od naših, »cer pa Vzhodni Nemci in Čehi so favoriti za najboljše uvrstitve Kot bi pogledal s SO^ad-stropne zgradbe, so pedali skakalci z viiia zaleta — in potem v prvi petkovi seriji padali kot za stavo. Skakalnica je kazala zobe. 140 metrov dolg nalet, doskočišče, ki ima 42 stopinj nagiba. V izteku je nadmorska višina 942 metrov, na odskočnem mostu 1.068, na vrtiu naleta pa 1.134 metrov. Globoko spodaj je Sepp Bradi, človek, ki je pred 36 kot prvi premočil 100 metrov — prav v Planici, kot tiger v kletki hodil in gledal, k^o so po prekratkih skokih padah. Hitrost je bila premazna: za dolg ^ok je potrebna hitrost okrog 110 km na uro, let pa traja okrog S sekund. Potem se je odprlo. V drugi in tre^ seriji so začdi zares — leteti. Naš Danilo Pudgar s 145 metri — ogreje dl^ in arene. In potem dca-čeio daleč, daleč. Steiner celo 163 metrov, toda s padcem. Juhani RuotsOainen, Finec s priimkom, ki ga je nemogoče izgovoriti, z nežnim otro^m obrazom — potegne na 162 metrov in obstoji. Raška, Kodejška, Lidak, Vzhodni Nemci -skačejo mojstrko. Japonci sedijo ob izteku, Poljak Fortuna, olhnpijski prvak iz Sappora — ne more ujeti skoM. ^______________________ V soboto: krasno vreme, poskusna serija in potem odmor. Po kosilu, ko je nalet spet v senci, hodi inž. Gorišek, konstruktor skakalnice, vznemirjen po doskočišču, z nepogreš^ivim radijskim sprejemnikom za vratom. In potem poči: pred-skakalec. Vzhodni Nemec Danneberg, gre na 161 metrov in pade, razsodišče pa skrajša nalet. Rekorda zato ni, dolgih in krasnih skokov pa na pretek. Steinerje pred \5cmi. Nedelja: kdo bi si mislil, u I bo veter končal skoke in uodo zato sobotni rezul-) i if' iudi uradni. A tako je: švluinika za-’ tuva gre na najvišji drog, i Steiiieiju na čast igrajo švi-j i .iisko himno. Potem so i \VoKipiwo, Raška, Ruotsilai-neii, Ceh Lidak, VVolf, So-I vjet Kalinin, Norvežan Sten-bekk. Vzhodni Nemec Aschenbadi in naš Štefančič. Deset najboljših med 42-imi, ki imajo uradno uvrstitev. KASAJA: Strah pred velikanko FORTUNA: Razočaran po Sap- poru 1972: IKAROVA KRI V PLANICI BELOPAVLOVIČ: Brezhibna organizacija Kretski kralj Minos, sin Zevsa in Evrope, je veljal za strogega, a pravičnega kralja. Zato so ga po smrti postavili za sodnika v Hadu, kraljestvu mrtvih. Hud je, moral biti torej Dedalov greh, da ga je na Kreti dal zapreti v labirint, ki ga je ta bajeslovni graditelj in letalec gradil leta 2000 pred našim štetjem. Dedal pa ne bi bil vreden svojega imena, ko bi se ne bil znal rešiti tudi iz te težave. Skupaj z Dcarom sta se rešila s poletom: Dedal je zgradil knla zase in za sina, zlepil krila z voskom in poletela sta^red kaznijo pravičnega Minosa. A sin je bil neubogljiv, preveč se je približal soncu, vosek se je stopil in prvi polet v zgodovini človeka se je tragično končal... Tako govori legenda. Okroglih 4.000 let pozneje je Ikarovo srce bilo v pogumu 50 skakalcev iz 14 držav. Pod Poncami, na velikanki v Planici. Na vrhu naleta skakalnice, katero ime so izgovarjali spoštljivo' tudi največji mojstri, prekaljeni asi, olimpijski in svetovni prvaki. Stal sem na vrhu zaletišča, potem ko se je arena po petkovih prvih poletih na prvem svetovnem prvenstvu v smuških poletih umirila, izpraznila. Ko so samo zastave še plapolale okrog skakalnice, ko je sonce neusmiljeno topilo sneg. Janez Kerštajn, domačin iz Rateč, še Bloudkov pomočnik, je s svojimi 68 leti nekje spodaj v izteku z rokami metal sneg na velikanko. Samo tega nisem videl, ker je z vrha zaletišča, od tam, kjer se pogumno odrine skakalec v smučino, videti spodaj v soncu človeka samo kot mravljo. Kolikšno mero poguma mora imeti junak, ki se spusti čez mizo skakalnice? Tega ne vem, izmeriti se pogum pač ne da. Vem samo to, da za živo glavo ne bi šel v smučino niti na sankah. Pogled v globino je — pogled v brezno. Kolena so se mi tresla, ko sem gledal dol proti izteku ... In ti pogumni letalci, ki so skočili 80 ali pa 160 metrov? G . ' r mm z roki^ so morali nositi sneg na planiško velikanko, da so lahko spravili prir^tev pod strdio. Na fotografiji: sonce je še na skakalnici neusmiljeno pobiralo sneg, okrog nje pa ga ni bilo niti, če bi ga kupovali z zlatom! Tudi te je bilo strah! Jukio Ka-saja, Japonec brez izraza na obrazu, letošnji olimpijski prvak na mali skakalnici v Sap-poru, je v petek po prvem poskusnem skoku sedel na sneg v areni, sezul težke skakalne čevlje, pospravil smuči in se prijel m M ŠTEFANCiC: Naš najuspeš- nejši za glavo. Mislim, da ga niti z vobmi ne bi več spravili na vrh. Kanadčana Zdeneka Mezlaje^ skakalnica vrgla s svojega hrbta, da je delal salte proti izteku, da je skakal po doskočišču kot kavboj, ki ga na rpdeu vrže iz sedla divji vranec. Jiri Raška, Čeh, za katerega so bila srca gledalcev, je bil zelen po pr 'ih neuspelih poskusih na prepočasnem snegu. Jiri Raška, človek, ki je zapisal v zadnjem desetletju celo poglavje v zgodovino smučarsl^ skokov, skakalec, ki je osvojil vse mogoče naslove, tudi najbolj častnega — olimpijskega prvaka. Zmagovalec Planice 1966 in Planice 1969. A vsi so se plemenito vračali na vrh, v petek, v soboto in v nedeljo — dokler jim ni, kot Ikaru pred tisočletji, sonce stopilo voska na krilih, dokler jim veter ni odnesel vseh upov. Silna je človekova volja. Uklonil je nešteto težav, da je pripravil vse potrebno za svetovno prvenstvo v poletih. Zgradil je velikanko, kakršne ni bilo nikdar nikjer poprej. V rokah je nosil sneg in se boril s soncem. Z elektronskimi možgani je meril rezultate in jih sproti kazal gledalcem. A vetra na koncu ni mogel ukloniti. .. Janez Kerštajn, doma na skakalnici, je v nedeljo pred odločitvijo, v dveurnem premoru, mrmral: ,,Saino da izpeljemo do konca, samo da se ne pokvari . . Pa ga vprašani po rekordu. „Kaj rekord, ta je šel po vodi! Nič ne povejn, koliko sem napovedal, lažem nerad, papir sem skril,,kjer sem zapisal številko ... Da bi le skakali do konca!^‘ KeHtajn je predjremi leti zadel 165 metrov, l^er je doskočil Wolf. Steiner, zmagovalec Planice, v fantastični formi, letalec,kije bil glavni kandidat za rekord, je po sijajnem sobotnem poletu na 158 metrov dejal: „Še gre lahko, še dlje in še dlje!“ Nič drugega — bil je hladnokrven, kot so sicer Japonci. Morda namesto njih, ki jih je Planica prestrašila, da so pili viski in kadili kot Turki, da bi se obranili strahu. Po poskusnih skokih v nedeljo so v premoru skakalci posedli po smučeh, v nedogled podpisovali avtograme otrokom, ki jih reditelji niso mogli odvrniti od skakalcev. Heinz Wosipiwo, presenečenje Planice, mi sicer mirno odgovori, čeprav je ves razburjen: „Mislim, da ne bo rekorda, da je sneg premoker. A to je moje mnenje!“ In Manfred Wolf, rekorder v knjigi, ki je ne vodijo, mu pritrdi. Morda zato, da bi ohrabril sebe, ker ponavlja: „Nisem v pravi formi.