Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (cascl-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI LIST Posamezna štev. 50— lir N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 727 TRST, ČETRTEK 9. JANUARJA 1969, GORICA LET. XVIII. IMAŠA POT IN NASA SMER »Novi list« je začel s svojo prejšnjo številko v 18. leto. To ni siver noben okrogel jubilej, vendar pomeni teh 17 preteklih let že dokaj šen kos poti. Ta pot ni bila lahka, kajti slovenskemu zamejskemu in posebno sc tržaškemu tisku ni z rožicami postlano. Vendar se »Novi list« ni obotavljal, ni se izmikal strminam, ni se pomišljal vsako krat krepko in v prvi vrsti pomagati, kadar je šlo za obrambo naših manjšinskih in narodnostnih ipravic in za splošno afirmacijo slovenstva tako na tem področju kot v svetu sploh. Vedno je bil odprt vsem, ki so imeli kaj tehtnega povedati našim ljudem, vedno je bil vnet bojevnik za svobodo lastnega naroda in tudi vseh drugih narodov, vedno je podpiral vse pravične težnje po miru in po socialni pravičnosti v svetu in bil s tistimi, ki so se borili proti krivičnim diskriminacijam iz rasnih, verskih, poli tičnih, socialnih ali kakršnihkoli drugih vzrokov. Skrbno in z ljubeznijo je spremljal naše ln splošnoslovensko, pa tudi italijansko in svetovno kulturno življenje, opozarjajoč na Prave vrednote, ne da bi podlegel modam-muham enodnevnicam. Kritično je sprem-Mal in spremlja, kolikor mu je obseg le dopuščal, izhajanje in rast naših revij ter opo-2arjal na nove, dobre knjige. Bil je na razpolago vsem kulturnim delacem in se je Pogosto obračal nanje za sodelovanje, za mtervjuve, za članke ter je rad objavljal, kar so mu poslali. Prizadeval si je, da bi bilo naše kulturno življenje čimbolj razvejano in da bi ne šel v nič ali da bi ne zamrl brez odmeva noben kvaliteten glas, da bi ne usahnila brez sadu nobena izvirna misel. Samo da ic zapisana, pa bo kdai, četudi šele kdaj v daljši bodočnosti, rodila sad. če se je kdaj — zelo poredko — zgodilo, da ni objavil kakšnega poslanega sestavka, sc je to zgodilo vedno le zato, da bi ne prišli navzkriž s tiskovnim zakonom ali zaradi preostrega, morda celo žaljivega tona, kakor ga pač uporablja človek v hipni jezi. Pozneje bi bilo avtorju gotovo celo žal, če bi bili objavili njegov spis v taki nepretchtani obliki. Nikoli pa nt delal »Novi list« kake ideološke diskri minacije v objavljanju poslanih prispevkov, s čimer je po našem mnneju bilo veliko storjeno za ozdravljenje razbolelih razmer in medsebojnih odnosov med slovenskimi skupinami na našem ozemlju in za obnovitev zdravega idejnega in političnega pluralizma med nami. Vedno se je zavzemal za skupne nastope narodnoobrambnega značaja. Na slovenskem narodnem stališču V političnem pogledu je stal »Novi list« in bo stal tudi v bodoče trdno na doslednem slovenskem narodnem stališču, pri če- mer ni iimel v vidu samo hipnih koristi naše manjšine, ampak tudi njene daljnosežne interese in splošno slovensko narodno korist. Prizadeval si je za to, da bi se na-rodno-politična zavest naših ljudi čimbolj vzdramila in utrdila, da bi bili ponosni na svoje slovenstvo, na svoj rod, na svoje slovensko, nepopačeno ime in priimek. Boril se je proti temu, da bi se vključevali naši slovenski ljudje v italijanske vsedržavne stranke, ne ker bi bil proti politični razvejanosti in pluralizmu, ampak ker je izkušnja pokazala, da vodi to najprej do narodne mlačnosti in nato do asimilacije, s čimer pa ni pomagano niti italijanski strani, ampak nastaja le nova, narodno in kulturno izkoreninjena, idejno primitivna in duhovno jalova človeška plast, odprta samo za vsakovrstne totalitarne ideologije ali zaposlena z lovom na materialne dobrine. Pač pa je »Novi list« vedno iskal in pospeševal pravi dialog, čeprav se je hkrati izogibal polemikam, ki ne vodijo nikamor in jih narekuje samo žolčnost in želja po kreganju in jemanju ugleda. Za načelo pluralizma V odnosu do Slovenske skupnosti je »Novi list« vedno vneto zagovarjal načelo pluralizma in koalicije, načelo, da mora biti težišče odločanja pri političnih skupinah, zastopanih v njej, ne pa pri posameznikih, pa naj bodo še tako aktivni, kajti to bi vodilo samo do idejnega in političnega obubožanja Slovenske skupnosti in do njenega izolira- Iskati skupno Svetovavca Slovenske skupnosti v deželnem svetu, dr Draga Štoka smo naprosili, da bi odgovoril za novo leto na nekaj vprašanj o problemih, ki zanimajo naše ljudi. Dr. Štoka nam je prijazno ugodil. S kakšno mislijo in s kakšno sodbo se poslavljate od leta 1968? Kaj je v političnem in splošnem smislu prineslo poiztivnega ali negativnega našemu ljudstvu na Tržaškem in Goriškem? Leto, ki se je pravkar poslovilo od nas, nam je bilo v marsičem naklonjeno. Poglejmo na primer izid majskih volitev: Slovenska skupnost je v volilni koaliciji z goriško SDZ in s tržaško Slovensko levico napravila občuten korak naprej med volivci slovenske narodnosti. Pa tudi tisti Slovenci, ki kandidirajo na listah italijanskih vsedržavnih strank, so morali že zaradi samega obstoja Slovenske skupnosti pokazati več angažiranosti, poguma in težnje k večji osamosvojitvi v okviru italijanskih strank. To njih narodnostno prebujenje po dolgi dremavici je vsekakor pozitivnega značaja: želeti je le, da bi se popolnoma otresli pritiska -italijanskega vodstva in zaživeli res kot polnokrvni Slovenci in ne (Nadaljevanje na 4. strani) n ja od politično dokaj pluralistično razpoloženih množic, namesto da bi zajemala tudi v idejem pogledu čimbolj na široko in napravila iz »skupnosti« res pravo narodno manjšinsko skupnost, pluralistično razvejano naznotraj in enotno navzven. Za ta oilj se bo »N. 1.« z vsemi svojimi močmi trudil tudi zanaprej, vedno v konstruktivnem tonu in izogibajoč se ostrin, ki bi vodile do bolečih prelomov. V tem pogledu je igral tudi doslej odločno konstruktivno vlogo, četudi sc je včasih zameril vročim glavam, ki bi rade dosegle vse na ihto. V okviru Slovenske skupnosti bo »Novi list« podpiral zlasti krščansko-socialne težnje, ker so se ti duhovni in socialni ideali izkazali dozdaj kot najtrdnejši in najbolj realistični v slovenski izkušnji. Odločno bo stal tudi zanaprej v obrambi našega etničnega ozomlja pred poskusi njegovega postopnega krušenja v obliki neupravičenih razlaščanj in tudi nepremišljene zasebne razprodaje tujcem; vztrajal bo v obrambi slovenskih gospodarskih in socialnih interesov, zavzemal se je in se bo tudi v bodoče zavzemal za pravice slovenskega šolstva in kulturnih ter prosvetnih ustanov. Boril se bo za popolno enakopravnost našega ljudstva na tem ozemlju, po tudi na Goriškem in v Beneški Sloveniji ter drugje, da ne bo več umetnih pregrad med našo manjšino v Italiji. Podpiral bo težnje, da se naša osrednja politična organizacija, »Slovenska skupnost« raztegne na (Nadaljevanje na 3. strani) in odvračati tisto, kar nas loči RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 12. januarja, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.50 Glasba za kitaro; 10.00 Mercerjev godalni orkested; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Marodič: »Kapitan Ivo Nageljček«; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 Rosgo di San Secondo »Med oblekami, ki plešejo«. Drama; 17.05 Revija orkestrov; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.30 Kravos: 150. obletnica smrti Valentina Vodnika; 18.40 Operetne melodije; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Klasiki lahke glasbe; 20.00 Šport: 20.30 Bednarik: »Pratika«; 21.00 Semenj plošč; 22.0P Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 13. januarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za srednje šole; 12.00 Saksofonist Coleman; 12.10 »Pomenek si po-slušavkami«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pacchiorijev ansambel; 17.30 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za srednje šole); 18.50 Zbor »Montasio«; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.20 Priljubljene melodije 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Kulturni odmevi; 21.25 Romantične melodije; 22.00 Slovenski solisti; 22.20 Zabavna glaslba. ♦ TOREK, 14. januarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Igra pianist Garner; 12.00 Bednarik: »Pratika«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamassimov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce; Plošče za vas; 18.15 Umetnost; 18.30 Koncert; 18.55 Bechetov ansfambel; 19.10 Bambič: »Avgust Bucik«; 19.20 Motivi, ki vam ugajajo; 19.45 Zbor z Repentabra, vodi Guštin; 20.00 Šport; 20.35 Verdi: »Attila«; 22.30 Zabavna glasba. ♦ SREDA, 15. januarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za I. stopnjo osnovnih šol; 12.00 Kitarist Pizzigoni; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.C0 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za I. stopnjo osnovnih šol; 18.50 Iz potne torbe Milka Matičetovega; 19.10 »Higiena in zdravje«; 19.15 Prijetne melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; V odmoru (21.05) Za vašo knjižno polico; 22.15 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 16. januarja, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Trobentač Sheldon; 12.00 Beseda in glasba; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bevilacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 18.50 Ellingtonov veliki orkester; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Znane melodije; 20.00 Šport; 20.35 Majcen: »Matere«. Igra v 3 dej.; 22.10 Komorne skladbe; 22.30 Zabavna glasba. <► PETEK, 17. januarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za II. stopnjo osnovnih šol; 12.00 Harmonikar WoImer; 12.10 Blagoznanstvo za domačo rabo; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Boschetijev trio; 17.20 Za mlade poslušavce; 17.55 Slovenščina za Slovence; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za II. stopnjo osnovnih šol; 18.50 Komorni koncert; 19.15 Državljanska vzgoja; 19.30 Verchuren in njegov ansambel; 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.35 Veseli utrinki; 22.00 Skladbe davnih dob; 22.10 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 18. januarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; II.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Kulturni odmevi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 V tričetrtinskem taktu; 16.45 Nievo: »Izpovedi osemdesetletnika«; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Cecilijanka 1968, drugi del; 18.55 Pelzerjcv kvartet; 19.10 (»Družinski obzornik«; 19.25 Zabavali vas! bodo; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Lovrečič: »Naša gospa«; 21.05 VVestonov orkester; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. Slovenija - samostojna cerkvena pokrajina Nekam premalo opažena je šla v božičnem času mimo slovenske javnosti nepričakovana novica, da je Sveti sedež ustanovil za Božič slovensko cerkveno pokrajino s sedežem v Ljubljani, kar pomeni toliko kot priznanje s strani Vatikana, da predstavljamo Slovenci politično samostojno narodno in državno enoto. To je prvič v zgodovini, da slovenske škofije niso več podložne kaki višji cerkveni oblasti zunaj Slovenije, kot so bile v preteklosti Salzburgu, Ogleju ali Gorici. Ljubljanski nadškof Pogačnik je ob tej prilonžosti izjavil med drugim; »Ko imamo svojo republiko, je prav, da imamo tudi svojo cerkveno pokrajino, da torej tudi v cerkvenem pogledu nismo odvisni od sosednih narodov. V ustanovitvi slovenske cerkvene province vidimo lahko daljnosežno modrost katoliške Cerkve, ki se enako zavzema za duhovno blaginjo vseh narodov in vsem izkazuje enako naklonjenost za njih potrebe in težnje.« Mariborski škof Držečnik je dejal med drugim: »Slovenci smo majhen narod. Zgodovina nam ni bila naklonjena. V teku stoletij smo zaradi politične pripadnosti različnim političnim tvorbam pripadali tudi različnim cerkvenim pokrajinam... Gotovo bo vse Slovence razveselila novica, da je .papež Pavel VT. ustanovil za republiko Slovenijo samostojno cerkveno pokrajino s sedežem v Ljubljani. Ljubljanski nadškof je tako postal prvi slovenski metropolit. Veseli smo in čestitamo. Žal nam je le, da ni istočasno koprska administracija povzdignjena v škofijo. Prepričani smo, da bomo imeli Slovenci od u-stanotve metropolije veliko duhovno korist. Povezava med škofi in duhovniki bo tesnejša. Kolegialno vodstvo slovenske Cerkve bo moglo priti še bolj do izraza, edinost ime d posameznimi pokrajinami bo zrastla, izmenjava pastoralnih izkušenj bo živahnejša. Zato pomeni ustanovitev metropolije za nas važno zgodovinsko nalogo.« Koprski škof Jenko pa je izjavil med drugim: »Napočil je težko pričakovani trenutek. Ustanovljena je čisto slovenska me-vropolija s sedežem v Ljubljani. Za sedaj je vanjo vključena (poleg ljubljanske) samo mariborska škofija. Primorska škofija v Kopru ali v Vipavi pravno še ni ustanovljena, zato apostolska administracija Slovenskega Primorja s sedežem v Kopru ostaja pravno še sedaj zunaj slovenske metropolije. Rešitev tega vprašanja je stvar prihodnosti. Trdno upam, da se bo nekoč tudi to pravično rešilo.« Ljubljanski pomožni škof Lenič je rekel: »Tudi jaz se iz srca veselim in pozdravljam ustanovitev Slovenske cerkvene province. V tej odločitvi Svetega sedeža moramo gledati predvsem priznanje naših narodnih pravic, da smo v veliki družini narodov tudi mi upravičeni, čeprav smo majhni, imeti svojo pokrajino, urejeno po določilih cerkvenega prava... Boleče je pri tej rešitvi le to, da še ni dokončno pravno urejena ustanovitev slovenske škofije med našimi Primorci. Trdno sem prepričan, da bo tudi do tega kmalu prišlo. Potem bo naša metro-polija res tako lepo zaključena enota, kakor je morda malokatera metropolija v Cerkvi, želim samo to, da bi nas nova metropolija trdno povezala v enoto, da bi res služila skupnim interesom Cerkve in naroda. Čim bolj se bomo med seboj spoštovali in v plemenitem prizadevanju drug drugega podpirali, tem bolj bcimo pomagali ustvarjati v vsakem oziru enotno in cvetočo slovensko Cerkev. Tako nam Bog pomagaj!