Štev. 44. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 31. oktober*1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko Štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: em2 75 par; ljí strani dobi 20°/o, 1 [2 strani 25°/. i cela stran 30/o popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je ! do dvajsetipét reči 5 Din, više Od vsake reči pol D. Med tekstom cms 1*50 D., v » Poslanom « 2'50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5°/. do 50°/. popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Vsi svéci. Tak lepi so svetki naše Svete Materecerkvi 1 V tistom časi je obslüžavao, kda natura sama podigavle naša Srca k tistoj misli, štera je düša Svétka. Tužna je jesen; listje Žuto gračüje pa kaple z drevja, kmične meglé se vlačijo nad goščami pa njivami. Dešč ide, mraz Se približávle. Polodelavci so Spravili zadnje letne pridelke , krumple, kukorico, repo so spomikali, bratva je minola, sad je pobrani. Mlada Setva čaka, da jo pokrije prvi Sneg. Lüdje se ‘zdržávajo domá, vse • je nej več tak živo, kak je v leti bilo. Ceste so blatne, tű pa tam škriplejo včasi kakša kola k mlini. Vse to, kak da bi naše misli pa naše düše obrnole od zemelskoga k Večnomi, s toga sveta na ov svet, Kmičen pa hladen čas nas priprávla na lepi svetek Vsej svecov. Vsej svéci! Golo drevje žalostno stoji po škegnjáj, oblačno nebo, Zeléni venci z belimi, rožami po križaj i grobaj. Te den je, kak da bi kmet po do-končanom letnom deli skleno svoje roké, povzdigno svoje srce k Bogi i vsem svecom njegovim pa se zahvalo za žetvo, za ves pov, J za bratvo, za živlenje svoje in svoji domači. Oda se spomenémo s tisti, ki so že v občinstvi svecov, te so naše misli blüzi pri tistoj, šteri so občinstvi z nami, z vojsküvajoče^ Maticerkvijov, — spomnimo se vörni düš purgatoriumske Gda odvečera na cintor idemo, pa nam je nekak tesno pri srci, te za nje molimo. Na véčar pa hodimo v cerkev pa okoli nje, srčno se z Bogom pogovarjamo pa se molimo k njemi, da bi njim že skoro dopüsto, ka bi ga od obličja do obličja gledali. Na te večer nam pride molitev sama od sebe iz srca, kak malo kda. Vej smo pa občinstvi zdrüženi z našimi dragimi, štere smo na sveti tak lübili. O, ne je krščenik, što pozabi na drage svoje na onom Svejti, što te večer pa na düšni-den posebno vrejlo ne moli za nje. Naše lüstvo svetij düšni den, pa s tem pokaže svojo lübezen i pravo pobožnost do svoji pokojni. Po vsej cintoraj zagorijo sveče na večer Vsej svecov z ednoga brega se vidijo na drügoga. Skrivnostno je te na cintori pa v cerkvi; čütimo : s pokojnimi düšami smo bratje,Potniki k Kristusi, Večnomi Krali. Bg. -e Küpüjte srečke za lote-rijo Martinišča. Dühovnik i politika. Na naš članek »Zanimiva pravda“ kde smo dokazali z ob-sodbov püšpeka i svetnoga sodnika, da je „ Domovina" resan veri nasproten list, je Domovino očividno jako dregnolo. Na vse mogoče načine se trüdi, kak bi cigana na belo oprala, pa njoj itak ne grata. Nazadnje pride takši mišmaš, da je politika nekaj, s šterim dober dühovnik ne sme meti dela i da naj se dühovnik ne meša v politiko. Stara, oglodana čunta. Tam prek že ne vüpajo več toga praviti, ar se njim smejejo, zato so pa kušali pri nas svoje zakrpane politično blago odavati. Poglednimo, ka je na tom istine. Naš Človik pravi, da se ma vsaka mravla pravico braniti. To se pravi, da ma vse, ka je na sveti pravico se braniti pred vni-čenjom. Ravnotak tüdi sv. Maticerkev ma pravico do samoob* rambe pred svojim sovražniki. Pa ešče več, sveta Maticerkev je ne samo za to nastavlena, da bi obstojale, nego ma pravico i dužnost od svojega nastavitela, delati, da kembole dosega svoj namen, šteroga njoj je določo Kristus sam. Vsaki stan: delavci obrtniki, industrijci i trgovci smejo braniti svoje stanovske pravice, samo katoliška Cerkev svoje nebi smela. Ali ne kaže že to mišljenje samo, da je Domovina veri nasprotna ? Što naj brani pravice Materecerkvi ? Vsaki vernik, ki nešče biti süha vejka na njenom drevi. V prvoj vrsti pa so jo dužni braniti njeni duhovniki i to dužnost njim nalaga njihovo pozvanje. Dühovnik mora biti po svojoj düšnoj vesti med prvimi, ki se borijo za versko vzgojo v šoli, ar ma cerkev do toga pravico, medprvimi, ki se bojüjejo za pravice cerkvi, da nastavla verska društva, v šteri vzgaja vernike za nebesa i da v te namen vrejme svojo božo slüžbo, itd. Lepi dühovnik, lepi pastir bi bio tisti dühovnik, ki bi bežao, kda bi trbeio braniti pravice sv. Materecerkvi. Ali ne valajo ravno tű Kristusove reči: »Najemnik pa i što je ne pastir, šteroga neso ovce, vidi Vuka priti i zapüsti ovce i beži, i Vuk trga i razgan-ja ovce." (Jan. 10. 