“ liri Raška pa, veteran in rekorder, katerega kariera gre h koncu, podpisuje avtograme na zastavice, v knjige in beležke, na vetrovke in čepice, je pomarančo in kramlja s svojo črnolaso ženo, ki je tudi v Planici. In gledalci? Kot se je stopnjevalo zanimanje za rekord in za prvaka, se je število gledalcev večalo. Petek: 40.000. Sobota; 50.000. In nedela: 60.000. Nekaj tisoč več ali manj - mar je to pomembno (3b podatku, da je pri televizijskih zaslonih spremljalo prvt) prvenstvo v poletih še okrog 400 milijonov ljudi? Vreme je bilo sicer zanje prekrasno, za skoke pa ne. Potem pa, ko je bil veter dokončno zmagovalec nad človekom, so sredi arene pred gledalci, ici so vztrajali do konca, stopili na zmagovalne stopnice: Walter Steiner, — kot prvi, Heinz Wosipiwo - kot dhigi in Jni Raška - kot tretji. Švicar, Vzhodni Nemec in Ceh. Naš najboljši - Štefančič je bil deseti, Danilo Pudgar naš junak iz m i ■ J J. ' \ KERŠTAJN: Vedno v Planici ; Sappora, pa je s-I45;i^etri po-; stavil letos nšjdaljŠi jiigoslovan- ^ ski skok. J.SPLICHAL* DANILO PUDGAR: Naš najdaljši ... Na uradni otvoritvi je bil predsednik planiškega komiteja Niko Belopavlovič najbolj vesel, ko so mu predstavili Kasajo. Končno eden manjši od njega! ... Poznam nekaj izvrstnih skakalcev, ki pa jih ni bilo v uradni konkurenci. Pa tako lepo so skakali - od šanka do šanka! ... Po prvi petkovi sćriji skokov in padcev so hoteli že sestaviti komisijo za preimenovanje Planice v - Plenico! ... Ko je Finec Ruotsilainen skočil 163 metrov, je nekdo vzkliknil: „Dajte ga na sex test. “ Nežen obraz in dolgi lasje - pa bi bil skoraj ob rekord... ... Poljak Fortuna je tudi v' Planici naredil več takih skokov kot v Sapporu. Zal si je za posnetke izbral - neuspeli drugi skok z olimpiade! ... Nesramnost! Čeprav so prišli v Planico Bjedič, Kavčič in drugi ugledni funkcionarji, so si neodgovorni elementi dovolili odmrzniti sneg! ... Japonca Jukia Kasajo je bilo planiške velikanke tako strah, da se je za tri dni preimenoval v Jokajo Kesajo. OBVEZNO CEF»UENJE PSOV proti steklini bo letos po naslednjem razporedu: Ponedeljek, 3. aprila: ob 8. uri: Cegelnica ob 9. uri: Prečna ob 10. uri: Dol. Straža ob 11. uri: Gor. Straža ob 12. uri: Gor. Polje Torek, 4. aprila: ob 8. uri: Brod ob 9. uri: Srebrniče ob 10. uri: Jurka vas ob 11. uri: Drganja sela ob 12. uri: Romanja vas Sreda, 5. aprila: ob 8. uri: Soteska ob 9. uri: Podhosta ob 10. uri: Podturn ob 11. uri: Poljane ob 12. uri: Dol. Toplice Četrtek, 6. aprila ob| 8. uri: Otočec otl 9. uri: Dol. Kronovo ob 10. uri: Brezovica ob 11. uri: Dolerja vas ob 12. uri: Gorenja vas Petek, 7. aprila ob 8. uri: Ruperčvrii ob 9.uri: Birčnavas ob 10. uri: Uršna sda-vas ob 11. uri: Uršna sela-dom ob 12. uri: Dobindol ob 13. uri: Gor. SuSce Sobota, 8. aprila ob 8. uri: 2abja vas ob 9. uri: Gotna vas ob 10. uri: Crmošnjice ob 11. uri: Nova Gora ob 12. uri: Vel. Cerovec Ponedeljek, 10. aprila ob 8. uri: Mali Slatnik ob 9. uri; Ratež ob 11. uri: Vel. Brusnice ob 12. uri: Gabrje ob 13. uri: Hrušica Torek, 11. aprila ob 8. uri: Vrhe ob 9. uri: Dolž ob 10. uri: Zajčji vih ob 11. uri: Vel. Orehek ob 12. uri: Stopiče Sreda, 12. aprila ob 8. uri: Jablan ob 9. uri: Goriška vas ob 10. uri: Srednji Qobodol ob 11. uri: Biškavas ob 12. uri: Jabian-Sranga Četrtde, 13. aprila ob 9. uri: Mirna peč ob 10. uri: 2el. postaja ob 11. uri: Dolenja vas ob 12. uri: Sen^urij Petek, 14. aprila ob 8. uri: Dol. Kart^jevo ob 9. uri: Kamenvih ob 10. uri: Dol. Kamence ob 11. uri: Got. Kamence ob 12. uri: Potočna vas Sobota, 15. aprila ob 8. uri: B^nof ob 9. uri: Stari grad ob 11. uri: Novo mesto -postaja Ločna Ponedeljek, 17. aprila ob 8. uri: Šmihel ob 9. uri: Škrjanče ob 11. uri: Novo mesto -postaja Ločna ob 17. uri; Novo mesto - Loka Zamudniki: 24. do 29. ^rila dopoldne na postaji Locna. SUHA KRAJINA Torek, 4. aprila ob 8. uri; Dol. Ajdovec ob 9. uri; Sr. Lipovec ob 10. uri: Sadinjavas ob 11. uri: Dvor Petek, 7. aprila ob 8. uri: Drašča vas ob 8.30 uri: Klečet ob 9. uri: Šmihel ob 10. uri; Poljane Sobota, 8. aprila ob 8. uri; Lašče ob 9. uri: Sela pri Hinjah ob 10. uri: Hinje ob 12. uri: Prevole ob 13. uri: Žvirče Ponedeljek, 10. aprila ob 8.uri: Reber ob 9. uri: Žužemberk-okolica ob 10. uri: Žužemberk Zamudniki: Torek, 25. aprila ob 8. uri: Žužemberk ob 10. uri: Hinje ŠENTJERNEJ Z OKOLICO Ponedeljek, 10. aprila ob 8. uri; Orehovica ob 9.30: Dol. Mokro polje ob 10.30; Dol. Maharovec ob 11. uri: Draga Torek, 11. aprila ob 8. uri; GroMje ob 9.30: Gor. Vrhpolje Četrtek, 13. aprila ob 8. uri; Zagrad ob 9. uri: Zbure Petek, 14. aprila ob 8. uri: Dobrova ob 10. uri: Škocjan Sobota, 15. aprila ob 8. uri: Sen^emej Zamudnflu Pfctek, 21. aprila ob 8. uri: Šentjernej ob 10. uri: Škocjan Opomba: po Uredbi RSG, Ur. L SRS, št. 43/70, je cep-ljenje obvezno za vse nad 3 mesece stare pse. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil v 69. letu starosti ata, stari ata, brat In stric ALBIN JANE2IC Iz Spodnjih Vo4lal Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje, z nami sočustvovali In ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom za nesebično pomoć, gospodu župniku za opravljeni obred, tov. Debeljaku za poslovilne besede ter druStvu upokojencev in kolektivu 2TP za podarjena venca. Žalujoči: hčerka Vera, sinovi Albin, Milan, Ciril in Jože, sestri Ivanka in Minka, brata Joie in France z družinami ZAHVALA Ob izgubi žene, mame in stare mame MARIJE BUKOVEC tz Vavte vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje In z nami sočustvovali. Posebno zahvalo izrekamo pevcem za žalostinke in govornikom za tople poslovilne besede Žalujoči: mož Joie, sinovi z družinami, brat in sestre ter drugo sorodstvo »DOLENJKA«« TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO NOVO MESTO ' objavlja prosto delovno mesto POSLOVODJE PRODAJALNE »GRIČ«, Mirna POGOJI: visokokv^alificiran trgovski delavec s 5-letno ustrezno prakso ali kvalificiran trgovski delavec /. 10-lelno ustrezno prakso. Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi. Nastop dela po dogovoru. Na razpolago je družinsko stanovanje. Možnost zaposlitve tudi za zakonca. Občinsko sodišče v Novem mestu RAZPISUJE prosto delovno mesto STROJEPISKE Priglasitveni rok 14 dni. Osebni dohodek po sporazumu. Stanovanja ni. Razpisna komisija CESTNO PODJETJE, NOVO MESTO LJUBLJANSKA 8 Odbor za medsebojna razmerja razpisuje naslednje ŠTIPENDIJE: # dve štipendiji na gradbeni fakulteti za nizke gradnje, # eno štipendijo na pravni fakulteti. # dve štipendiji na srednji tehnični šoli, gradbeni oddelek za nizke gradnje. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o šolskem uspehu pošljite kadrovski službi CESTNEGA PODJETJA, NOVO MESTO, Ljubljanska 8. ZA POSTAJNE DELAVCE - PREMIKACEI Komisija za delovna razmerja železniške postaje Ljub-Ijana-Moste sprejme 10 DELAVCEV ZA PRIUCITEV ZA POSTAJNE DELAVCE - PREMIKACE Kandidati bodo morali opraviti 4-mesečni tečaj s teoretičnim in praktičnim izpitom. Pogoji; — starost najmanj 18 let, — končana osemletka (najmanj 6 razredov), — I. zdravstvena sposobnost. Osebni dohodek in dodatki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov postaje. Benificirana delovna doba; za vsakih 12 mesecev dela se šteje 16 mesecev zavarovanja. Samske sobe zagotovljene. Prošnje sprejema Splošna služba postaje Ljubljana-Moste, Ljubljana, Kajuhova 51. KRKA Komisijo zo delovno rozmerjo »KRKE« tovorne zdrovll Novo mesto RAZGLASA prosta delovna mesta VZDRŽEVALCEV / Pogoji za zasedbo prostih delovnih mest: kvalificirani finomehaniki, ključavničarji, elek-tromehaniki, električarji, kleparji, toplovodarji in vodovodni inštalaterji z odsluženim vojaškim rokom Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja. Ponudbe pošljite v roku 15 dni po datumu objave razglasa. ZAHVALA V samo žalost .so je spremenilo na.