«. CfooZji mm uojiia na /jlimjmi izhodu? Odgovorni urednik: Drago Legiša - Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, Sv. Frančiška 20 - Tel. 29-477 Nepremišljeno izraelsko maščevanje za napad dveh Arabcev na izraelski letalo v Atenah — uničenje 13 potniških letal na letališču v Beirutu — je ne le zapravilo Izraelcem precej simpatij v svetovni javnost, ampak ima zanje tudi drugačne hude posldeice. De Gaulle je napovedal popolno zaporo nad prodajo orožja in lovskih letal v Izrael. Varnostni svet pa je, kot znano tudi obsodil Izraelce zaradi napada na bejrutsko letališče. Napetost zaradi tega izraelskega maščevalnega nastopa se je zelo povečala. Nevarnost je, na nenadno izbruhne nova vojna med arabskimi državami in Izraelom. Arabske države sicer spet ne bi bile kos Izraelu in mu še dolgo ne bodo kos, toda nedvomno bi se spet spustile v vojno, če bi jim Sovjetska zveza obljubila direktno ali indirektno pomoč. De Gaulova zapora nad izvozom orožja v Izrael pa hoče morda zadržati Izraelce, da ne začno vojne in da si nekoliko ohladijo vročo kri. To je storil morda tudi na ljubo Rusom in da bi jezil Američane. Nevarno je le, da bi hotela Rusija izkoristiti priložnost in pahniti Arabce v vojno. Zmaga nad Izraelom (s sovjetsko pomočjo) bi dokončno utrdila sovjetski vpliv nad arabskimi državami. Te bi postale prak- tično sovjetski sateliti in južna obala Sredozemlja bi se znašla v sovjetski oblasti. Evropa bi bila odrezana od Afrike in stisnjena od vzhoda in juga. Postala bi nekak otok. Sedanji atlantski manevri 50 km od češke meje so nedvomno zahodni opomin Sovjetski zvezi, naj se ne vdaja takim skuš-jnavam. —•— PREMALO PRETEHTANO Kot poroča »Delo«, so poslanci zveznega in slovenskega republiškega organizacijsko-poli ličnega odbora na seji v Ljubljani odklonili predlog zvez-ne notranje uprave za postritev raznih preventiv nih varnostnih ukrepov, npr. za konfinacijo (da se posamezniku določi bivališče), za podaljšan preventivni pripor (na tri dni) z namenom, da bi bila zagotovljena varnost predsednika republike in tujih suverenov (ob obiskih), itd. Poslanci so izrekli pomisleke in so zahtevali, da se mora vršiti prej o takih ukrepih temeljito po svetovanje. TEDENSKI KOLEDARČEK 12. januarja, nedelja: Tatjana, Ernest 13. januarja, ponedeljek: Veronika, Vera 14. januarja, torek: Feliks, Hilarij 15. jnuarja, sroda: Pavel, Mavro 16. januarja, četrtek: Marčel, Sava 17. januarja, petek: Anton, Zvonimir 18. januarja, sobota: Sv. Petra stol USODA CESKOSLOVASKE Znanega televizijskega časnikarja in reporterja Mitjo Volčiča, ki je bil, kot nzano, v usodnih avgustovskih dneh na Češkoslovaškem in dobro pozna tamkajšnje razmere, smo naprosili, da bi za naše bravce osvetlil sedanje dogajanje v tej državi, v luči dosedanjih izkušenj: Kakšen vtis Vam napravljajo Čehi? Je to v Političnem pogledu narod realistov ali ljudi, ki naglo podležejo iluzijam (npr. po zadnji vojni glede ruskih »osvoboditeljev«) in prav tako naglo ■iapadejo v nasprotne iluzije? Zgodovina jc postavila Cehe na križišče apetitov. Kdor vlada nad češko, je gospodar Evrope, jc zapisal Bismarck, in to v času, ko še niso odkrili pomena uranovih rudnikov na Češkem, ki "o apetit sosedov le še povečali. Realisti? Seveda, toda največji realizem za mali narod obstoji v čiti za popolno vazalstvo Moskvi? Ali je javno mnenje preveč proti? 5. januarja je Novotny dal ostavko na mesto taj.nika komunistične stranke. Dvorna zarota jc sprožila tedaj gibanje, ki je danes postalo last milijonov ljudi. Zdi se mi, da se delavci, študenti in razumniki ne bodo pustili več potisniti v položaj, v katerem so bili pred dobrim letom. Se Vam zdi, da hočejo Sovjeti Dubčka kompromitirati v očeh Čehov in Slovakov kot oportunista? Sovjeti hočejo, da izvaja Dubček politiko, ki |o imajo oni za koristno. Čc češka javnost oceni to dejavnost kot oportunistično, toliko bolje za Ruse. Dubček razume igro, ki se okoli njega odvija, vendar meni, da lahko bolje koristi svojemu ljudstvu in državi, če ostane na oblasti, kljub neljubim tem, da sc zave, da mora iskati zaslombo v eni kompromisom. Govoriti o oportunizmu je nesmi obstoječih 7.a sn bili in so Nemci • «<-»1 V malih Hr^avnh nnlitil-o m. obstoječih velesil. Za Čehe so bili in so Nemci Klavni nasprotniki. Edini, ki jim ogražajo go;i narodni obstoj. Praga je imela prej nemško um verzo kot češko. Judovski element, ki je dal mestu genialni potencial (Kafka, Brod, Mahler, Freud, družina Oppenheimer, Einstein), se je izražal v Jeziku gospodov, torej Nemcev. Zato se je Masa-ryk naslonil med obema vojnama na zapadni velesili, Anglijo in Francijo. Ti dve državi pa sla leta 1938 v Miinchenu Cehe prodali Nemcem v iluziji, da s tem obvarujeta svetovni mir. Jc torej realizem ali iluzija, če so Čehi leta 1945 — ne samo komunisti, marveč tudi meščanske stranke — pozdravili ruske čete kot garante narodne suverenosti? Kakšen je današnji položaj? Zahodna Nemčija že ni proglasila za neveljavno munchensko pogodbo. Tudi zahodni zavezniki še niso priznali kot dokončne tiste meje med Nemčijo in češko, ki so veljale do leta 1938. Tudi za novo češkoslovaško ekipo, ki jc prevzela oblast na pomlad lanskega leta, je bila torej naslonitev na varšavski pakt realistična nujnost narodnega obstoja. V tem pa je zaobsežena že tudi vsa iluzija. Ste opazili kakšno resnično reakcionarne ali »protirevolucionarne« pojave na Češkoslovaškem? Čehi so rekli: če naj bo socializem naprednejši od kapitalizma, mora vsebovati vse svoboščine zahodnega reda; temu pa mora dodati še bistveni element — socialno pravičnost. Torej: najprej vse svoboščine, ki jih jc Češkoslovaška imela v Masarykovih časih, nato bo mo Soče graditi narodno skupnost dalje. Rusi, ki v svoji zgodovini nikdar niso poznali svobode, podobnega razmišljanja niso mogli razu-•Tleti in so ga verjetno zamenjali z domotožjem Po Preteklosti. Poleg tega živi v Pragi nekaj sto mladeničev orez poklica, ki so mislili, da bodo z nošo dolgih jas in s kričanjem lahko ujeli prostor v družbi, ki so ga zavozili, ker se jim ni ljubilo hoditi v šolo. Lumpenproletariat jc vedno na voljo za vse nerede, tudi takrat, ko bi politična modrost in disciplina (katere so se držali na primer visoko šolci) zahtevali mir in treznost. Kako gledajo Čehi in Slovaki na Zahod? Povprečni Čeh občuduje življenjski standard 'n bi ga rad dosegel, ne da bi bil pri tem priprav 'Jen povečati storilnost lastnega dela. „ Kakšen vtis Vam napravljata Češka in Slovaška v primerjavi z Zahodom in Vzhodom, zlasti pa s Prvim? Sta v zaostanku? Slovaška jc bila na robu civilizacije dvajsetega toletja in zanjo merila industrijsko razvite druž-e do nedavnega niso veljala. Češka je bila sredi industrijskega procesa, saj so do leta 1938 Čehi ho c 't> vštric z najbolj razvitimi evropskimi drža-sf*?'- ^ Petdesetih letih so ta stik zgubili zaradi slabega gospodarskega načrtovanja, kot je ugoto V|1 oče češke reforme, Ota Sik, ki je hotel svojo Mezelo znova pripeljati na življenjsko raven Zahoda, a ohraniti pri tem nekatere bistvene dosežke, kot so družbena lastnina in emancipacija delavskega razreda. V pimerjavi z vzhodom so Cehi daleč pred ostalimi, z izjemo vzhodne Nem-h't°> k' jo jc gospodarski čudež zadnjih let pripeljal na raven osme gospodarske sile na svetu. Kaj menite o sedanjih premikih na Češkoslo-baškem? Obstoji dejansko možnost, da bi država zc rknila nazaj v tisto stanje, ki bi ga mogli ozna- sel. V malih državah je poklic politika tako nehvaležen, da je obtožba stolčkarstva le plod malenkostnih zavisti, če bi politik malega naroda posvetil enako inteligenco in isti delovni čas znanosti, bi si zaslužil Nobla, če pa bi se predal trgovini, bi postal milijonar. Tako sc ubada z delom, za katerega bo žel samo zavist, nerazumevanje, v najboljšem primeru prizanesljivost. Če bi Dubček lahko odstopil, ne da bi pri tem škodoval bistvenim koristim svoje države, bi to storil z največjim olajšanjem v srcu. Kako sodite o sporu glede Smrkovskega? Spor glede Smrkovskega verjetno pomeni začetek konca kolegialnega vodstva, ki je enotno vzdržalo dolge štiri mesece. Notranje strujenje v stranki je prej ali slej moralo pripeljati do diferenciranja v vodstvu. Smrkovsky bi sicer lahko prevzel vlogo leaderja delavcev in intelektualcev, a verjetno tega ne bo storil, ker vc, bolje od nas, kakšne posledice bi lahko nastale, če bi se eden od voditeljev postavil na čelo vseh nezadovoljnežev, to je 14 milijonov Čehov in Slovakov. Napad na Smrkovskega je napad na progresivne politike pod krinko obrambe slovaških interesov. Kakšno je po Vaših informacijah razpoloženje na Češkem do nove ureditve, to je do državne enakopravnosti Slovakov, ki so dobili lastno republiko? Cehi