12.) Kde naj dühovnik brani pravice sv. Materecerkvi? Pred vsem v cerkvi, kde mora vernike opominali, da so tüdi oni po svojoj düšnoj vesti dužni braniti pravice svoje dobre Matere, da njim düšna vest prepovedavle dati politično ob- last takšim v roke, ki či z njov kratili pravice Cerkvi, ali jo naravnoč preganjali. (Tü naj Domovina svojo vest opita od kancelparagrafa). Ali pa zvüna cerkvi ne smejo se braniti pravice cerkvene? Tüdi. I to tam, kde sovražnik proti z nevarščino^. Nasprotniki sv. Materecerkvi pa so njoj napovedali boj ravno na političnom poli, zato ga mora tüdi tam bojüvati. Ali pa naj tüdi na političnom poli dühovnik brani cerkvene pravice? Zakoj pa ne ? Istina, či se najdejo svet-ni ljüdje, ki majo za to sposob-nosti i dobro volo, naj stojijo oni v politiki na prvom mesti, vendar pa tüdi tű mora dühovnik po Svojoj moči braniti pravice vsakoga i tüdi cerkvene. Ma teda pravico voliti i s cerkvenim dovolenjom tüdi zvoljeni biti. Dühovnik politik, naj zagovarja v državnoj zbornici pravice Materecerkvi po svojoj dužnosti i 'tüdi pravice ljüdstva to pa iz ljübezni do naroda. Kristus je ne Samo včio v svojem zemelskom življenji i nastavlao sv. Matercerkev, nego je tüdi lačne hrano, ar se njemi milila vnožina, brano je preganjane. Ali je ne tüdi za dühovnika primerno, či zagovarja pravice ljüdstva i da se z vsemi močmi bojüje proti krivici:? — Se bojüje tam, kde se ravno ta krivica godi, pravzaprav, kde se ‘toj krivici zmore priti do živoga? 1 v tom pogledi so dühovnik! s svojimi svetnimi somišljeniki napravili dela, štera de zgodovina pisala z zlatimi literami. Imen dühovnikov, ki so z cerkvenim dovoljenjom delali politiko, se nam nikdar nede trbeio sramüvati. Kak naj se vrši te boj? Očivesno je, da či šče dühovnik biti politični poslanec, ar nasprotnik tam napovedavle boj, mora iti med narod i povedati ljüdem, ka šče na političnom poli dosegnoti i kak šče tam delati, na kratko mora ljüdem povedati svoj program. To se pa brez agitacije nemre zvršiti, zato sme agitirati. Tüdi drügi dühovniki, ki so ne po pozvanji politiki, njemi bodo pomagali, ar so dužni Skrbeti, da politične oblasti naj ne dobijo tisti v roke, ki bi jo po splošnom osvedočen ji rabili proti Matericerkvi i pravicam ljüdstva, posebno pa či püšpecje povejo, da politika edne ali drüge stranke kráti goripovedane cerkvene i ljüdske pravice. Ar se pa velki deo političnoga boja vrši tüdi po listaj i novina], zato sme dühovnik pisati novine i tam dela za dobro i pravično stvar. Telko za spametne ljüdi. Da je Domovina med tistimi listi, ki so veri nasprotni, to je sodba poleg cerkvene oblasti tüdi nekoga drügoga, ki vsakojački bole zna presoditi istinitost dokazov kak pa dopisnik Domovine. Kak pa blati dühovniški stan, gvišno z namenom, škoditi veri, se lehko vsaki osvedoči, či prečté prismojeno pismo itaki za frankom, na šteroga odgovarjamo. Tüdi tű se kaže hüdobna Domovine, ar piše »Vsakši dober katoličanec zna, ka je za dühovnika ne lejpo, ka se on v politiko meša*. Tü Domovina pravi, da je dühovnik nekaj zvišenoga i se naj ne maže s politikov, včasi za tem pa ošpota dühovniški stan na najgriši način. Da ma dopisnikar z nami prekmurskimi Slovenci ravno telko vküpnoga, kak ogen z vodov, to kaže njegov jezik. To naj bi bilo naše narečje ? — Proti tomi vsak zaveden Prekmurec protestira! To je ne naš jezik to je „čežajna“, štero pa indri jejo ne pri nas. FOKY ALADAR d.-lendavski kaplan so mrtvi. Kak rezki jesenski veter, ki prinaša zimo i smrt, Se je v petek zadvečara po celoj Slov. Krajini razneseo glas, da so č. g. Foky Aladár, kaplan v Dolnjoj Lendavi mrli. Rojeni so bili 14. julija 1894. v Kőszegi na Vogrskom. V mešnika pa so bili posvečeni 26. novembra 1016. Teda ešče komaj 10 let dühovnik. Što ji je od bliže Poznao, zna da so bili pokojni po zdravji toti bole slabotni, vendar vsikdar zadovolni i puni veselja do dela. Vsikdar i povsed pa so iskali najprvo zveličanje düš. V tom pogledi so meli pred sebov vnogo lepi načrtov, pa boža Previdnost ji je pozvala k sebi po zaslüženi najem. Posebno pa so pokojni lübili lepoto hiže bože. Izredno so tüdi lübili cerkveno popevanje. Kda so v Lendavi zgübili organista so oni sami