še življenje, odkar je zatisnila trudne oči naša nenadomestljiva mama KATARINA KAPELE iz Dolenjcev pri Adlešičih Težko prizadeli ne najdemo izrazov, da bi se vsakemu posebej zahvalili za nudeno pomoč ob slovesu s trpljenjem prekaljene matere. Ganilo nas je sočustvovanje vseh, ki ste počastili spomin naše mame. Se enkrat zahvaljeni vsi Dolenjci. Črnomelj, Ljubljana, Kranj, Pariz V žalosti: vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi ljubega moža in zlatega očeta FRANCETA UDOVCA posestnika z Bučke se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih dneh p>omagali, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu podarili vence in cvetje. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljeni obred in lepo orisani lik pokojnika ter pevcem za žalostinke Neutolažljivi: žena Jožefa, ličerke Jožica, Zalka, Tinca z družino, Tončka z družino in Štefka z možem ZAHVALA Ob izgubi našega dragega soproga, ata, starega ata, pradeda in tasta J02ETA ČUČNIKA iz Orehovca pri Kostanjevici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, org. ZB K(> stanjevica, prijateljem in znancem, podjetjem Hmelj-nik, IMV Novo mesto in Labod iz Krškega za tolažilne besede v trenutku naše bolečine ter za podarjeno cvetje in vence, tov. Kapleniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi iz Krškega, pevskemu zboru iz Šentjerneja in vsem ostalim, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Frlanu za zdravniško pomoč v poslednjih urah njegovega življenja in tov. Slovencu iz Šentjerneja za nesebično pomoč 2alujoči: soproga Marija, hčerke Angela, Milka in Slava, sinova Alfonz in Marjan, zeta Jože in Radovan, snahi Marija in Marica ter vnuki in pravnuki ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža. očeta in starega očeta ALOJZA BERKOPCA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali številne vence in cvetje. Lepa hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in nudili kakršnokoli pomoč. Posebno se zahvaljujemo sindikalnim podružnicam Cestnega podjetja, Elektro, IMV in servisni službi IMV. Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, znancem, pevskemu zboru Stopiče ter častiti duhovščini za pogrebni obred in za poslovilne besede ob odprtem grobu Žalujoči: žena. sinovi Lojze z druiino, Joie z družino, Janez, F*ranc in Mirko ter hčerka Marija ZAHVALA V sredo, 22. marca, smo se na pokopališču v Gabrijelah poslovili od FRANCA MENCINA invalidskega upokojenca od moža, očeta in starega očeta, ki je 19. marca umrl v novomeški bolnišnici. Vsem zdravnikom, zdravstvenemu in strežnemu osebju na pljučnem oddelku iskrena hvala za nesebično pomoč in tolažbo v zadnjih urah njegovega življenja. Zahvaljujemo se tudi sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga obiskali in ga pospremili na zadnji poti do pokopališča v Gabrijelah. Lepa hvala Borisu Debelaku, ki je v imenu upokojencev spregovoril ob odprtem grobu poslovilne besede Žalujoči: žena Frančiška, hčerka Fani z družino, sino- vi Franc, Drago in Milan z družinami ZAHVALA \ V trpki bolečini ob nepričakovani izgubi dragega moža, atija, brata, nečaka in strica JOŽETA OBLAKA izrekamo globoko zahvalo vsem, ki so v težkih urah z nami sočustvovali, ga počastili z venci in cvetjem ter ga tako številno pospremili do njegovega preranega groba in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se govornikom in pevcem, ki .so z ganljivimi besedami in petjem počastili njegov spomin, njegovim prijateljem in delovnim tovarišem in vsem, ki ste ga v življenju spoštovali. Po.sebno zahvalo izrekamo za nesebično pomoč podjetju GORJANCI in sosedom Spo-larjevim, Miheličevim, Pečavarjevim in Serceljevim. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakorkoli pomagali in čutite z nami, še enkrat iskrena hvala! Podhošta pri Dolenjskih Toplicah, 25. marca 1972 Žalujoči: družina in drugo sorodstvo TCDENSW..En S Petek, 31. marca - Benjamin Sobota, 1. aprila - Hugo Neddia, 2. aprila - Velika noč Ponedeljek, i. aprila - Helena Torek, 4. aprila - Izidor Sreda, 5. aprila - Vinko Četrtek. 6. aprila - Ivo BREŽICE: 31. 3. in 1. 4. ameriški barvni film „Zaljubljene žene“. 2. in 3. 4. angleški barvni film „Dober opravek v Italiji". 4. in 5. 4. španski barvni film „Pesem ljubezni". ČRNOMELJ: 2. 4. ameriški barvni film ,J*ony ek^res“. 5. 4. francoski barvni film „Oskar je kriv za vse**. METLIKA: 5. in 6. 4. an^eški barvni film „Oh, kako lepa vojna“. ingffl SLUŽBO DOBI v SLUZBO sprejmem kleparskega pomočnika ter vajenca ali fanta brez dokončane osemletke za priučite v. Stanovanje in hrano -preskrbim. Martin Mlakar, Splošno kleparstvo, Ljubljana, Tacenska 94. SOBO, hrano in nagrado nudim osebi za dopoldansko varstvo dveh otrok. Mlakar, Trebušakova 8, Ljubljana-Sentvid. 4-CLANSKA družina nujno potrebuje resno žensko za čuvanje otroka in delno pomoč v gospodinjstvu (samo v dopoldanskem času ali celodnevno). Nudimo ugodne pogoje. Inž. Jedlovčnik, hfed mlini 40, Novo mesto. ISČEM kvalificirano kuharico in dekle za pomoč v gostilni. Stanovanje zagotovljeno. Plača po dogovoru. Ciostilna Boža Barbič, Dolenjske Toplice. STANOVANJA ODDAM SOBO in kuhinjo zakoncema - upokojencema. Kurirska pot 3, Novo mesto. ODDAM dve neopremljeni sobi s centralno kuijavo. Ferdo Mohorko, Mirana Jarca 28, Novo mesto. V centru mesta oddam opremljeno sobo intelektualki. Nastov v upravi lista (705/72). Motorna vozila PRODAM FIAT 750, letnik 1962, v voznem stanju. Alojz Rozman, DoL Straža 70. TOVORNJAK MERCEDES, prekucnik, 3,5 tone, tip LK S12, v odličnem stanju, z novimi gumami, ugodno prodam. Lojze Salmič, Leskovec pri Krškem 226. PRODAM motorno kolo NSU Maks v dobrem stanju. Ivan Rozman, Gor. Globodol 22, Mirna peč. UGODNO prodam osebni avto „Hillman“. Vinko Rustja, Prisojna pot 8, Novo mesto. PRODAM osebni avto Ptinz 1000 LT, letnik 1967. Anton Mrvič, Lobetova 8, Novo mesto. PRODAM fiat 750, letnik 1966, po ■ ugodni ceni in peč na olje EMO 8, staro dve letu Mirko Lov-rekovič, Mali Slatnik 16, Novo mesto. PRODAM osebni avto zastava 750, letnik 1965. Ogled 30. in 31. marca, od 15. do 19. ure. Vidoje Matovič, Nad mlini 43, Novo mesto. PRODAM > P Bršlin 4, Novo mesto. PRODAM diatonično novo harmoniko, B bareton, mikrofon za harmoniko. Tine Košmrlj, Na Trate 17, Novo mesto. PRODAM štiritonsko harmoniko znamke „LUBAS“ po zelo ugodni ceni, Jože Maver, DoL Nemška vas 7, 68210 Trebnje. PLINSKI štedilnik, primeren za manjše gostinske obrate, po ugodni ceni proda osnovna šola Škocjan. MAGNETOFON „Orfej“ poceni proda osnovna šola Škocjan. PRODAM omaro in kavč za dnevno sobo. Jože Jakovčič, Kristanova 2, Novo mesto. ŠENTJERNEJ: 1. in 2. aprila „Ni rož za agenta“. BREZICE: 31. 