nimajo nič proti federaciji, zamerijo pa slovaškemu ieaderju Husaku, da je izkoristil tragične trenutke v času sovjetske okupacije, da bi iztisnil več za svojo skupnost. Husak je ravnal kot slovaški nacionalist, s tem pa je storil veliko uslugo Rusom. Slovaška zgodovina ga bo verjetno za to dejavnost častila. Kakšna pa je objektivna bilanca lega podviga? Tu bi se zapletli v brezkončna razpravljanja, do kakšne mere se lahko strategija malega naroda okorišča s težavami svojega soseda, brata ali mačehe. Drugi problem pa je v tem: proces demokratizacije jc ustvaril pogoje za federacijo. Kakšen pomen ima federacija, če se ta osvobodilni proces .ne nadaljuje? Slovaki tolčejo protagoniste praške pomladi, s tem pa — po mojem — tudi škodujejo sebi. Kako gledate na bližnjo in daljšo bodočnost češke in slovaške države? Se bo izvila izpod sovjetskega jarma in zaživela svobodno, v ravnovesju med Vzhodom in Zahodom, ali bo ostala satelit prvega? in še nekaj : menite, da mislijo Sovjeti na nove zasedbe v Evropi, ali pa je bila to samo epizoda v njihovi politiki, poteza iz trenutne zadrege, strahu ali nepreračunljivosti? Rešitev češkoslovaškega problema je iskati v Moskvi, v odnošajih med Kremljem in Washing-tonom, v razvoju zahodnonemške družbe. V mirni Evropi bi bil morda prostor tudi za gradnjo mostov med Vzhodom in Zahodom. V nasprotnem primeru velja samo argument moči in ravnovesij. Za male tedaj ni prostora. Romuni so se zbali zasedbe in so takoj po 21. septembru spremenili politiko, ki je danes veliko bolj naklonjena Sovjetski zvezi kot pred šestimi mesci. Jugoslavija je tudi konkretno izrazila pripravljenost, da brani svoje meje in je torej prav tako upoštevala možnost nepredvidenih sovjetskih potez. Ce so torej državniki obeh držav, ki bolje od nas poznajo poslovanje Kremlja, resno upoštevali nevarnost vdora, je verjetno bilo nekaj na stvari. Govoriti o trenutni zadregi, o strahu, o nepreračunljivosti. Le zakaj? Potekli so štirje meseci od zasedbe Češke. Danes se le še »lepi duh iz province« zaustavlja ob moralnih problemih podviga. Politika gre dalje, mednarodna trgovina enako. Rusija je zasedla svoje strateške meje, ki so se začele majati, in v svetu velikih prepihov se temu nihče ne čudi. če je stanje po štirih mesecih takšno, kaj bo po enem letu, po dveh? V imenu realizma je odpustek za grehe razmeroma lahek. JZaša pot in naša smer (Nadaljevanje s 1. strani) vse slovensko etnično ozemlje v Italiji in da čimbolj politično aktivira naše ljudi. Za tesne odnose z matično Slovenijo V odnosu do matičnega slovenskega naroda in do države, v kateri živi, bo »Novi list« še dalje zavzemal stališče, da ne sme biti nikakih umetnih pregrad med našo manjšino in Slovenci v matični deželi, ker smo narodno in kulturno vsi eno, neglede na državne meje. Pospeševal bo vse medsebojne stike in podpiral pobude, da postanejo še veliko ožji in plodnejši. Zavzemal se bo za to, da bi nudila matična država Slovencev, SFRJ, tudi v bodoče naši manjšini vso možno pomoč. Ker se čutimo eno z matičnim slovenskim narodom in želimo, da se čimbolj zanima za naše življenje in našo usodo, se ču-limo tudi mi dolžni, da se zanimamo za njegovo življenje in njegovo usodo, ki je hkrati tudi naša usoda, saj borno kot manjšina močni, če bo ves slovenski organizem zdrav in močan. Zato z veselem pozdravljamo gospodarski razvoj Slovenije, posebno v naši soseščini, kol je npr. Koper s svojim pristanom ali razcvetajoča se Nova Gorica, in si želimo ter se veselimo vedno večje avtonomije SR Slovenije, zlasti kot mu jo obeta nova jugoslovanska ustavna reforma, tako da bo slovenski narod reševal svoje probleme sam. Iskreno pozdravljamo zlasti tudi razvoj k idejnemu pluralizmu. Iz tega 'razloga bomo tudi v bodoče sproti spremljali vse važno doganjanje v Sloveniji. Podpora sredinski levici V državi, v kateri živimo, pa bo »Novi list« tudi za nap rej podpiral po svojih močeh resnično demokratične sile, povezane v sredinsko levico, ker ne vidimo druge perspektive za Italijo, če hoče napredovati po poti zdravega družbenega razvoja. V sredinski koaliciji vidimo tudi jamstvo za socialni in gospodarski napredek našega ljudstva, ki ga sestavljajo predvsem delovni ljudje, delavci, kmetje, intelektualci in nameščenci, tembolj ker edino te sile lahko konkretno kaj storijo za naše ljudstvo. Prepričani smo tudi, da bo le taka politika še naprej boljšala odnose medsebojnega zaupanja in sodelovanja med manjšino in večinskim narodom ter oblastmi, kar nam o-mogoča nadaljnji napredek ter odpira nove perspektive tudi za bodočnost. Opozicija za vsako ceno vodi v sterilnost, brezciljnost in odtujenost tudi lastnim problemom. Vsakršna politika bojkota, kot ga izvaja KPI, se nam i zgrajena na iluzijah in mitih. To je naša pot in to je smer, v katero hoče iti »Novi list« tudi v bodoče. Stran 4 Iskati skupno (Nadaljevanje s 1. strani) samo kot ponižni služabniki neslovenskih politikov. V letu 1968 je torej slovenska narodna zavest dobila večji zalet: zamejski Slovenci začenjamo čutiti najprej narodnostni utrip, šele nato utrip stranke ali organizacije, kateri pripadamo. V tem oziru je preteklo leto vsekakor pozitivno. Isto lahko trdimo o kulturnem življenju zamejskih Slovencev; preko naših društev je zavela osvežilna pomlad, večja delavnost, močnejša angažiranost. Tudi tisk je še vedno ohranil in celo izboljšal svoj teren: tri dobre revije, poleg dnevnika in tednikov ter mladinskih listov, niso šala! Na književnem področju nam je leto 1968 prineslo Rebulov roman, ki je ena najboljših slovenskih knjig. Boljše ozračje je čutiti tudi na šolskem področju: padec otrok v slovenskih šolah se je zaustavil; slovenski starši so torej preživeli krizo in bega v italijansko-jezične šole je v glavnem konec: vse obsodbe vredne izjeme nas ne smejo zavesti s prave poti. Skratka: kriza, ki smo jo zamejski Slovenci preživljali nekaj časa, je zdaj mimo, postali smo pogumnejši (glejte primer dr. Kacinove) in začenjamo čutiti, da nismo le nekak »most«, »manjšina« itd.; ampak sploščeni, enakovredni in svobodni ljudje. In kaj mislile o prizadevanju, da bi bile končno raztegnjene manjšinske pravice, npr. do lastnega šolstva, tildi na Beneške Slovence? Vidite kakšno možnost za to? Tudi glede Beneške Slovenije smo kanček na boljšem. Doslej so uradni krogi enostavno zanikali obstoj slovenskega življa v Benečiji in trdili, da je to le »nek čuden dialekt govoreče ljudstvo«: danes celo tržaški »II Piccolo« priznava obstoj Slovencev v videmski pokrajini. Od tega do priznanja narodnostnih pravic beneškim Slovencem pa je še dolga in trnjeva pot, ki bo kot predpogoj zahtevala več|0 in pogumnejšo narodnostno osveščenje beneških Slovencev. Kako sodite danes o funkciji Slovenske skupnosti v življenju naše manjšine? Se njena vloga krepi ali bi bile potrebne nove idejne in politične pobude? Slovenska skupnost opravlja že vrsto let izredno vlogo: prepričan sem, da bi brez Slovenske skupnosti tisti Slovenci, ki so več ali manj organizirani v italijanskih strankah, že zdavnaj zgubili na politični tehtnosti in pomenu in bi postali navadni volivci teh strank, pa nič drugega! Vest Slovenske skupnosti pa jim ne pusti otopeti; politična otopelost bi nas namreč polagoma privedla tudi v kulturno, športno itd. otopelost; dosledna predanost internacionalizmu in programu kake italijanske vsedržavne stranke bi nas peljala na narodnostno morišče. Beneška Slovenija nas o tem zelo zgovorno uči. 