orgolah i vodili cerkveno popevanje. Not so ne poznan, note je nadomestüvao njihov iz-reden poslüh. Či so kder kakšo pesem čüli, so jo znali itaki na pamet orgolati i popevati. Poseb-nost njihovi popevk pa je bila nežnost i miloba. Vsaka je zvirala z njihove mehke i pobožne düše, zato je zbüdila v srci poslüšala vdanost do Boga i tolažbo. Tak ji je v sredini najvekšega dela napadno nevaren beteg. Prí svojoj trüda punoj slüžbi so 2. N OV I N E 31. oktober 1926. Se Sprehladili i So se njim plüča zvüžgala. Betegi, šteri je jako močno nastopo, je naskori pod-leglo rahlo zdravje mladoga dühovnika i v petek predpoldne So v Gospodi mirno zaspali. Zapüstili ste nas, dragi Oča! Za Vaše delo Vam je zahvalno ljüdstvo : Bog Vam naj povrne z večnim veseljom, kde bode lehko nadaljavao svoje mile pesmi — Bogi v hvalo. Počivajte v miri, blagi gospod ! NEDELA. po risalaj 23. evangelij sv. Mataja v 9. poglávji od 18. do 26. vrste. Jezus pa se je obrno i kda jo je vido je pravo: .Zavüpaj hči, tvoja vera te je ozdravila.« Ženska je bila betežna, pa mela je vero i je bila ozdravljena. Tűdi dendenešnji svet je betežen, betežen ne samo telovno, nego dosta bole düševno. Vnogo je med ljüdstvom razširjeni grehov i lagojine, štero se z življenjom pravoga krščenika nikak nemre spraviti v red, štero nikak ne odgovarja božim i cerkvenim zapovi-dam. I ka je tomi zrok? Mi ljüdje radi iščemo Zroke, iščemo dostakrat tam, kde tej v istini nega. Stari pravijo, da je lo zavolo mlačnosti mladine i mogoče majo prav, pali drügi pravijo, da je tomi kriva vojna itd. Je že mogoče, da so te ali ovi zroki krivi denéšnje zblodjenosti, nego takši zgovori so navadno slepilo samoga sebe i pri tom ne premislimo, ali pravzaprav neščemo premisliti, da smo toga vsaki po svoje krivi tüdi mi, krivi z našov verskov mlačnost-jov. Ali je ne tak, ali ne postanejo že pri nešterni vera nekaj vsakdanešnjega, da ne pravimo, da je nevera začnola svoje roke stegiívati tüdi po naši vesnicaj po naši kmetski hišaj. Prinašajo jo pa različni veri nasprotni listi i spisi. Zato pa je potrebno, da si tű pa tam pozovemo v špomin navuk sv. Materecerkvi i reči sv. pisma. Sv. pismo pa pravi, da mi Boga moremo spoznati že tüdi s svojim razumom. ,,Ka je na Bogi nevidnoga je po stvarjenji sveta v stvorjeni dugovanjaj za spoznati i je vidno, njegova večna zmožnost i božanstvo« (Rim. 1, 20.) Predvsem se moramo pitati Odked je svet. Ali se je sam napravo ali pa je stvorjeni? Med priprosto ljüdstvom žive prislovica, štera pa ma v sebi dosta istine. To je tisto, kda se eden ovoga pitata: ka je bilo prle, kokoš ali jajce? Či je kokoš najprle znesle jajce, potom nastane pitanje: Odked pa je ta prva kokoš? Da bi se sama napravila to misel nam brani zdrav razum. Isto moramo priznati, či pravimo, da je prle bilo jajce. Što pa je jajce napravo ? Tüdi se je ne samo. Ne pre-ostane teda nikaj drügoga za zdrav razum kak edno, da s poniznostjov pripoznamo, da je v začetki nekak morao svet stvoriti i te nekak je ne nihče drügi kak sam Bog. Iz toga se vidi, da vera ne nasprotüje zdravomi razumi, nego jo tüdi razumno mišlje-njé podpira. Iz ničesa ne nastane nikaj, zato je tüdi svet ne postao brezi svojega zroka, brezi Stvoritela. Dijaško podporno drüštvo v M. Soboti. Pretečeno soboto večer se je vršo V restavracijski prostoraj hotela Dobray 7. redni občni zbor Dij. pod-pornega drüžtva v M. Soboti. Občno-mi zbori je bio predsednik namesto betežnoga predsednika g. gim. ravnatela njegov namestnik g. profesor Pregelj. Iz poročil posamični gg. odbornikov se lehko sprevidi, kak lepo nalogo vrši Dij. podporno drüštvo i kelko haska ma od njega naše dijaštvo. Iz blagajnikovoga poročila smo zvedeli da podpira drüštvo letos skrbliva pa Siromaški'dijakov z redoov mesečnov podporov v celom 1150. Te broj se med letom ešče povekša, posebno, či se povekšajo drüštveni dohodki. Vnogo pa je tüdi skrblivi sirmaški dijakov, ki doítlfb . ednok med šolskim letom vekšo podporo v penezaj. G. tajnik pa nam je v svojem poročili povedao, da je drüštvo letos posodilo okoli 800 učnih knjig dijakom, ka znese okroglo 30.000 din, šteri penezi so se tak prišparali siromaškim starišom. Svoje dohodke ma drüštvo večinoma iz članarine svoji članov i darov z prijatelov dijaške mladine. Članov ma drüštvo 130 i to samo v M. Soboti; med njimi majo pretežno večino državni uradniki, ki so dnes vse prle kak sijajno plačani. Na vesnicaj ešče drüštvo