3. in 1. 4. ameriški barvn’ film „Dober zaslužek v Italiji". ČRNOMELJ: 3. italijansko-fran-coski barvni film „Kalijug - boginja maščevanja". KOSTANJEVICA: 1. 4. amerBki barvni film „Dobri in slabi fantje", 2. 4. ameriški barvni film „Tajna vojna H. Friga". KRSKO: 1. in 2. 4. ameriški barvni film „Konje streljajo, mar ne? ", 5.. 4. itdijanski barvni film ,JPožar Rima". METLIKA: Od 31. 3. do 2. 4. ameriški barvni film „Mesto nasilja". Od 31. 3. do 2. 4. ameriški fihn „Mladi levi". MOKRONOG: 29. in 30. 4. ameriški barvni film „Ranč bravo". NOVO MESTO: Od 31. 3. do 2. 4. ameriški barvni film „Pest svinca". Od 4. ^do 6. 4. francoski barvni film „Stop' za morilca". - POTUJOČI KINO NOVO MESTO: 31. 3. ameriški barvni film „Diabolik". TREBNJE: 1. in 2. 4. nemški barvni film „Devica iz Bamberka". Qg PRODAM sadilec in okopalnik krompiija, obračalnik sena in več poljedelskega orodja za konjsko vprego. Vehovec, Rupa 16, Kranj. PRODAM 5 čebeljih družin AŽ panjev, brez panjev. Karol Fink, Obrh 8, Dolenjske Toplice. PRODAM več mlatilnic - saiukaric - novih in starih, tri trosilne (1 velika, 2 majhni). Na pisma ne odgovarjam. Anton Hočevar, Cužnja vas 38, Mokronog. PRODAM, balkonska vrata, dve okni 140 X 140. Jože Žagar, Brezov Ic^ 17, Novo mesto. PRODAM OSTRESJE za vikend, borove plohe in punte. Cvelbar, DoL Kamence 25, Novo mesto. PRODAMO OSTRESJE za hišo 9 X 10 m. Naslov v upravi lista (686/721. PRODAM SKOPO ali zamenjam za strešno opeko. Cena po dogovoru. Progar Jože, Jagodnik 15 pri Karteljevem - Mirna peč. PRODAM dobro ohranjeno kopalno peč, kuhinjsko omaro z delovnim pultom in električnim kuhalnikom na 3 plošče. Zglasite se v Cegelnici 18. PRODAM VEC AŽ desetsatnih čebeljih panjev, kompletnih. Nace Starc, Hrovača 2, 61310 Ribnica na Dolenjskem. kupim KUPIM otroški športni voziček. Naslov v upravi lista (669/72). JESENI sem v Črnomlju pri banki izgubil uro štoparico znamke Ze-nith št. 9104577. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi 500 din vrne v gostilno Miler, Loka, Črnomelj. Vlado Mišica, Stražnji vrh. ZA šest mesecev potrebujem 15.000 din - dam 3.000 din nagrade. Naslov v upravi lista (698/72). Skrbnemu in dobremu možu Rihardu Gričarju in njegovemu sinu iz Ločne želimo za praznovanje veliko sreče in zdravja. — Žena Marija z otroki. Albini Lendero iz Lopušnika pri Šentjanžu na Dolenjskem za dvojno praznovanje vse najboljše in še mnogo let želi hčerka Mici z družino. Dragemu Poldetu Pavčku iz Pod-gore, dela v Nemčgi, za njegovo 24. pomlad, iskreno čestitajo. Naj se mu izpolnijo vse že^e! Ata, mama, brat, sestre in domači Ljubi mami Atojziji Blatnik z DoL Težke vode iskreno čestitajo za 80-letnico in ji želflo še mnogo zdravih in srečnijh let - otroci z družinami Vseh 14 vnučkov ji pošiga koš po^ubčkov. Dragi mami Stefici Pavlič, Gotna vas 26 pri Novem mestu, najlepše želje za rojstni jubilej in km^u na svidenje v Kanadi vsem Pavličevim iz Gotne vasi in Rotarjevim iz ŽU; žemberka lep pozdrav. Slavko Pavlič z družino, iz Kanade. □ um ElCt'Sfe Ob izgubi dragega moža in očeta SLAVKA MARKOVČIČA iz Dolge vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti Posebna hvala sosedom, ki so nam pomagali v najhujših trenutkih, za darovane vence in cvetje. Enaka hvala podjetju „SAP", Avtu Kočevje, zobni ambul^ti Kočevje, ZB in kavarrii — slaščičarni Tivoli Posebna hvala za poslovilne besede tov. Germovšku in tov. Figarju. Žalujoči: žena Marija, hčerki Slavica in Verica ZAHVALE Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta VALENTINA FILEJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju splošne bolnišnice Brežice za nudeno pomoč, organizaciji ZB Krško, društvu upokojencev Krško in gospodu kaplanu za opravljeni ob.-ed. Najprisrčneje se zahva^ujemo vsem. ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti Žalujoči: žena Kristina, sinovi Zdravko, Rudi, Mirko, Jože, hči Marica z družinami KUPIM staro kmečko hišo z nekaj zemlje. Ponudbe pošljite pod „Tudi mlin ali ža^‘‘. KUPIM star mlin ali žago. Ponudbe pošljite pod „Stanje ni važno". PRODAM garažo v Bršlinu. Zglasite se pri: Draginc, Mestne njive, blok 5, Novo mesto. ■ GOSTILNO poleg cerkve prodam v Šentjurju, pri Celju. Minka Sisinger. UGODNO prodam leseno barako. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM starejšo hišo v središču Črnomlja. Naslov v upravi lista (660/72). PRODAM starejšo hišo ob Krki Voda in elektrika v hiši. Naslov v upravi lista (668/72). UCjODNO prodam hišo in nekaj zemlje 0,5 km od naselja vikendov v Šmarjeških Toplicah. Naslov v upravi lista (670/72). UGODNO PRODAM vseljivo hišo z vrtom in majhnim sadovnjakom v bližini avtoceste Ljubljana-Za-greb. Informacije se dobijo pri Jožetu Omerzoju, Arnovo selo 15 B, Artiče pri Brežicah. RAZ NO STANOVANJE, večje podstrehe ali primerno ^spodarsko poslopje za preureditev v atelje v starem delu mesta kupim oziroma vzamem v najem za daljši čas. Peter Simič, Design studio, Hladnikova 1, Novo mesto. NAJDEN ČOLN na Lešnicl Nastov v upravi lista (676/72). V NAJEM dam košnjo za vse leto. Fani Košak, Novo mesto. Ul. talcev 2. POROČNI PRSTANI! - Darito po najnovejši modi vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! Danica in Vinko Pograjc, Dešeča vas 7, Žužemberk, prepovedujeva hojo in vožnjo po najinih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Anton Planinšek, DoL Kamence 11, Novo mesto, prepovedujem vožnjo pred mojo zidaryco na Trški gori. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal Preklicujem pašo kokoši po moji zemlji Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Marija Stih, Mokronog 70. Alojz Jakše, Brod 18, Novo mesto, opozarjam vse, da se po mojih in sosedovih njivah na Tratah ne sme trositi osat. Kdor tega ne bo upošteval ga bom sodno preganjal Francka Bohte in Nežka Cimer-mančič iz Vinje vasi opozarjava Ivana Bohteta, da nima pravice prodajati premičnin in nepremičnin in naj preneha razgrajati po domu. Anton Miklavčič, Češča vas 3, Novo mesto, prepovedujem hojo kokoši po dvorišču in vrtu. Kdor prepovedi ne bo upošteval ga bom sodno preganjal Marga Košiček, Koštialoya 30, prepovedujem hojo po moji njivi Kdor tega ne bo upokevaL ga bom sodno preganjala. Alojz Žagar, DoL Karteljevo 22, Mirna peč, prepovedujem vožnjo, hojo in pašo kokoši po mojem travniku za vasjo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal Jože Kobe, Pristava 7, Stopiče, prepovedujem pašo kokoši po moji dolini Zevnik in vrtu ter kozolcu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Prepovedujem hojo in vožnjo po moji parceli v Klečetu. Kdor prepovedi ne bo upošteval ga bom sodno preganjal Stane Pirnat< Klečet 18, Žužemberk. Podpisani Jože Hrovat, Žuženv berk 113 a, preklicujem kot neresnične besede, ki sem jih 15. 10. 