'In prav v tem prebujanju narodnostne vesti in slovenske zavednosti je največja naloga Slovenske skupnosti, kajti neke točno določene ideološke vloge Slovenska skupnost skoraj ne more imeti : to je skrb v njej organiziranih skupin ali z njo sodelujočih strank. Njena glavna vloga je narodnoobrambno delo, narodnostna in demokratična zavzetost in smisel za skupne nastope vseh Slovencev tam, kjer je to le mogoče. Kaj je po Vašem vzrok, da ohranja KPI še vedno tako trdne pozicije med našo manjšino in zlasti tudi po naših vaseh? Kaj daje po Vašem mnogim našim ljudem sklepati, da prav KPI najbolj brani slovenske interese? KPI je uspelo spraviti pod svojo streho veliko Slovencev. Število zavednih Slovencev v okviru KPI pa se je močno skrčilo, posebno v predmestjih : na slabe temelje postavljena fratelanca, odtrganost in nepovezanost z matično domovino so jim izpili »slovenski« sok in v žilah je ostala marsikje le mlačna kri. Da pa toliko Slovencev voli za KPI, je iskati vzroka v njenem organizacijskem aparatu in delu na terenu, v geslu: »mi smo za delavce« in v zavzetosti KPI, čeprav včasih dema-goške, do nerešenih slovenskih vprašanj. Kaj more in kaj bi mogla storiti Slovenska skupnost, da bi osvestili tudi te naše ljudi v duhu političnega pluralizma in aktivnega slovenstva ter jih pripravili do tega, da bi se tudi politično pokazali Slovence? Čas bo prinesel svoje: zamejski Slovenci bomo počasi le spoznali, da nam italijanske vsedržavne stranke premalo nudijo in preveč jemljejo. Opojnost voliti in delati za stranke, ki imajo milijone in milijone volivcev in ne le nekaj tisoč, jih bo minila. Spoznanje, da se Slovenci v italijanski stranki hočeš nočeš asimilirajo, bo privedlo enkrat do tega, da se bodo odtrgali od italijanskih strank (del levičarskih Slovencev je to že naredil) ali pa se popolnoma osamosvojili v svoji stranki. Upati je le, da ne bo prišlo do tega sklepa takrat, ko bo že prepozno. Se Vam ne zdi, da je ideološki zagon Slovenske skupnosti nekoliko popustil na ljubo prakti-cističnim — ali če hočemo: pragmatičnim — poskusom reševanja problemov? O ideologiji v okviru Slovenske skupnosti sem že prej povedal svoje. Ce pa menite pod besedo »ideološki zagon« narodnoobrambno delo, potem vaše vprašanje zahteva odgovor: ni res! Nerešeni slovenski problemi, naše slovenske »božje zapovedi« so nam vedno pred očmi: vse naše delo je usmerjeno v njih rešitev. Smo za globalno rešitev, toda tudi prakticistični poskusih njih reševanja so sestavni del te težnje. Kako si predstavljate idealno vlogo Slovenske skupnosti v življenju naše manjšine in njen odnos ludi do problemov matičnega naroda? V mejah stvarnih možnosti naj bi Slovenska skupnost zajela ves demokratični krog slovenskega zamejskega ljudstva, ki bi mu bilo načelo strpnosti in političnega pluralizma ter ideološke koeksistence nekaj veljavnega in nujnega. Tako kon-cepirana bi Slovenska skupnost morala zadovoljit! različne plasti in sloje slovenskega zamejstva: kmetovalce, delavce, študente, intelektualce. Njena poglavitna in bistvena naloga bi bila delo za ohranitev in razvoj slovenstva v zamejstvu od Tr-oiža do Milj. Problemi, ki razveseljujejo ali tarejo matični narod, bi v toliko našli odmev ali angažiranost slovenskih zamejcev, v kolikor zadevajo eksistenco in napredek vsega slovenskega naroda, kajti mi smo del enote, del, ki ga le meja loči od celote. Glede kakšnega direktnega vpliva na kakršenkoli razvoj ali problem v Sloveniji ali o-bratno pa seveda ni govora, saj tudi zamejski Slovenci sami iščemo najboljše lastne politične poti. Recimo jasneje: svoj čas je bila stroga linija, ki je prihajala iz Ljubljane, oziroma Beograda ta, da se zamejski Slovenci, tako na Koroškem kot na Primorskem, moramo včlanjati v italijanske marksistične stranke. Ta uradna zavzetost za italijanske stranke se je že močno shladila. Matični domovini mora biti pri srcu, da se Slovenci v Italiji in Avstriji ohranimo. Zanjo ni ali ne bi smelo biti važno, če dobijo pri nas marksistične stranke nekaj tisoč glasov več, pač pa da se ne asimiliramo ter da ostanemo Slovenci. Kaj mislite o obisku naših manjšinskih predstavnikov v Ljubljani in o znakih, da se začenja matična domovina po svojem vodstvu močneje zanimati za življenje celotne naše manjšine in ne la za tisti del, ki ji je ideološko najbližji? Obisk je bil nedvomno v nekem smislu zgodovinskega pomena. Trditi, da smo se s tem odpovedali svojim načelom, kot nekateri pravijo, pomeni zganjati političn senilnost: saj smo se vendar sestali s slovensko vlado in ne z Zvezo komunistov Slovenije. Slovenska vlada pa nam ne sme biti le izraz določenega ideološkega nazira-nja, biti nam mora nadstrankarski pojem ter simbol in predstavnica celega naroda. Da so člani slovenske vlade tudi člani komunistične stranke, pa je drugo vprašanje. Sestati se z njimi, pa še ne pomeni odpovedati se načelom; drugače bi to trditev lahko raztegnili tudi na papeža Janeza XXHil. in na Kennedyja, saj sta se večkrat sestajala s komunističnimi poglavarji. Naš obisk je imel prvenstveno ta namen: ustvariti s predstavniki matičnega naroda krepkejšo vez, ki naj bi družila z matico vse zamejske Slovence in ne samo tisti del, ki je matičnemu narodu ideološko najbližji. Kakšne izkušnje imate doslej z delom v deželnem svetu? Delo v deželnem svetu me veseli : interveniram, kjer le morem in moram, ustno in pismeno. Delo za našega slovenskega človeka, za njegovo narodnostno in socialno boljšo bodočnost in za pravičnejšo prihodnost vseh zamejskih Slovencev me osrečuje in mi daje veliko zadoščenja, šest mesecev dela je za mano, prekratek čas, da bi že lahko potegnili kakšne zaključke. To bo treba storiti, ko bo prišel čas, zdaj raje snujem načrte za delo v tem letu. Kateri naši problemi se vam zde najbolj nujno potrebni rešitve? Apl ici ran je načela dvojezičnosti, šolski problemi, rešitev vprašanja kompetenc med državo in deželo glede nerešenih vprašanj narodnih manjšin, primerna zaposlitev Slovencev v javnih uradih. Kakšen je Vaš odnos in odnos Slovenske skupnosti do strank sredinske levice oziroma do nove sredinsko-leve koalicije? Slovenska skupnost ne more biti globalno sestavni del sredinsko-levičarskih strank, ker je po svojem ustroju nekaj specifično drugačnega kot ostale, vsedržavne stranke. Njena vloga je v konstruktivnem delu za koristi zamejskih Slovencev, na narodnostnem in socialnem področju. Pred očmi mora imeti predvsem koristi slovenskega ljudstva in vsak njen korak mora biti napravljen v tem smislu. Kaj želite naši manjšini na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji za novo leto in kaj celotnemu slovenskemu narodu, glede na to, da se tudi kot manjšina v drugi državi čutimo v vsakem pogledu neločljiv del istega narodnega telesa? Večje povezanosti, strpnosti med pripadniki različnega ideološkega naziranja in političnega mišljenja ter odstranitev vsakega prejudiciranja ter poskusa političnega izsiljevanja ali pa težnje »kdo bo koga okrog prinesel« za svoje ozke politično-strankarske cilje. Nadalje želim, da bi si bili pripravljeni vetčkrat seči v roke in podpreti narodnostno hišo, kjer se ta maje. V večji povezanosti, mirnejšemu sožitju, v zvestobi svojim nazorom, v iskanju skupnega in odvračanju tega, kar nas loči, bomo lahko veliko več naredili za našo zamejsko skupnost in bomo tudi nekaj več pomenili, tako v očeh italijanskih sosedov kot tudi matične domovine. V tem smislu želim vsem Slovencem v zamejstvu veliko dobrega in mnogo uspeha v letu 1969. Hvala, gospod deželni svetovavec. Tudi mi Vam voščimo mnogo sreče in uspeha v novem letu. 