nema članov. njim na pomoč priskočimo, kda je to potrebno. I zdaj so pomoči naši rojaki najbole potrebni. Pripravlajo se najmre na Zidanje ednoga dijaškoga semenišča, kde do se dijaki v katoličanskom dühi vzgajali za razločna svetska i dühovna pozvanja. Dragi, tüdi naši domačinov deca se bodo tű vzgajala; mogoče vaši bratovje, vaši, bratanci naša rodbina. Kak lepa prilika, da pokažemo svojo ljübezen do nji i njim priskočimo na pomoč. Zato smo pa Sklenoli, da priredimo v te na-men edno prireditev i to 7. novembra v šolskoj dvorani sv. Štefana 22. pa Lincoln St. Čisti dobiček Se obrne na hasek toga Semenišča. Tam bodo dijaki prosili, da nam Bog da kemveč božega blagoslova i mirü. Te pa na svidenje 7. novembra! Zatem pozdrávla odbor Zdrüženi prekmurski drüštev vse naročnike Novin i Marijinoga lista i njim žele kak tüdi vsem drügim rojakom primernoga zdravja i obilo božega blagoslova. (Škoda, da smo dobili to lepo pismo malo prekesno! Hvala za pozdrave! Uredništvo.) — Odbor za zdrüžena prekmürska drüštva. Pesem svobode. Na občnom zbori se je nájveč gučalo od dijaške kühnje, štera je postanola posebno v letošnjem šolskom leti posebno važno zadeva našega sobočkoga dijaštvo. Zavolo pomenkanja učni prostorov se mora najmre vršiti pouk tüdi popodne tak da vnogo dijakov ne dobi do večera nikaj toploga v sebe. 1 da $e tomi odpomore bi bila jako potrebna dijaška kühinja štera bi davala siromaškejšim dijakom brezplačno, pretnočnejüm pa za primerno odškodnino mali obed. Pri denešnji dohodkaj bo drüštvo žmetno spelalo to nujno potrebno ustanovo. Potrebno je teda, da njemi za togavolo priskoči^ na pomoč vsi, ki se zavedajo, kelko-ga pomena je za nas sobočka gimnázija. V odbor so bili odebrani vsi dozdajšnji gospodje odborniki : vele-industrijec Benko, vladni tajnik dr. Bratina, davčni upraviteo Gregorc, Zdravnik dr. Glančnik, odvetnik dr. Škerlak i profesora Pregelj i Temply. Po drüštveni pravilaj je predsednik drüštva vsakokratni gimnazijski ravnateo. Domovinsko sladko čüstvo zbüja z mraka k sunci lüstvo, tak — kak roža spretoletna s Svojim dühom vsem prijetna... Naj živi to drevo sveto, štero v düšah poprijete sad rodi v Svobodnom časi, gda S šumenjom se oglasi . . . Sunce na to drevo sija, sunce toplo to pobija, Ka je neprijatel želo da bi se naš rod razdelo . . . Sunca i svobode bratje postali so sküpni svatje, punijo dolino, gore od večera tá do zore . . . Ne morijo naj nam düše mračni dnevi; nego v küše domovinske naj pletéjo srca naša i rastejo ! . I ZLATKO POMURSKI. GLASI- Pismo iz Amerike. Dragi bratje i Sestre! Predvsem najlepši Pozdrav vsem rojakom, S šterimi Smo po, veri krvi i jeziki bratje, rojakom v državi Ilinois i širom vse Amerike! V imeni vsej Chikački zdrüženi prekmurski drüštev vas pozdrávlam. Vsa drüštva tű so se zdrüžila i to v te namen, da popravimo edno velko prireditev na hasek našega prekmurskoga semenišča. Dragi bratje i sestre! Vsaki med nami je püsto doma v svojem kraji domače: stariše, brate, sestre i rodbino. Naša sveta dužnost je, da je mi ne pozabimo. Ta naša nepozabnóst se mora ravno v tom kazati, da Slovenska Krajina. — Velke nevihte so se v nedelo plodile po celoj Slovenskoj Krajini. Včasi se je kaj malo pokazalo sunce, pa za mali čas je lejvalo kak z ved-ra. Nameštaj je Povoden prestopila brege potokov i polijala njive i travnike. — Revizija agrarni objektov. Prvejšnje tjedne se je vršila revizija agrarni objektov (doblene grofovske zemle i travnike) v sobočkom srezi, zdaj pa se ista vrši v dolnje-lendav-skom srezi. Ljüdstvo žele srečen izid tej reviziji, da bi potom lehko že ednok v miri obdelavalo zemlo, i je ne bi razločni ljüdje, motili i strašili. — Kmica v Murskoj Soboti-Či ideš večer po našem varaši', Čüješ da si ljudje pogovarjajo, ka pre- žno zdaj neščejo več posvetov vužgati, da bi se bole elektrike razveselili, kda nam zasveti. Vendar pa je ta egiptomska kmica jako nevarna. Posebno pa v Kolodvoraj] vulici je naopačno. Kda Večerni vlak príde, je že kmica, ka bi jo lehko Sekao, posvet pa največkrát samo pri kolodvori i križopotji pri glavno] cesti. Poleg toga pa ešče - stupiči kre bolniškoga plota i küpi nakopanoga blata. Pogosti se pripeti, da što tak spadne prek šteroga stupiča, da je ne izključena kakša nesreča. Tüdi na tihinca napravi jako božen vtis, či itaki s kolodvora stopi v takšo kmico. — Dári za Martinišče. Veleč. g. Jožef Popotnik, župnik v Polenšaki 100 