1971 izrekel v gostilni KZ Žužemberk možu Jože Koren, da je nezvesta svojemu možu, da ima druge moške in se z njimi vlači ŠČETKE ZA LOSClLCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. - Izdelujem tudi ščetke za čiščenje radiatorjev - nov izdelek, ki temeljito očisti rebra radiatorja vsega prahu, ki zadržuje oddajo toplote. IZOLIRAM cevi centralne kurjave - kvalitetno in poceni, Jože Zakrajšek, Mirna 141 (blok). »Dolenjski list« tribuna bralcev Ob bridki in prezgodnji smrti na-šega dragega moža in očeta JANEZA KOROŠCA iz Bitne vasi 2 se iskreno zahva^ujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami v težkih trenutkih, in za poklonjene vence. Prav tako se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, gasilskemu društvu, pevskemu zboru in duhovščini Žalujoči: žena Fani, sinova Janez in Stane ter drugo sorodstvo Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: All 5 f PORODNišNlCE^i«!^! Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Kristina Cesar s Krašnega vrha - Denisa, Marya Stupar iz Sadinje vasi - Jožeta, Marija Stipič iz Dolnje Brezovice - Klavdijo, Lucija Rupar iz Krškega -Anito, Fani Klemenčič iz Zdinje vasi — Jožka, Zdenka Zajc iz Treb-mega - Zvonka, Ljudmila Pevec iz Skovca - Ljudmilo, Rozalija Kri-štov iz Sajenic - Alojzija, Boža Grabljevec iz Cešnjic - Natašo, Vida Kalin z Dolnjega Gradišča -Jožeta, Jožefa Haralovič iz Dolnjega Maharovca - Biserko, Ana Jenič iz Grabrovca - Valentino in Polono, Stanka Pavlič iz Gornjega Vrhpolja - Erno, Zdenka Vranič iz Črnomlja - Gordano, Marija Crtalič iz Ostroga — Rudija, Mojca Starc iz IZVRSNI ODBOR Metlike - Martina, Gizela Povše iz Podhoste - Jožeta, Fani Škufca z Vrha pri Ljubnu - Marjana, Terezija Brezovar iz Repč - Matjaža, Irena Tomše iz Vavte vasi - Renato, Marjeta Gregorčič iz Strelaca - Bojano, Katarina Rogina iz Stare Lipe -deklico, Tončka Strojin iz Mihovice - deklico, Vida Mrvaš iz Drenovca - deklico, Elizabeta Bratkovič . iz Mihovega - dečka, Marjeta Kadunc z Dolnje Prekc^e - deklico, Marjeta Kunčič iz Bršljina - dečka, Tončka Dolenšek z Bučke - dečka in MQka Stojič iz Pogorelca - deklico. -Čestitamo! Temeljne izobraževalne skupnosti Novo mesto RAZPISUJE delovno mesto PSIHOLOGA Pogoji: diploma visoke šole, oddelka za psiholo-logijo Nastop službe takoj. mi im KP PAVLIHE KAKO SE TO LAHKO Z£ODI PAVLIHA Tl ODPRE OCI Veletrgovino »MERCATOR«, Ljubljono poslovno enoto »STANDARD», Novo mesto razglaša prosti delovni mesti: 1. šoferjo »C« kotegorije za blagovnico v Novem mestu 2. komlsionorjo (prođojoico) za skladišče na debelo v Novem mestu Pogoji za sprejem: pod 1. kvalificirani voznik kategorije pod 2. kvalificirani trgovski delavec Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite do vključno 6. aprila 1972' splošni službi PE ►-STANDARI><, Novo mesto, Glavni trg 3. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj. KoCevje. KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET; Franc Beg, Viktor Dragod, Inž. Janez Gačnik, Janez Gartnur (predsednik sveta), Tone GoSnlk, Jože Jeke, Franc Ltmajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Franc Staj-dohar in Ivan Zivlč. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllchal. Jožica Teppey. Ivan Zoran in Alfred Železnik. — Tehnični urednik: Marjan MoSkon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev ozir. 20 DM (alt ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9. OGLASI: lem viSlne v enem stolpcu (45 mm ozir. 10 cicero) :i:idln, l cm na določeni strani 45 din, lem na prvi, srednji in /.ndnjl strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase In oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. TEKOČI HACUN pri podružnici SDK v Novem me.stu- 521-8-Đ — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto.' Glavn) trg 3 — PoStni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo — Ti.ska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. RADIO LJUBLJANA DAN: poročila ob 5.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, ^ i.UO - Pisan glasbeni spored ob ’-30 do 8.00. ' PETEK, 31. MARCA: 8.10 Glas-niatineja - 10.20 Pri vas doma Poročila - Turistični na-^ nase goste iz tujine - 12.30 ^^tgslci nasveti - Inž. Marija 12 4n*^’ puranov — ^ -^0 Z domačimi ansambli in god-13.30 Priporočajo vam. . . -Unl! pripoveduje glasba - ^^0 «Vrtiljak“ - 18.50 Ogledalo ^^sa - 19.00 Lahko noč, u ~ 19.15 Minute z ansamb-J Ludvika Legaka - 20.00 Slo-dnk •. ^*3datelji z evropskimi so-^obiuki ~ 20.30 „Top-pops 13“ - 2l iTni^ • „lop-pops li -kih ° moqu in pomoršča- Besede in zvoki iz logov SOBOTA, 1. APRILA: 8.10 Glas-- 1 “ 10.20 Pri vas doma Dotifi Poročila - Turistični na- goste iz tujine - 12.30 Vrt v* . ^^eti - Jože Kregar: 13 ~ domače“ 14 J«Priporočjgo vam ... -svet-K popoHne za mladi 16 nn Glasbeni intermezzo - ktao-•'S'SiT ■ ^ 19 nn ¥ ^ operetnega sveta - Miniif» ° noč, otrocif - 19.15 {jgg I ansamblom Borisa- Kova- ^omo^ino t ^seljence " 8o^^j?\LJA, 2. APRILA: 6.00 do i»a jutro! - 8.05 Radijska ninft^, ~ Jose Pivin: „Suza- Sre?n • popotovanje** - 9.05 PonlT - 10 05 Še r Četifi. Ustanovitvi OF in pri zadela ~ 10.25 Pesmi borbe in nanrx*T.: ^00 Poročila - Turistični apo^i 2a naše goste iz tujine stitai« • 13-00 Naši poslušalci če- delkJ,*" pozdravljajo - 14.30 Ne-J**a reportaža - 13.50 Z doma- čimi ansambli - 14.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 14.30 Humoreska tega tedna - E. Ionesco: Dekle za možitev — 15.05 Iz opernega sveta - 16.00 do 18.00 Nedeljsko športno popoldne - 18.00 Radijska igra - Anton Tomaž Linhai t: „Županova Micka** - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 „V nedeljo zvečer** - 22.20 Godala za lahko noč. PONEDELJEK, 3. APRILA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 10.20 Pri vas doma — 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Ton-ča Berlič: Spomladanske naloge pospeševalcev v poljedelstvu — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru - 13.30 Priporočajo vam... - 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 18.15 Lepe melodije - 18.35 Interna 469 - 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Minute z Alpskim kvintetom - 20.00 Hector Berlioz: „Romeo in Julija** - 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 4. APRILA: 8.10 Operna matineja — 9.35 Slovenska na-rodiKS v raznih izvedbah - 10.20 Pri vas doma — 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Milena Jazbec: Možnosti uporabe herbicidov v sadovnjakih — 12.40 Z domačimi ansambh in godci - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 S pianistom Borutom Lesjakom -14.40 „Na poti s kitaro** - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Popoldandci simfonični koncert - 18.15 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansambtom Pavla Kosca - 20.00 Prodajalna melodij - 20.30 Radijska igra - Pierre Roudy: „Cirkuška točka** - 22.15 Paul Dukas: Sonata za klavir v b-molu. SREDA, 5. APRILA: 8.10 Glas- TELEVIZIJSKI SPORED 8 2. APRILA horie p^'^arski TV pregled (po- mače 2 (Bgd) - 9.40 Po do- triom c ^"??niblom Savski val in *aik /t n - 10.55 Mo- ’^On Kihot i o.Otroška matineja: '114^7 V živali (Lj) - Tv u Peyton (Lj) - li 35 lije ~ ^®-05 Otroci Gale- 19 45 - 1- del (Lj) - nik (I n - 20.00 TV dnev- VaščH] -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 (Bgd) J , lisa - serijska oddaja daja 20 Zabavno glasbena od-(IRT^ Športni pregled ^2.10 Hnir ^ Poročila (Lj) -5*osneti«v ^'^Soslavija : Japonska »ukarešti) prvenstva v 9 q^^1^ELJEK, 3. APRILA ^•3s univerza (Bgd) - 5oli,(Zg) - 10.30 An- čobrs^K Osnove sploš- |qj. br^be (Bgd) - ,14.45 TV v gešeiPo^ovitev (Zg) - 15.40 An- ^2g) - 16.10 TV niS - 16-45 Madžar- c^'^) (Pohorje, Plešivec do StečnioSfd) - 17.45 O. WUde: “ Vi (Lj) - 18.00 18-30 18.15 ObzW (Lj) (Ln 1^“^ ~ serijski barv-MlaHi' Mozaik (Lj) - 19.45 "^lade (JRT) (Lj) - 5? (Lj) “ (Lj) - 19.50 Cik- ^•25 3-2-1 ^ dnevnik (Lj) - " Dohlf i ~ 20.35 V ogledalu a n 21.55 Kulturne (Lj) - 22.35 Poročfla (Lj) 9.35 4-aprila *V v Jnl! /'7_\ vitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.40 Veseli tobogan: Koper - I. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Čarni svet živali - film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 L. Bernstein predstavlja: Zahvala učiteljem (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.n0 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razjedi (Lj) - 21.35 Bos skozi pekel — japonska nadaljevanka (Li) - 22.20 Jazz na ekranu: Jazz orkester romanske Švice (Lj) — 22.45 Poročila PETEK, 7. APRILA 9.30 TV v šoU (Zg) - 11.00 Angleščina (Bgd) - 14.40 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove ^lošne izobrazbe (Bgd) - 16.45 Madžarski TV' pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.35 Gledališče - oddaja iz cikla Veliki in majhni (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Rezerviran čas (Lj) -18.40 Gospodinjski pripomočki: Likanje (Lj) - 18.50 Ekonomsko izrazoslovje (Lj) - 19.00 Mestece Peyton (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Kviz 72 - prenos (Zg) - 21.40 Cmo seme: makedonski film (Lj) -23.10 Poročila (Lj) 5oli (Zg) - 10.40 V-dcl/jVv' ________ Risanka (Lj) ' Ih "»mraE « ■'?')) - 18.30 Od ‘Ohr 15.05 T ~ 19.00 Mozaik k«?”*!** rn\ ^ vseljudska S'^-L đliaA^-^OTojŽ mar-JO ')*' 20oo 3:1^ ~ 19.50 Cikcak ^SSnj^novitev (Zg) _ 15.35 (Zg) - 15.55 " l6i\~ii Angleščina (PohnV Madžarski TV preli i17 JI’c 17.00) Ib a T •* Vlrf ^2.55 ' Poročila (Lj) 4,8-20 5. APRILA gjski TV 16-45 Ma- fes ................................... (Lil Ji 1 (ri\ *l»»evnik o-i) <4> - SOBOTA, 8. APRILA 9.35 TV v šoli (do 11.00) (Zg) -16.30 Državno košarkarsko prvenstvo - prenos (U) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.2(5 Štirje tankisti in pes - poljski ser. film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bgd) - 19.45 Kratek film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Zabavno glasbena oddaja (Lj) - 21.30 Na poti k zvezdam -barvni film (Lj) - 21.55 Tekmeca -serijski barvni film (Lj) - 22.45 TV kažipot (Lj) - 23.05 Poročila (Lj) bena matineja ~ 9.25 Mali zabavni ansambli - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Mileva Kač: Insekticidi in čebele - 12.40 „Od vasi do vasi“ - 13.30 Priporočamo vam... —14.10 Zamejski zbori pojo - 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Jezikovni pogovori — 18.15 Slovendce popevke ~ 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene raz-g^lednice - 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana - 22.15 S festivalov jazza. Četrtek, 6. aprila: 8.10 Operna matineja - 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov -10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Karl Salobir; Do-krmljevanje krav ob mladi paši -12.40 I^ajo pihalne godbe 14.10 Pesem iz mladih grl - 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška - 14.45 „Mehurčki** - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 22.15 Med opusi skladateljev iz Maribora. RADIO SEVNICA NEDEUA, 2. APRILA: 10.30 -Reklame in o^asi - Po domače z ansamblom Vilija Petriča - Prvi april (posebna oddaja za otroke in odrasle) - Za vsakogar nekaj - Od polke do sambe (reportažni zapis ob zaključku plesnih vaj v Sevnici) -Tribuna poslušalcev - Ob 12.30 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - I. del - Občinske novice in lokalna poročila — Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - II. dd -Ob 14.30 Zaključek oddaje. SREDA, 5. APRILA; 16.00 -Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi - Po domače -Zdravstveni napotki (venerična obolenja) - Iz diskoteke naših poslušalcev - Mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo (aktiv ZMS poklicne lesne šole Sevnica) - Dvajset minut za pop glasbo - Ob 18. uri Zaključek oddaje. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 30. MARCA: 16.00 do 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki - 16.15 do 17.00 Nove plošče RTB. - Aktualnost tedna - Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja; Izbrali ste sami SOBOTA, 1. APRILA; 16.00 do 16.30 Pol ure za pop glasbo - 16.30 do 16.40 Sobotno kramljanje -16.40 do 17.00 Med zabavnimi zvoki obvestila, reklame ter melodija za vas - 17.00 do 17.15 Za naše najmlajše ter skladbica iz naše glasbene šole - 17.15 do 18.00 Malo za šalo - malo zares (prvo-^rilski zabavno-glasbeni spored). NEDEUA, 2. APRILA: 10.30 Domače zanimivosti - Uvodnik -Za naše kmetovalce: Nedeljski razgovor s kmetovalci o sadjari^i proizvodnji - Obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00 do 16.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK. 4. APRILA: 16.00 do 16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom Veseli planšarji - 16.15 do 17.15 Poročila in ^ortni komentar - Novo v knjižnici -Jugoton vam predstavlja - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Obvestila, reklame in pre^ed filmov - 17.15 do 17.30 Iz življenja v JLA - 17.30 do 18.00 MLADINSKA ODDAJA jski fUm (Lj) - 18.15 \r 18.30 Po domače Mozaik (Lj) - 19.05 ......- 19.30 Naš Cikcak (Lj) -(Lj) - 20.25 Pravkar sta izšla tretji in četrti roman iz ciklusa ČAROVNI CA Z GRIČA TEKMICA MARIJE TEREZIJE — I. knjiga TEKMICA MARIJE TEREZIJE — II. knjiga DVORNE SPLETKE — I. knjiga DVORNE SPLETKE — II. knjiga V obeh romanih pisateljice Zagorke se prizorišče dogajanja preseli na avstrijski cesarski dvor. Bralec sreča večno zaskrbljeno oe-.sarico Marijo Terezijo, žensko nenavadne trmoglavosti in nedoslednosti; njenega vladarskega zadovoljstva ne kalijo samo politični škandali, temveč tudi problemi v dinastiji sami. Knjige so bile napisane z mojstrsko roko in ljubiteljev vznemirljivih, romantično pustolovskih romanov nikakor ne bodo razočarale. Cena za knjigi Tekmica Marije Terezije I-II je 130 din. za Dvorne spletke I-II pa 110 din. Hkrati založba opozarja, da ima na zalogi le še omejeno število prvih dveh romanov: — SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU — I. knjiga SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU — II. knjiga — MALLEUS MALEFICARUM — I. knjiga MALLEUS MALEFICARUM — II. knjiga Cena za knjigi Skrivnost krvavega mostu I-II je 96 din, za Malleus maleficarum I-II pa 104 din. Knjige so na voljo