'llANJ OBISKOVAVCEV IZ JUGOSLAVIJE aZradi praznikov in ludi zaradi snega prihaja zadnji čas v Trst manj obisko-vavcev iz Slovenije in ostale Jugoslavije. Mestne ulice in trgovine se zde zaradi lega kar nekam prazne. Obiskovavce iz Slovenije ovira predvsem sneg, ki ga je v Sloveniji obilo, kar napravlja vožnjo z avtom naporno in ludi nevarno. Obiskovavce iz ostale Jugoslavije pa ovira tudi mraz, ker iimajo mnogi navado, da si ne poiščejo pravega prenočišča, ampak prenočujejo, kjer nanese. To pa v mrazu ni mogoče. Toda prodajalke v trgovinah, kjer je bil pred prazniki naj večji naval kupcev iz sosedne države, so kar zadovoljne. Si vsaj lahko malo odpočijejo — in se pripravijo na bodoče napore ob izboljšanju vremena. Evropska avtomobilska proizvodnja (brez Rusije) je že prehitela ameriško. Strokovnjaki svarijo letošnjo zimo pred nevarnostjo plazov v slovenskih planinah, zaradi vremenskih pojavov. Smučarji, pozor! SLOVENSKI BOŽIČNI NAPISI Letošnji božični prazniki so tudj na zunaj bolj poudarili duh sporazumevanja in bratstva med narodi. To se je pokazalo ob okrašenih božičnih drevesih, ki jih je postavila mestna občina v Podgori in Slandre-žu. Veliko božično voščilo v slovenščini je poleg italijanskega, voščilo tudi slovenskim prebivavcem: Mir ljudem dobre volj; . Na prvi pogled je voščilo nekaj običajnega za praznike miru, toda vsi ljudje naših predmestnih vasi so ga z veseljem brali in ga ohranili v srcu, ker sc je po tolikih desetletjih nestrpnega nacionalizma zasvetila tudi slovenska beseda na uradnem božičnem voščilu. Slovenski oziroma dvojezični napisi bo do kmalu pritrjeni tudi na pročeljih vseh slovenskih osnovnih šol. Poleg italijanskega se glasi slovenski napis: Državna osnovna sola s slovenskim učnim jezikom. Pripomi-njemo pa, da so te znamenite tablice resle majhne tablice, ki jih skoraj ne bo videti na širokih pročeljih. ZA OHRANITEV LAVRIČEVEGA IN ERJAVČEVEGA GROBA Na vzhodnem robu goriškega pokopališča ležita pokopana odvetnik in javni delavec dr. Karel Lavrič in znani prirodopisni pisatelj profesor Fran Erjavec. Posmrtni ostanki obeh so bili prenešeni z nekdanjega gori- liiimtc<u Čedad PRAZNIK IZSELJENCEV V ponedeljek popoldne so slovenski izseljenci in domačini Beneške Slovenije popolnoma napolnili dvorano gledališča »Ri-stori« v Čedadu. Zbrali so se, da obhajajo ob svoji besedi, igri in v prijateljskem sre danju »šesti dan emigrantov«, preden se vrnejo z božičnega obiska doma spet v tu-J®o za kruhom. Za prijetno srečanje imajo zasluge društvo »T. Trinko« v Čedadu in župnika Emil Benčič iz Trbilja ter Lavrenčič s Štoblanka. Prireditev je začel s pozdravnim govorom v narečju predsednik društva »T- Trinko« Izidor Predan. Za njim je stopil na oder župnik Ccnčič, ki je izseljencem priporočil v daljšem govoru, naj ostanejo vedno združeni v enotnosti in ljubezni do domačije, naj ostanejo zvesti v ljubezni do vere, do družine, naj bodo vedno trdni v zvestobi do slovenskih tradicij in do slovenskega jezika, katerim se ne smejo nikoli odpovedati ’n jih zatajiti. v Nastopal je tudi Birtičev glasbeni kro-zek »Beneški fantje« in trije šolski otroci, k| so prav ljubko deklamirali dobrodošlice 'vn Pozdrav navzočim izseljencem. Nato je župnik Lavrenčič podal v domačem narečju kratko vsebino Goldonijeve igre »Tast po sdi«, ki jo je odlično podalo Goriško gledalce iz Nove Gorice. Tudi nekaj navzočih rojakov italijanske narodnosti se je zelo Pohvalno izrazilo o celotni prireditvi. Iz dvorane so gostje šli v prostore društva »Trinko«, kjer so v prijetnem večeru Preživeli zadnje ure pred svojim odhodom. Vsi so pa odnesli s tega dneva globoko zavest, da jih vežejo še vedno nepretrgl jive vezi na domače družine in domačo zemljo. škega pokopališča na Grčini na novo gori-ško pokopališče ob Mirenski cesti. Dolgo časa sta ostala groba, eden tik drugega, precej zanemarjena. Potem so se j pa 'našli med starejšimi goriškimi izobraženci nekateri možje, ki so začeli skrbeti vsaj ob vseh svetih za olepšavo obeh nagrobnikih. Po njih vzgledu so se začeii zanimati za pozabljena groba tudi drugi. Mladina je prinašala cvetje vsaj ob njunih godovih, neznane roke so pa večkrat olrebi-le plevel, ki je že preraščal komenita, že razpadajoča spomenika. Vse te pobude in skrbi pa niso bile enotne. Lam smo sprožili v našem listu pobudo za prostovoljno nabirko, ki naj bi služila za ohranitev grobov in tudi za potrebni odkup istih pri mestni upravi. Naši ljudje so se le delno odzvali vabilu, organizacije in tudi kake ustanove pa bolj malo. Z nabirkami so začeli tudi drugi. Končno pa je vzel v svoje roke delo za ohranitev Lavričevega in Erjavčevega groba Klub starih goriških študentov ki je poskrbel za spominske plošče in počastitev že mnogih naših kulturnih delavcev in ki ima v terni smislu še marsikatere načrte. Vodstvo lega združenja, ki ima svoje delovne odseke tu in onstran meje, se je obrnilo preko slovenskih občinskih sveto-vavcev Bratuža m Sfiligoja na goriško mestno upravo s prošnjo, da bi se črtala vsakršna pristojbina za Lavričev grob, ki naj bi tako ostal za vedno spomenik slovenskemu ljudstvu. Po vlogi obeh svotovavcev in po osebnih korakih sedanjega društvenega vodje Frana Gorkiča na mestnih uradih, je občinski odbor prošnje delno ugodil, in sicer tako, da ne bo treba plačevati 30 let nobene pristojbine za Lavričev grob. Društvo starih študentov ter vsa naša javnost so s hvaležnostjo sprejeli županovo naklonjenost in ta občinski sklep. Upajo pa še, da bo mogoče isto storiti tudi za Erjavčev grob, tako, da bosta tudi ta dva groba pričala o kulturnem sporazumevanju obeh sosednih narodov. Rupa SMRT — NEVAREN MOST Na dan svetih Treh kraljev smo spremili k zadnjemu počitku na mirensko pokopališče soseda Krištofa Klemšeta. Imel je komaj 56 let. Z družino je stanoval v skupini hiš ob mirenskem bloku. Zapušča ženo in tri odrastle sinove, ki so vsi, kakor je bil tudi njih oče, zavedni narodnjaki. Težko prizadeti družini izrekamo globoko sožalje. V zvez. z nesrečo, ki se je pripetila na cesti, ki pelje čez vipavski most, moramo povedati, tudi prizadetim oblastem, da se nahaja cesta v slabem stanju. Šibki so tudi oporniki, ki držijo most, prav posebno še tisti, ki so bili v zadnji vojni poškodovani in potem le za silo popravljeni. Bogve koliko časa bodo še vzdržali? Pa tudi ograja na mostu je samo na lahko položena. V primeru nesreče bi treščila ograja in vozilo v reko. Tako se je tudi že zgodilo in so bile smrtne žrtve. Peč BLAGOSLOV VOZIL že nekaj let imamo na Peči navado, kakor tudi drugje, da se vrši blagoslov avtomobilov. Tudi letos je opravil naš župnik na praznik svetih Treh kraljev po slovesni peti maši ta obred. K blagoslovu se je zbralo lepo število domačinov in seveda tudi vozil. Zbrani farani so se po blagoslovu pogovarjali spričo zadnjih avtomobilskih nesreč, da bi morali biti vsi vozači dosti bolj previdni in ne tako nagli, če se ne znajo ravnati po vesti, kar je poglavitna krščanska dolžnost, naj bi vsaj oblast prepovedala s strogimi kaznimi prenaglo vožnjo in tudi največkrat nepotrebno prehitevanje. RAZSTAVA NABOŽNE LJUDSKE UMET- ! NOSTI Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici je odprla v soboto zvečer v Katoliškem domu zelo posrečeno in zanimivo razstavo slovenske nabož-ne ljudske umetnosti. Odprtja so se udeležili tudi prefekt, kvestor, deželni in italijanski ter slovenski občinski sveto-vavci, šolska ravnatelja Rožič in Simčič-Lojk, kulturni predstavniki iz Ljubljane in Nove Gorice ter italijanski in slovenski umetnostni kritiki. Razstavo je odprl prof. Rener, ki je pozdravil goste in jim tudi v italijanščini razložil kulturni' pomen slovenske ljudske umetnosti, kjer ne gre samo za »ljudskost«, temveč za temeljne osnove današnje kulture. Ceščutova se je potem zahvalila vsem ustanovam z obeh strani meje in posameznikom, ki so pripomogli k uspehu te edinstvene razstave. Gostje so si po teh razlagah ogledali obil.no število raz- . stavljenih predmetov: slike na presno, na steklo, panjske končnice, rezbarije, zahvalne risbe in predmete »cx voto«, odlitke plastičnih ljudskih izdel-šov. Predmeti so pregledno urejeni, k čemur pomaga tudi razstavni katalog. Razstava bo odprta do nedelje 12. januarja od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. V zvezi s to razstavo organizira Slovensko kat. akad. društvo v Gorici ciklus predavanj, ki se nanašajo na slovensko ljudsko kulturo in ki bodo dopolnjevala razsiavo. Prvo predavanje na sporedu bo v petek 10. januarja ob. 