din., veleč. g. Franc Ogrizek, vp. župnik Vojnik 10 din., Görköš Štefan Lipa 100 din., Klonfar Marija iz M. Petrovec nabrala pri »Roži« 45 din., Sukič Franc nabrao v Radovcih 22 din., N. N. 20 din. Vsem naj Bog bogato poplača. — Novi Sneg. V tork zajtra se je kaznlo najprle preci lepo . jütro. Nato je začeo od sevra preci mrzeo veter pihati vmes pa je naletavao tüdi snegi ki se je spremeno v pravo snežno nevihta, Tüdi po ravnici je zapadno več prstov debeli Sneg. Sneg v oktobri je pri nas Že redko prikazen. — Uradno naznanilo. Sobočko Srezko poglavarstvo razglaša, da bo Francosko gen. drüštvo za Imigracijo od prvoga nov. t. K naprej mesto vsaki tjeden vsakiva dva tjedna vozilo delavce na Francosko. Transporti bodo šli od 1. nov. naprej 9. i 23. nov., 7. i 28- dec., 11. j 25. jan., 8. i 22. febr, i ravnotak marca. Što šče iti na Francosko, se naj samo na te dneve glasi pri imenüvanom drűštvi. — Srečko za Martinišče se dobijo po sledeči občinaj: Dokležovje : Bakan, Zver, Klemenčič, Jerič; Žižki: Žerdin Martin, Cigan M. Šolske sestre ; Trnje: Horvat J., Horvat Št., Magdič Ivan; O. Bistrica: Sabo Ign., Krampač Št., Kustec Št., Perša Št., Horvat Št.; Sr. Bistrica: Cigan Ivan; D. Bistrica: Bedernjak J., Godina J.; M. Sobota: Martinišče, g. kaplan, Er-döšy, Brumen, slaščičarna Novak, Horvat Aleks., Stodnička, Tajništvo SLS. Kühar, Hahn, Slov. knjigarna; Kobilje. Berden Franc; D. Lendava: Balkani, Tkalec, Šolske sestre, Paller, trafika Sever, Rapoša Plorjao; Nedelica: Denša Štefan, Kovač Jožef, Režonja Štefan, Raj Marko, Bakan Štefan ; Renkovci: Pücko Štefan, Horvat Štefan, Toplak Štefan, Koren Ivan; Turnišče: g. kaplan, Skledar Štefan, Vojkovič Jožef, Ritlop Štefan, Bakan Štefan; Gumilica. Ferenčak Jožef, Raj Jožef in Štefan, Maroša Štefan, Kolenc Ivan, Krajč Miška; Velki Dolenci; g. plivanoš; Sv. Benedikt prí g. plivanoši ; Sv. Jurij prí g. kaplani; V. Polana pri g. plivanoši, g. vučiteli Tratnjek), Kokon Ivani, Žerdin Štefani j M. Polana pri Gabor Štefani, Bedernjak Jožefi, g. vučiteli Horvati; Fükšinci pri Holsedl Jožefi. — Vsem obrtnikom i pomočnikom. Podpisana Obrtna zadruga naznanja, da Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava prirediti knjigóvodski tečaj v Murski Soboti. Što se zmed obrtnikov ali pomočnikov šče včiti knjigovodstva, se naj 31. oktober 1926. NOVINE 3. zglasi pri podpisa noj zadrugi i tam dobi potrebne informacije. Načelstvo obrtne zadruge v M. Soboti. — Na Kamenščaki pri Lotmerki je mro gostilničar in posestnik g. Anton Slavič, Sorodnik župnika veleč. g. 1. Slaviča v Kostrivnici. Pokojni si je prineseo beteg iz boja i zdaj njemi je pretrgao živlenje. Star je bio komaj 38 Iet. Delaven, goreči, pripravlen za vse dobro je bio pokojni Slavič posebno pa kak član šolskoga stolca .in gasilno-ga društva. Naj počivle v meri. — Cven pri Lotmerki. Tükajšnja delavna vučitelica gdč. M. Sever, je izdala lepo voščijo knižico: »Srce srcu govori." V toj knigi najde Vučitelstvo in tüdi mladina lepe čestitke za god staršem, botrom, rodbini, vučitelom, nevestam, vzgojitelom pri proslavah itd. Vezana stane 15 din, mehko vezana 10 din. Naroči se pri pisatelja. Z dobičkom gospodičina pomaga Svojim starišom, bratom i sestram zato knižico ešče posebno priporočamo. — Naznanje vsem, šteri majo srečke na odájo.. Prvič to: tržte hitro naprej, dokeč kaj mate, drügič to : včasi kak eden blok (knigico) odate, pišite nam, ka vam pošlemo drüge, ar bi bila Škoda za vse, či bi si lüdje želeli küpiti pa ne bi meli prilike, tretjič to: dokeč vam posebi s pismom ne damo glas tak dugo nam ne noste nazaj neodanih srečk liki samo peneze od celoga odanoga bloka. — Novo senje v Črensovci, ki se je vršilo dne 20. oktobra je bilo v velkom števili obiskane. Živine je biló prignano okoli 400 glav od teh se je odalo 160 gláv. Od mesta je ne trbelo plačati nikomi. t- $to zadene v loteriji ? Tak se zdaj vsešerom govori. Odgovor je to : Samo tisti, ki nastavi, to je, si küpi Srečko. Jo že maš ? Či ešče ne, ne odlašaj, ka de že prekesno, či pa že edno maš, ti Povemo, ka ne bodi S tov zodovolen, nego küpi si jih kak nájveč ar vsaka ma svojo numero. Več srečk je več znaš zadeti. Ali znaš gde Se dobijo ? V vsakoj občini pri več hižaj. Küpi Si gde ti je bliže. Ne misli, ka bi tisti, ki trži srečke znao štere numere ka zedenejo. Lejko si pa zbereš tiste numere, štere misliš ka več potegnejo. Glavno je to, ka maš srečke pa kak najprle. — Ka