v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe, naročila pa sprejema tudi uprava na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 r --------------------------1 I Kako odpraviti prhljaj? I I I I I I I I I I I L Čezmerno luščenje kože lasišča (prhljaj) je pogost pojav. Luščenje je lahko tako močno, da je lasišče z luskami kar posuto. Poleg srbenja, ki ta pojav pogosto spremlja, moti prizadete osebe predvsem neestetska podoba lasišča; pri obilnem prhljaju se nabirajo luske celo na obleki, na ramenih. Prhljaj je suh ali masten. Masten je največkrat združen s preveč mastnimi lasmi. Pri prhljaju gre za dve bolezenski dogajanji: za posledico motenj pri poroževanju kože po-vrhnice, mastno lasišče pa je v večini primerov posledica motenj pri delovanju žlez lojnic, Tako spremenjena koža se rada okuži; za alergične procese je bolj dojemljiva. Vzroki za obolelost lasišča so različni. Zelo odločajo hormoni, obremenitve živčnega sistema in tudi dednost. Prhljaj sam spravljajo često v zvezo z raznimi mikrobi, ki jih najdemo na lasišču teh bolnikov. Mnogi primeri kažejo, da gre lahko pri prhljaju tudi za določeno infekcijo lasišča, ki nastopa kot kofaktor pri nastanku prhljaja. Nekatere pacientke omenjajo, da so dobile prhljaj ali ponovitev prhljaja pri obisku v frizerskem salonu po uporabi določenega glavnika in podobno. Na tržišču je dandanes že kar precej šamponov, vodic in losionov, ki obljubljajo izgubo prhljaja. Najpogosteje s temi sredstvi ne dosežemo dosti več kot z običajnim umivanjem glave. Prhljaj za zelo kratek čas izperemo iz lasišča, po nekaj dneh pa nam že spet dela preglavice. Tovarna farmacevtskih, kemičnih in kozmetičnih proizvodov LEK je pred kratkim končala klinična testiranja in dala na tržišče nov proizvod DUET losion proti prhljaju. Klinike so sprva sprejele raziskavo učinkov tega novega preparata s precejšnjim nezaupanje, že prvi poiskusi pa so pokazali, da gre za nenavadno uspešen preparat, saj je 25 % pacientov že po prvi uporabi odpravilo prhljaj, tako da ponovna uporaba tega losiona niti ni bila več potrebna. Pri ostalih 15 7o pacientov je uporaba DUET losiona proti prhljaju sicer pokazala dober ali celo odličen uspeh, vendar le ob ponovni uporabi preparata. Te osebe so kasneje uporabljale losion po vsakem tretjem ali četrtem umivanju glave. Zanimiva je bila ugotovitev, da so bili učinki DUET losiona proti prhljaju najboljši pri pacientih, ki so imeli največ prhljaja. Pri vsem tem so raziskave dokazale, da losion ohranja zdravo lasišče. Novemu Lekovemu proizvodu je v prid tudi preprosta uporaba. Na dobro šamponi-rano in nato izprano, vendar še mokro lasišče boste nanesli približno za dve jedilni žlici losiona in ga s prsti razdelili po lasišču. Losion bo učinkoval 5 do 10 minut, nato boste lasišče izplaknili z vodo in osušili. Klinično poročilo, ki so nam ga pokazali v Leku, se zaključuje: oseb, ki bi jim preparat v začetku pomagal, kasneje pa bi bil povsem brez učinka, v našo 10-mesečni raziskavi nismo srečali. I I I I I I I I I I J JV v šoli - ponovi-^•40 Nemščina - pono- NEKDANJA RIBJA RESTAVRACUA NEKDANJA RIBJA RESTAVRACIJA restavracija pri vodnjaku’ 1L!>8) - 30. marca 1972 DOLENJSKI LIST 31 mn Kovačnice tovarištva Na mladinske delovne brigade so ostali le še bledi spomini - Prav bi bilo obnoviti akcije, ki so vzgajale tisoče mladincev Prvi april je dan mladinskih delovnih brigad. Včasih so ob tem dnevu goreli kresovi po gričkih, zbirali so se brig^irji in pri tabornih ognjih obujali spomine na dneve, ki so jih preživeli v brigadah. Zdaj so pozabljene brigade, ravno tako tudi brigadirji, ostali so le še spomini na žuljave roke, tekmovalni duh, mladostno zagretost, tovarištvo, nesebičnost ’ in ljubezen do sočloveka. Mi jih nismo pozabili, s pripovedjo udeleženca mladinskih brigad Stanka Amška iz Krškega se bomo oddolžili vsem našim graditeljem. - Kaj vam je pomenila brigada? „Ker sem nekoliko bolj čustven človek, mi je brigada zapustila neko notranje doživetje, ki ga lahko razumejo samo mladi ljudje. Pomenila mi je tovarištvo, razumevanje, skupno reševanje težav, skrb za tovariša, tekmovalni duh, medsebojno pomoč, rojstvo prve ^ubezni in še druge duševne vrednote, ki jih lahko pričarajo samo taki kolektivi mladih ljudi, ki so prežeti z največjo mero nesebičnosti in poštenosti “ - Kateri so najlepši trenutki, ki ste jih doživeli med brigadirji? „Težko bi se odločil, ka- teri je bil najlepši Bilo jih je veliko! Spominjam se, da sem z bratom in prijateljem leta 1958 zamudil odhod na avtomobilsko cesto novomeške srednješolske brigade „Vinko Paderšič*\ Ker ni nihče vedel, kje je, smo vzeli kar pot pod noge in jo mahnili po grobo začrtani trasi proti Zagrebu. Ustavili smo se v vsakem našemu. Povsod so nas pošiljali naprej. Končno smo jo zjutraj našli v Grmovljah. Samo jutranja zarja je tako žarela kot naša srečna srca!‘\ - Kaj pa prijatelji in znanci? „Vezi še niso pretrgane. Povsod srečujem tovariše iz brigade. Ko se snidemo, se spomnimo vseh tistih lepih dni naše prešerne in brezskrbne mladosti, ki je bila sončna in lepa. Odkrito povedano, to so bili dnevi, ki se ne pozabijo zlepa. “ - Se vam zdi prav, da smo mladinske brigade opustili? ,Mlade smo prikrajšali za marsikaj lepega. Nihče se ni pretegnil, navadili pa smo se delovnih navad. Privzgojili smo si marsikaj koristnega, kar človeku ostane za vse čas'\ Brigade so bile kovačnice mladih ljudi, utrjevale so nam tiste človeške vred-noste, ki jih iščemo pri vsakem človeku. “ Tudi' sam se spominjam nepozabnega dogodka pred desetimi leti. Na dvorišču novomeške gimnazije smo imeli zbor novomeške srednješolske brigade. Poklicali smo 130 srednješolcev, na zborno mesto pa jih je prišlo več kot 170. Ker niso mogli vsi na zvezno delovno akcijo, je bilo pretočenih veliko solza, vendar tudi to ni nič pomagalo. Navadno pa je teklo še več solza, ko so se fantje in dekleta po končani akcqi spet vračali na svoje domove, m vas, v Šole in tovarne. s. DOKL ,JHnUMANA AKOJA** -«-Dqaia deOca na nov socla!»o stbkth družin. Napra- \ viil so ^ psk^tt, ki Jih bodo dostavig Na sliki: S dijjddnje 2» c. pakirajo obkžila V šsšSsSša Bunar Nazif iz okolice Sarajeva pa je pod voščilcem pristavil: „Devet nas je pri hiši. Hrano imamo, toda za igrače ni denaija, jaz pa sanjam samo o nogometni žogi. Tovariš Tito, ljubim te in objemam, obenem pa Te prosim, da mi izpolniš željo. Pošlji mi žogo. Jaz čakam." Tema dvema bodo željo izpolnili viniški šolarji v imenu tovariša Tita, ki bi prav gotovo ustregel pionirjema, če bi njuna pisma utonil prebrati. Na Vinici pisma že urejajo in jih bodo pravočasno izdali v lepo opremljeni knjigi. Predsedniku Titu bodo iskrena voščila dar od srca vseh naših pionirjev od Djevdjelije do Triglava in Jadranskega moija. RIA BACER NA KRATKO KOČEVJE - Člani kluba Kočevje so v zvečer izvolili za predse za borčevska stanovanja v čem letu. ■'C deljek odločb o razdeUtev razpoložljivih v: ZA DOGOVARJANJE IN SPORAZUMEVANJ^ Zakrmariti malo drugače Delovni obračun kluba dolenjskih pos Formalno poročilo o opravljenem delu kluba so na ^ • tovarni papirja v Krškem obogatile razprave članov in gostov o delavnosti poslancev in o njihovi povezanosti z volivci, družbenopo organizacijami in ^upščinami Z dosedanjim delom kluba poslanci niso zadovoljni. Sklenili so za- krmariti drugače, po*skati^° ke, ki bodo živo povezovanj jino in regije med slanci je leto trdega odgovorne naloge pri zakonov in njihovem P _ ustavi. , Klub dolenjskih PRESENETLJIVO ODKRITJE NA KOČEVSKEM Na Jasnici, ne daleč od lepo urejen^ motela, je v bližini ceste Kočevje-Ljublja-na nastala udrtina, ki jo je povzročilo miniranje okrog dohoda k motelu. Udrtina je skrita in ni čudno, če je ni odkril nihče, čeprav je nastala po vsej veijetnosti že v jeseni. Pred nedavnim pa so udrtino opazili iamaqi iz bližnje vasi. Ne da bi se posvetovali s komerkoli, so vzeli svoje orodje (lestev, vrvi in električne svetilke) ter se odpravili na delo. S seboj so povabili tudi pisca teh vrstic. Brez posebnih težav smo se spustili na dno udrtine. Nič posebnega nismo opazili. 