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma. Predaval bo dr. Ivan Sedej iz Ljubljane o »Slovenski nabožni ljudski umetnosti«. Sledili bodo še večeri o slovenski ljudski nabožni pesmi, glasbi in risbi; govorili bodo priznani strokovnjaki. . --------------------------------------------- Novice po svetu NOVI DRŽAVNI BLOKI? V ponedeljek proti poldnevu je prišlo v Elizejsko palačo v Parizu močno sovjetsko odposlanstvo na izreden razgovor s predsednikom De Gaullom. Na sestanku so bili sovjetski ministrski podpredsednik Kirilin, zunanji pod/minister Kozirev in veleposlanik Zorin. V koprski pristan so prispeli iz Prage prvi deli velikanskega bagra, s katerim bodo v prihodnjih letih poglobili dno v pristanu na 18 metrov globine, tako da bodo lahko pristajale v Kopru največje petrolke. Zmogljivost novega bagra bo tri* ' krat večja od one »Petra Klepca«. Koper misli < resno... :■,(* ui.\- V Italiji so izdelali lani 1.660.000 avtomobilov Več kot tretjino so jih izvozili. Sestanek o manjšinah Malo znano je še doslej, a zelo pomembno Mednarodno združenje za zasedo ogroženih jezikov in kultur, ki ima svojo sekcijo tudi v Italiji. Ta odbor za etnično jezikovne skupnosti je imel tudi v naši državi že več sestankov, ki so vedno bolj važni za jezikovne in etnične skupnosti v Italiji in torej tudi za našo. Letos, 4. in 5. januarja je imel svoj zbor v špetru Slovenov. Udeležili so se ga zastopniki furlanske ladinske skupine v severni Italiji; dveh ladinskih skupin v Piemontu; Hrvatov v treh občinah pokrajine Molise, ki imajo svoj list z naslovom »Naš Jezik«, nadalje Francozov iz doline Aosta; Valderijcev iz Piemonta; južnih Tirolcev; potem še raztresenih albanskih skupin, Kataloncev iz sardinske občine Alghero in slovenske etnične skupine iz naše dežele. Med drugimi jo je zastopal tržaški pisatelj Boris j Pahor, ki je uspešno posegel tudi v razpra- i vo, in ravnatelj Janko Jež. Predstavniki etničnih manjšin v Italiji, ki jih niti še ne poznamo prav dobro, so obrazložili vsak stanje svojega ljudstva, ki ni nikjer prav rožnato. Po dvodnevnih razpravah so udeleženci sprejeli dva sklepa, ki se tičeta tudi naše etnične skupnosti. V njih izražajo svojo naklonjenost boju man-ši-n za obrambo jezikovnih in kulturnih pravic, ki so ogrožene, celo prezirane in tlačene. Za Beneške Slovence so še posebej ugotovili prisilni kulturni in socialni razvoj, ki sili prebivalstvo k izseljevanju in s se tem ogroža celo fizični obstoj manjšin v videmski pokrajini. Obenem naslavljajo poziv na državne in cerkvene oblasti, naj se vduhu ustave in II. vatikanskega koncila zavzamejo za kulturne in jezikovne svoboščine narodnostnih manjšin. Nadalje izražajo manjšinski zastopniki, zbrani na 4. zasedanju v Špetru Slovenov, želje, da se zopci povsod uvede raba krajevnih imen v jeziku domačinov, posebno tam, kjer je bila iz političnih razlogov ukinjena. Na koncu pa zborovalci pozivajo tudi pripadnike etničnih manjšin, naj si tudi sami složno prizadevajo, da bi se sprejeti nasveti in sklepi čimprej uresničili. Oba dokumenta je zbor poslal v vednost deželnim oblastem, videmskemu nadškofu, prefektu, šolskemu skrbniku in vsem županom občin videmske pokrajine, kjer žive tudi Slovenci. Holandski »napredni« katoličani si ne dajo miru zaradi »pilule«. Zdaj že več dni razpravlja o njej 200 raprezentativnih osebnosti holandske Cerkve na shodu v Noordvvijkerhoutu, pod pred sodstvom kardinala Alfrinka. Stvar postaja že malo smešna, kor sc zdi, da se je vso delo drugega vatikanskega cerkvenega zbora izcimilo nazadnje je v razgrete debate o »piluli« in o porokah duhovnikov. Zaradi kritik v zvezi z napadom Izraelcev na letališče v Beirutu je odstopila libanonska vlada. GLUHI, SLEPI IN MUTASTI Na Sardiniji je prišlo spet do poskusa ugrabitve. Toda ker sta se žntvi, oče in sin, uprla, so riparji ustrelili očeta, posestnika Pietrina Gorda, medtum ko se je sinu Orlandu posrečilo uiti. To se je zgodilo v kraju Gallura, kjer doslej ni bilo ugrabitev in huj-j ših zločinov. Zato sta strah in zmedenost še večji. Kuga ugrabljenj se širi tudi na doslej zdrava področja. Gre za domačine ali za toparje z osrednih višavij Sardinije, ki so njihov »rezervat«? Policija tiplje v temi, in tako je po vsej Sardiniji. »Dokazano je, da samo gluhost, slepota in mutavost tolikih, ki so videli, slišali in niso spregovorili, omogočajo, da sc skoro vse ugrabitve posrečijo...«, piše dopisnik »Starnpe«. To pomeni, da vlada na Sardiniji — strah. Ljudje se bolj boje banditov kot roke pravice. Množično zločinstvo je možno samo tam, kjer so ljudje zastrašeni. Smrkovsky je odstopil kot predsednik češkoslo vaškega zveznega parlamenta, vendar je obdržal visoke funkcije. Na njegovo mesto je bil izvoljen neki Slovak, kot je bilo pričakovati. Zahod se je tudi tu v svojih diagnozah in prognozah zmotil ker ne upošteva nacionalnih realnosti in vidi zgolj osebe. Strahotna skrivnostt ki razburja Italijo Lahko se reče, da vsa Italija z največjo nape- nobenega rezultata. Zadnji jo je ponoči videl 56- tostjo čaka, kako se bo razvozlala skrivnost izg: notja 13-letne Marie Terese Novara, ki je sredi decembra, v noči od 15. na 16., izginila iz sobice, v kateri je spala v hiši svojega strica Pasquina Bergama v kraju Villafranca d'Asti (Piemont). Deklica je hčerka kmečkih staršev v bližnji vasi Bricco Barrano, a j-3 že dober mesec stanovala pri stričevih. Pasquino je poročen s sestro njene matere. Deklica je izginila dozdevno samo v spalni srajci, v ledeno mrzli noči, skozi okno v višini prvega nadstropja. Dosedanje preiskave niso dale jr „Jezik in slovstvo” o Jakobu Solarju Pred kratkim je izšla zadnja, to je osma lanska i Stane Suhadolnik potem prikazuje, kako odli-številka revije »Jezik in slovstvo«, ki jo izdaja j čen profesor in vzgojitelj je bil šolar, ter omenja Slavistično društvo v Ljubljani, njen glavni in , njegovo delovan je. Delat je vsako noč do jutranjih odgovorni urednik pa je Jože Toporišič. To števil- ur. Svoj spominski članek o Jakobu Šolarju goto-ko bi lahko imenovali Šolarjevo številko, ker pri-1 vo najodličnejšemu Slovencu, ki je umrl v lan-naša kar dva prispevka o tem nedavno umrlem i skem letu, zaključuje z besedami: »Bil je človek velikem slovenskem duhu. I srčne dobrote, vnet za vse slovensko, domače in Prvi prispevek je objavljen na uvodnem me- za vse lepo. In morda ravno zato, ker ni znal od-stu, pod naslovom »V spomin Jakoba šolarja«, reči nobene prošnje, pa naj je bil za njo kdorkoli članek je napistal njegov nekdanji učenec na šentviški gimnaziji, Stane Suhadolnik. Napisal je z veliko Loplino in ljubeznijo. Avtor najprej spomni na dejstvo, da je lani 22. junija nenadno umrl ta veliki Slovenec, nato pa nadaljuje: »Kakor je živel, tako je umrl: sam. iPogrcb je bil sicer svečan, a vendar nekam pretih. Kot da ne poznamo ali da se ne zavedamo njegovega dela. Pravzaprav si je res težko ustvariti pravo podobo o njem, saj nimamo celotne bibliografije njegovih objavljenih del niti jasnega pregleda nad njegovim delom, ki ga je opravil kot soavtor pri čitankah, pravopisih in slovnicah, kot pobudnik in organizator jeziko-slovno-litcrarnih podjetij (na primer Cvetje, čitanke, krajevna imena), kot urednik, kot znanstveni delavec v Inštitutu za slovenski jezik in prvi oblikovavec nokaterih njegovih konkretnih nalog (slovarja, moderne opisne slovnice), zlasti pa kot vztrajen lektor in jezikovni svetovavec najrazličnejšim avtorjem, ki so objavljali med obema vojnama... Ob tej priložnosti zaradi pravkar pove-daneg tudi jaz ne bi mogel objektivno ovrednotiti profesorja Šolarja kot znanstvenika nili ga ne bi mogel predstavili kot človeka, tovariša in sodelavca, pač pa bi sc mu rad oddolžil s skromnim zapisom, ki naj po svoje pomaga osvetliti njegovo I stvo in slovenski jezik ,ne bo nikoli pozabljeno in osebnost: povedal bom, kakšen jc ostal v mojem da bo njegovo ime vedno ohranilo časten zven v spominu...