je ešče pri nas nikdar ne bilo ? Kak svet stoji je v našem kraji ešče nikdar ne bilo Poteri je. To je nekaj popolnoma novoga i zato jo pa Vnogi ne poznajo. So drügi, ki tomi deli ne zavüpajo, rekši, to je samo tak, ne zadene pa itak níšče ne. To je zmota, štera vnoge nazaj drli, ka si neščejo küpiti srečk. Vsaki naj zna, ka je to delo dovoljeno od ministerstva, je plačana takša, je določen! den, gda de se vleklo (žrebalo), so določeni dobitki, pri žrebanji de poleg državna oblast i vsaki, ki de meo srečke lejko pride ta pa 'de vse vido. Delalo de se na odprtom. Na vsakoj srečki je to napisáno. Poglej či maš srečko. Država. — Avstrija išče pot do morja. Po vojski sta Avstrija pa Vogrska odrezanivi deleč od morja. Zato zdaj obe iščeta, kak bi smeli meti zvezo z morjom. To je pa inači ne mogoče kak prek naše države. Vogri so se |e pogajali, Avstrijci se pa te dni pogajajo z našov državov, štera bi njoj naj dovolila Prevažanje blaga po železnici prek Slovenije do Splita. Počasi se zna zgoditi, ka do tudi po našoj železnici prek Murske Sobote i Ormoža prevažali prek do morja. — Rdeče jagode v kosnoj jeseni. Eden gospod je te dni iz Bohinjske Bele nabrao lepi šopek rdečih jagod. Nabrao jih je v nedelo pa je že v pondelek ravno na tiste gore spadno Sneg. — Viherje na vse kraje. V Oceanskom morji so bili velki Viherje. Vtopo se je parnik „Ka-ledonija“ z 41 možmi, V New-vorki je divjao grozen viher. Mrtve so tri osebe. Iz Hamilto-na pišejo, ka je zadnji viher napravo do 300 miljon dolarov škode. Na otoki Irland je škode nad 20.000 funtov šterlingov. V Freiburgi že davno ne bilo takše nevihte kak te dni. Tresnolo je v lüteransko cerkev. Blüzi Bratva v Dalmaciji se je vtopila rib- niška ladja. V splitskom pristanišči je viher porüšo kopališče Polo. — Brezalkoholna produkoija, Ljubljana, Poljanskl nasip 10/54. pošle vsakomi naročniki Novin zanimivi cenik brezplačno. Piiite Itaki po njega, nede Vam Žao I — 50 milijonov dinarov v 40 minutah. Amerikanci majo radi igro „boksanje“. Dva se s pesnicami šturata pod rebra ali kam pride, to je boksanje. Pred par dnevi sta se boksala dva najvekša v toj meštriji i pri tom zaslüžila 50 milijonov din. Plačali so tisti, ki so prišli gledat. — špijoni. Belgrajska Policija je prišla na sled špijonskoj drüžbi, štera je delala za komuniste v Rusiji. Sreča! Naša loterija. Sreča! Dobitki loterlje za Martinišče! Automobl (motor) Kola Biciklin Singer mašin Slamoreznica Kadio Debeli gudek Dve ovci Dve vreči mele Pet debelih gosk Tele Kišta fig Kišta makaronov Zimski kaput Preša za jaboka Preša za grozdje Pegla Mašin za repo Mašin za vlasé Plüg Poplon Harmonike Citre Polovnjak vina (300) Pet litrov »Tokajca« Pet litrov »Jeruzaiemčana« Stenska vöra Tri Žepne srebrne vöre Pet parov moški štrumf ov Dva cukra za šolare Voziček za malo dete Dve mesingasti pipi za lagev Tri piitre za olij Pet kil finih salam Edna čokoladova torta Zlata žepna vöra z lancekom Celi par gvanta za svetek Pet parov ženskih štrumflov Deset brisač Boks cipele Fina britva Fina kosa Pet kil deteličnoga semena Lepi ročni kufer Vsefele Pohištvo Vsefele posoda za kühinjo »Novine« i ,,M. List" za celo leto Alfa Tri metra drv Lepi dugi bor Kad za zelje Vaga za 150 kg. Lepi hrastov sto Velko gledalo Knjiga za čtenje „Mladika“ za leto „Ave Marija" iz Amerike za celo leto Snehinski gvant Škarje za plot i platno Vože za voz Žaga i hoblič Kotel za žganje Nož za klanje Več ducatov žlic, vilic i nožov Molitvene knjige i čisla Meter črešnjevca (graha) Novi hrastov omar Nahrbtnik (ruksak)i Močen roj Mašin za gerpe (satje) Mlade cepika Platno za ponjavo Perje za blazine Tamburico Gosli Kanta rnarrnelade (lekvar) Ešče 600 drügih lepih dobitkov bo. Paščite se! Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi 111. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45, leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovčine 8000 doL Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci po-poldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, prodpreds.: Ignac Krapec, nadzorni predsed. : Martin Kelenc tajnik: Stefan Hozjan, podtajnik. Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih . Mihael Gjörek, računovoditela: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Čurič, paziteo društva: Štefan Vučko, vratar: Ivan Černjavič. Otvoritveno naznanilo. Cenjenemu občinstvu naznanjao! Otvoritev BRIVSKEGA SALONA in česalnega salona za dame v hiši Bratov Heimer, Lendavska cesta 9. Jamčim za točno, higijensko in Solidno postrežbo, ter se Priporočam M. POŽAR, Murska Sobota. Uprava Veleposestva grofa SzapárY v M. Soboti ima iz Šalamonc in Vučje Golnik za voziti drva in les. Plača se od m* kakor kdo želi v denarju ali v drvah. Vozniki ki hočejo Čez celo zimo dobro zaslužili, naj se zglasijo najkasneje do 6. novembra v veleposestniški pisarni ker izvejo natančnej-še podatke. Z vožnjo se lahko prične takoj. Veleposestvo. Les za rušte i vsefelé drügo potrebčino po nájfalešoj dnévno] céni se dobi pri BERGLESZ JÁNOS Cimerman v Šalamenci. Kmečka posojilnica v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestüje hranilne vloge po 8°|o. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. 4 NOVINE 31. oktober 1926. GOSPODARSTVO. Sadna letina. V zadnjem mojem članki z gornjim naslovom sam obljübo, da opišem ešče, kak moramo sad odbirati i shranjüvali. V istini povedano, sam ne meo več veselja pisati, kda sam vido, ka je že skoro ves sad pobrani či ravno ešče nezreli. Zaman so bile vse prošnje i žele v tom listi, naj se v pogledi branja i odavanja sada po-bogšamo. Namesto bogšega od lanskoga leta letos ešče hüjše. Meli smo zadosta dobro Istino za sad, pa nesmo šteli čakati z branjom i odati trgovcom, ki so prišli tüdi v pravom Časi, pa sada neso več najšli. Naseli smo letos mašetarom i se lovili za vsako kronico. Zato pa je bila letos pri nas cena sada najnižiša, štero si moramo misliti. Na mesto, da bi počakali s plemenitim sadom, smo se silili za tri koronice i odavali vseprek za prešo. Le nekaj namali, štero pa je bilo tüdi jako slabo pobrano, se je odalo nekelko bogše. Trgovci, štere smo pozvali, so tüdi prišli, pa ne tisti kak lani, nego drügi. Prišli so v časi, kda je nájveč sada zreloga, v sredini semptembra i začetki oktobra. Trgovci so pošilali telegrafične prošnje za več vagonov edne i drüge vrste, obetali najvišiše cene, pa vse zaman, jabok je ne bilo več. Ka je ne zvozo mašetar za nizko ceno, to je preša zdrlizgala. V tom časi, kda naši sosidje tam prek v Ljutomera, Ormoža i Ptuju nakladajo sad: jaboka i grüške po 3 Din za kg. pa ešče dragše nemamo pri nas več ficka odati. Ali majo mogoče tam prek bogše vrste, so lejko meli bogše vreme ? — O ne. v tom pogledi so ednaki z nami! Razloček med njimi i nami je samo to, da oni znajo prav dobro računati na sadoveni pov, dajpiistijo sad na drevji tak dugo, da dozori i da pobirajo kak to more biti za trgovino. Trgovce že pridobi blago samo, či je dobro. Zato smo videli med kiipci Čehe i Nemce í celo dosta Holandcov. Eden küpec je pri priliki sadne razstave v Ljutomeri pravo, da plača za mašancgera, posebno pa za kanadke po 3—4 Din za kg., ar njemi trbe za Nemčijo več vagonov sada. S takšim odavanjom jako slab-šamo svojo gospodarsko moč i na mesto ka bi se branili nevol, Štere nas pritiskavlejo, ešče sami ▼ nje silimo Ostalo je ešče malo jabok, štere sledkar na drogno Odavlejo naše vertinje. Ta jaboka, štera ščemo sledkar dragše odavati, ka letos nede ravno žmetno, moramo dobro i' prav shraniti. Prostor gde sad shranjüiemo, mora biti zadosta zračen, ne prosti hi i čisti. Za shranjiivanje sada so ešče pri nas v naši gospodarski razmeraj najbogše pivnice. Na primernom Prostori v pivnici postavimo leseno stojalo, štero ma več polic i na police skladamo Zdrava süha jaboka edno poleg drüge. Či so jaboka trde fajte, Zdrava i süha, smemo jaboka skladati na več vrst ali plasti. Tüdi kadi i drüge posode so primerne za shranjüva-nje sada. Pivnico, gde mamo sad shranjena moramo večkrat pezračiti, posebno, kda sunce sija. Jako moramo paziti tüdi to, da nagnjeni sad skrbno odeberamo od Zdravoga. Kda postane že mrzlo, moramo dobro shrambo zapreti, ka nam nebi jaboka na-mrznola, le či je lepo, smemo nekelko prezrači^. Tak shranjena jaboka se držijo dugo časa. Či mogoče v zimi nihče ne pita za sad, je to znamenje, da za njega ne vejo. V takšem slučaji je pač najbogše, či je zadruga, štera spoküpi menše vnožine sada i je v vekšoj vnožini i z menšini stroški spravi na trg (plac). V zimi pa je navadno zadosta najmenšo oznanilo i trgovci se naskori oglasijo. Shranjüvanje krumpišov. Zavolo letošnje mokre letine je pridelek krumpičov preci Skopi. Vnogi so komaj telko dobili, kak so na sprotoletje posadili. Zato pa je potrebne, da to, ka smo pridelati, kem bogše shranimo. V mokri letinaj najmre