2e smo se hoteli vrniti, pa krikne tovariš 2al; pod nogami se mu je udrto, in še preden smo mu mogli pomagati, je izginil skoz odprtino... A nismo si še ■opomogli od strahu, ko zaslišimo kakšna dva metra niže 2alov glas, ki nas je vabil ali bolje rečeno — klicd: ,JFantje! Fantje! — Pridite! Pridite, boste videli čudo!** To nas je Spodbudilo, da smo kot nori poskakali skoz odprtino, ne meneč se za nevarnost, ki nam je pretila. Toda brž ko smo se postavili na noge, smo ostrmeli od začudenja; pred nami se je odprl razgled, kakršnega še nismo videli: Žalova svetilka je osvetljevala rov, poln kapnikov, od katerih se je odbijala svetloba, da Je bilo vkleti, ko da so posuti z diamanti... Med kapniki vodi gladka pot, ki jo je bila napravila voda pred bogsigavedi koliko leti. Ndcfy časa smo stali, zakaj zdelo se nam je, kot bi nam spričo čudežne lepote zastal dih. A že nas je predramfl 2a-lov glas: ,JPojdimo dalje, videli bomo najbrž še kaj lepšega! “ Molče smo se napotili po rovu. Hodili smo počasi; pazili smo, da ne bi poškodovali kakšnega kapnika. Komaj pa smo napravili nekaj korakov, se nam je odkrilo novo presenečenje. Pred nami se je odpiia dvorana, okrašena z brezštevflnimi kapniki. Kapniki so tenki, ko da so zbrušeni iz najboljšega stekla. Med njimi so trije, ki segajo od stropa do tal. Najdebelejši steber stoji v sredini dvorane. Njegov obseg znaša nekaj več kot tri sežnje. V dvorani se odbija glas od sten in kapnikov, da je slišati, ko da bi kdo igral na klavir. Nehote sem pomislil: kako bo donelo tedaj, ko bodo tu zaigrali kakšno Beethovnovo simfonijo!... Iz dvorane vodijo trije rovi. Dolgo se nismo mogli odločiti, po katerem bi šli. Pa se oglasi Hems: ,JSrednja pot je prava pot!“ In prav tja smo jo ubrali. Rov je sprva širok, kmalu pa , seje zožil, da smo morali ho- diti drug za drugim. Od mlečno belih sten se je odbijala svetloba, da je bilo videti, ko da je dan. Rov se kmalu spusti navzdol. Zaslišali smo rahlo šumenje, ki je z vsakim korakom naraščalo. Sprva smo mislili, da je odmev naših korakov in da prihaja iz „akustične dvorane**. Ko pa smo napravfli še nekaj korakov, smo obstali kakor okameneli: pred nami je zazijal prepad, iz katerega prihaja oglušujoče bobnenje voda. Šumenje je tako močno, da smo se lahko sporazumevali le z gibi rok; ni glasu, ki bi prevpil ta hrušč in trušč. 2e smo se hoteli vrniti, pa smo zagledali ozko „brv**, ki vodi ob mogočni skali na nasprotno stran prepada. Ndcaj časa smo se obotavljali, a je zmagala radovednost in nas je gnala naprej. Le nekaj korakov izza „brvi**,, kjer se rov obme na desno, pa je šumenje prenehalo. Nastala je spet tišina. Vestno je ob robu kakšna skaia, od katere se glasovi odbijajo na nasprotno stran. O tem tedaj nismo razmišljali; bili smo veseli, da smo se znebili ropota, ki nam je že načenjal živce. I Z novimi močmi smo se' pognali naprej, prepričani, da bomo še kaj \^eli: kapniki niso več vzbujali naše pozornosti. Pa je res sledilo novo presenečenje: razširil se je prostor in zagledali smo novo dvorano, manjšo od akustične in brez kapnikov. Strop in stene so zasigane, da je videti, kot da je prepleskana s svetlo modrino. Stene so navpične, spodnji prostor pa napolnjen z vodo. V sredini voda od časa do časa vzvalovi in tedaj priplava na povrne na stotine rib in ribic, ki se nekaj časa zadržujejo na površju in nato ob robovih izginejo v globino. Sprva smo mislili, da so to nav^ne ribe in da ima voda kakšno zvezo z zunanjim svetom. Ko pa smo si ribe natančno ogledali, smo opazili, da nimajo oči in da je njihova koža podobna koži človeške ribice. To spoznanje nas je navdalo s ponosom, zakaj vedeli smo, da smo odkrili novo bitje našega planeta. Nismo si mogli kaj, da 'ribi ne bi dali imena. „Jasnica!** smo vzkliknili vsi hkrati, „Jasnica naj bo!** In takoj nato je sledila kratka slovesnost: vsak je vzel dinarski kovanec in ga potopil v vodo. Tako je bil izvršen „veliki krst**, kot gaje imenoval 2al. Tu se je naša pot ustavila, čeprav se rov izza „sinje dvorane** nadaljuje. Naprej ni šlo, zakaj voda, ki nas je ločila od rova, je bila nepremostljiva ovira. Morali smo se vrniti in nadaljnje raziskovanje jame preložiti na poznejši čas. ito smo zadihali sveži zrak, naš j^ pozdravilo zvezdno nebo,/Id se nam je zdelo lepše od vsega, kar smo videli. Nočni mir je kalil hrup v motelu in brezobzirni ropot avtomobilov, ki so drveli po asfaltu. A že prvi pogled na pokrajino nam je vzbudil razočaranje: ugotovili sn)o, da je udrtina na meji in da se ta „podzemeljski biser** razprostira v dveh občinah: kočev-^i in ribniški. Spričo tega smo se zbali, da bi nastal med občinama spor za prestiž in da bi ta lepota postala vzrok za kaljenje vzornih odnosov. Pa smo se odločili, da bomo o vsem, kar smo videli, molčali, dokler se meje ne uredijo drugače. Udrtino smo pokjili in jo zamaskirali, tako da smo bili še sami v dvomih, ali jo bomo spet lahko našli. Vendar smo zdaj, ko smo se spet sestali, sklenili, da bomo vse lepote, skrite pod Jasnico, pokazali ljudem, pa naj se zgodi kar koli. Vabimo vse, ki si jamo želijo ogledati, da pridejo v soboto 1. 4., na Jasnico! Jama bo odprta od 00,01 ure dalje; Ogled je brezplačen. Vstop bo dovoden le z vodičem, in sicer v manjših skupinah. Perv(Ja P. Rflski. .v« bodo mog.^ jfjno j] nice »lošnih malo pa je »mei nik za povezavo interesov f V prihodnje bo namenil predvsem medsebojnem - na zasedanju zborov ^ preglasovali in se odloc log, ki ni preučen m g jcluJ^ komaj prožil. Ob take^. interesi ne tehtnice torej p ^ . sporazumevanje meo ^ regijami. Potem Jf^prave < sporazumov m tudi raz^ ščini bodo tehtnejše- j, V spomin na \2. pri Trebelnem, v 1942 padli prvi Slovenije, Pra^”“f nost Trebelno I^Snik X* Letos nameravajo Pf^jneva še bolj stovesno, »J od tistih dni Proslava bo 16. aprila. NAJBOLJŠIMI^ V BUDlMPE^* Od 10. do ^ Budimpešti Neyer^W^yi zika Djordjevič, k*^^ za najboljši ma^» CateA^i valsici prireditvi v ^ cah. BUi sta 5 W I kateri sta nalepili p . zrno pri zrnu, 1^' so ju tudi nagradili s •