krumpič! radi gnilijo. Da preprečimo gniljenje, je potrebno, da krumpiče naprle na zračnom Prostori dobro pre-stišimo. Tak posüšeno moramo dobro prebrati i znositi v süho pivnico. Med sipavanjom moramo, na vsakšo plast potoriti nekelko vapnenoga praha, šteroga dobimo v trgovini z vapnom. Vapno najmre kole klice, štere napravijo gnilobo. Gene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 260 Din., žita 180 Din., ovsa 150 Din. kukarice 180 Din., ječmena 190 Din., hajdine 200 Din., prosa 215 Din,. Živina: Govenska v Ljubljani kg. 7’50—8 Din., teoci 9—10 Din., svinje 12—13 Din. Krma : Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 44 par, Schiling 7 D. 96 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 47 p., Francoski frank 1 D. 70 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 2*44 D. Za 1927. leto slovenski, vogrski i nemški kalendar^ so prišli - v trgovino - I. HAHN MURSKA SOBOTA. Mali oglasi. krojači In ŠIVILJE! Kroje (muštre) po najnovejša tnodi in po poljübna slikah izdeluje in razpošila za dame, gospode in otroke KNAFELJ ALOJZIJ strokovni učitelj za krojaštvo Ljubljana, Križev-niška ulica 2. Pintarske pomočnike sprejme pri prosti hrani stanovat^ in perilu FRANC REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Ko-losejska ulica 18. Sühe gobe, jajca: kupuje vedno po najvišji dnevni ceni trgovina FRANC SENČAR Ljutomer. Velika izbira raznega blaga za jesen in zimo. Amerikanci in drugi gospodje!!! Lepa prilika: Hiša enonadstropna na prodaj v mestu Laško pri Celju na glavnem trgu. Dober prostor za gostilničarji, trgovca in druge obrtnike. Tu je tudi le-tovišče in radiotermalno jtopališ-če. Cena se zve pri lastniku Franc Vrhnjak Laško, Štev. 59. pri Celju. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela št. 18. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920. 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavariije se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55 leta. Deca od 1. leta doj 16. Deca plačujejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a stareši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či stareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Stefana, Lin-coln, št. po 22. PL V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejših operacij 75 dol. za zgübo ednoga oka 100 doi. za 2 oke 250 dol. tak ravno j za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 doli. Odborniki bo ; predsednik Andrev Glavač, 1844. W. 22. PL podpredsednik Martin Gabor, tajnik Štefan Poje 1929 W. 22 Pl. blagajnik Ivan Denša 2730 Arthington št., zapisnikar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki: John Horvat, Mihal Haklin, Frank JörkiŠ, drüštveni voditeo Janoš Hren, vratar Št. Majcen JOŽEFU FENOS, mizarskem mojstru na CANKOVI] se dobijo fino izdelane škrinje vsake velikosti, kak tüdi vse pripadajoče potrebčine po najsolid-nejšoj ceni. RAZGLAS. Podpisano županstvo naznanja, da se bode občinski lov v Gor. Lendavi dajal v zakup za dobo 6 let in 3 mesece. Od 1. januarja 1927. do 31. marca, 1933. Dražba (licitacija) se bo vršila dne 20 nov. 1926. ob 14 uri v občinskem uradu Gor. Lendava. Licitacijski pogoji so na vpogled vsakomi v občinskem uradu. Županstvo občine GORNJA LENDAVA. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri L HAHN trgovina s papirjev s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. BRDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Imam za prodati mlin z valeki (hengeri), žago prešo za olje delati, edno mlatilnico. Na mlini je sploj voda. 14 oralov zemle, poslopjom, 2 konja, 8 glav govenske živine, 20 svinj. Poceni odam za volo družin-: skih razmer. :—: ANTON FASCH1NG, ŽEPOVČI Štev, 52. Vljudno naznanjalo vsem p. n. interesentom, da imam v zalogi šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne Šole v Prekmurju.— Og. profesorjetn, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10°/o-ni popust pri večjem naročilu. Priporočam se I. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. HRANILNICA IN POSOJILNICA v ČRENŠOVCIH. r, z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestuje hranilne vloge (navadne) po 8 °|0. Vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov naviše pa po 8'|2°|o Stanje Vlog je že 2 milijona Dinarov Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lehko posodimo na fal interes. Zé PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN J Pri