«. I sloveski kulturni zgodovini. m je šlo za karkoli, šolar ni dal tistih velikih del kakršne po navadi pričakujemo od velikih ljudi Živel je za slovenstvo v najširšem pomenu besede. Bogve v koliko kamnih narodne kulturne zgradbe je del njegovega prizadevanja. Mislim, da zaradi take razdrobljenosti noben biograf ali bibliograf še dolgo ne bo mogel dati prave ocene o važnosti in obsežnosti njegovega dela. Danes o njem ne vemo dosti, morda ga bolj slutimo. Pa četudi ostane raztreseno in pozabljeno, kot je pozabljenih, brezimnih toliko pomembnih del v vsaki kulturi, je gotovo, da delo, ki ga je opravil profesor šolar, ni bilo opravljeno zaman in da v polnosti potrjuje smitol in veličino njegovega življenja.« Urednik Toporšič pa je objavil dolgo Šolarjevo pismo, katero mu je ta pisal 27. aprila 1966, ko ga le urednik revije »Jezik in slovstvo« naprosil za jubilejni članek ob šolarjevi sedmedesetletnici. šolarjeva skromnost diha iz vsega pisma, zlasti pa iz besed: »Povem odkrito, da mi ni do tega, da pišete o meni, ker res ni kaj pametnega povedati. Rajši zbirajte mladi rod k pridnemu delu in pusti te stare, da odmrjo.« Vendar je gotovo, da šolarjevo delo za sloven- letni mož njene tete. Pravi, da je kmalu po polnoči, ko se je vrnil domov, pogledal v njeno sobico, ker jo je slišal vzdihovati. A deklica je mirno spala. Zato je spet tiho zaprl vrata. Policija in preiskovalni sodniki ga še vedno zaslišujejo. Deklica je bila pridna in povsem normalna. Zdi se nemogoče, da bi bila sama pobegnila, ali s kakim zapeljivcem. Zakaj tudi -ponoči, in le v spalni srajci? Ugrabitev zaradi odkupnine je tudi izključena. Najbolj verjetno je, da je postalo dekle žrtev kakega abnormalneža, ki jo je zadavil in spravil proč. To potrjuje dejstvo, da manjkata ena njena nogavica in šal. Zadevo pa zapleta dejstvo, da je bila zunaj k zidu prislonjena lestev in da so dobili starši nekaj dni po izginotju Marie Terese pismo, katerega pisavo je proglasil neki grafolog strokovnjak za njeno. Vendar oče ne verjame, da je pismo njeno. Skoro gotovo je deklica mrtva. Toda kdo je morilec? Kje je truplo? Ali pa je v kakem mladostnem obupu napravila samomor? Zdi se izključeno tudi to, ker je bila verna. Razen tega bi gotovo ne tekla v oddaljeno vodo bosa in skoro naga sredi zimske noči. Sum se zgošča v določeno smer. Toda dokazi manjkajo. Bo ostala grozna skrivnost nerazrešena? ITALIJANSKA KNJIGA O MLADINSKI LITERATURI JUGOSLOVANSKIH NARODOV Te dni smo dobili v roke knjigo »La letteratu-ra giovanile jugoslava« (Jugoslovanska mladinska literatura), ki jeizšla lani pri založbi Trevisani v Milanu, napisala jta sta jo že rajni prof. Arturo Cronia in prof. Martin Jevnikar. Na lepem papirju tiskana knjiga obsega 190 strani večjega formata. Cronia je opisal na 68 straneh srbsko in hrvaško mladinsko literaturo, čemur sledijo prevodi srbskih in hrvalskih pesmi in pripovedi odlomki. Jevnikar pa prikazuje na 50 straneh slovensko mladinsko literaturo, čemur sledijo -prevodi pesmi in proz na 22 straneh. Zanimivo je npr. prebrati dober prevod lepe slovenske ljudske pesmi o Siroti Jerici. Knjiga, ki pomeni velik prispevek k slovenistiki v Italiji, se dobi tudi v Tržaški knjigarni, za celo 1900 lir. V Lons Angelesu se je začel 7. t.rn. proces moli morilcu Robertu Kennedyju, Arabcu Sirha nu B. Sirhanu. J/ocIofiiio hinetiihtua 1 KMETIJSTVO 1980 Pod tem naslovom je šel v javnost dokument o prihodnosti evropskega kmetijstva, ki ga je na seji sveta ministrov evropskega skupnega trga in pozneje še na javni konferenci predložil v diskusijo nizozemski minister Mansholt. Zahodna Evropa je s svojim | kmetijstvom zašla v hudo zagato. V smislu | Mansholtovega dokumenta naj bi bil v desetih letih vsak drugi kmet dežel EGS izločen. Dosedanja kmetijska politika je namreč doživela poloim. Kmetijsko prebivalstvo na splošno ni deležno hitrega naraščanja življenjske ravni. Tega razkoraka pa ni mogoče rešiti samo z oblikovanjem skupnega trga /in s skupno politiko cen. Mansholt se je zaradi lega lotil problema z druge plati. Treba je odpraviti gospodarske, zakonske in predvsem psihološke ovire, ki preprečujejo ustrezno povečanje kmetijskih posestev Prišlo naj bi torej do orjaških zemljiški!' in socialnih sprememb. Vsak drug kmet naj bi se od svoje zemlje poslovil, na preostalih zemljiščih naj bi uveljavili povsem nove učinkovitejše in primernejše kmetijske strukture, ki naj bi imele po proizvodni usmeritvi neke povsem določene dimenzije. V Mansholtoveim načrtu so zato postavljene osnovne, to je minimalne enote za kmetijsko proizvodnjo, in sicer: od 80 do 120 hektarov površine za gojitev žitaric, 40 do 60 krav za proizvodnjo mleka; 150 do 200 glav živine za proizvodnjo mesa in najmanj 100.000 piščancev v perutninstvu, 450 do 600 prašičev v prašičereji, najmanj 10.000 kokoši pri proizvodnji jajc. Te proizvodne enote bo treba nato preusmeriti v prave »zelene tovarne«, ki bodo organizirane na zadružni podlagi in katerih člani bodo lahko živeli dostojno življenje z zagotovljenimi dohodki, primerno izobrazba, s tedenskim in letnim dopustom, z delovnim urnikom, kot ga imajo tovarne. Družinske kmetije bo torej zamenjal tip večdružinskih ali zadružnih kmetij. Seveda bo treba pri prehodu k industrijskemu načinu proizvodnje premagati posebno odporne psihološke ovire. Pospešiti bo treba tudi komasacijo, torej združevanje kmetijske površine v ve-čje. gospodarnejše enote. Prvi ukrepi na tej poti bi naj bili, da bi opustili kmetijske kulture na približno 5 milijonov hektarov doslej obdelane zemlje >n da bi te površine spremenili v gozdove. Parke oziroma industrijska področja. Predvsem je treba revidirati sistem cen, ki so Sa do danes navdihovali socialni razlogi in he gospodarski. Kmetovalci so prisiljeni na intenzivno proizvodnjo, da si zajamčijo mi nimalne dohodke. Prav zaradi tega se ne morejo prilagoditi trgu in morajo še dalje proizvajati, da ohranijo svoj socialni minimum. Cene bodo blokirali na sedanji ravni oziroma jih bodo znižali. To velja prevsem za pridelke, k-j so v presežku npr. surovo maslo, ki ga pridobivajo v zahodni Evropi mnogo preveč, in ki bi mu zato ceno zbili za nadaljnih 30 odstotkov. Mansholt meni, da je bolje povečati potrošnjo kot pa omejevati proizvodnjo. Zaradi presežka mleka naj bi v naslednjih osmih letih zaklali tri in pol mi- lijona grav mlekaric. Za vsako kravo, ki bi jo odstranili, bi naj krnet dobil 300 dolarjev. Vzporedno pa naj bi dali vzpodbudo za goji tev klavne živine, da bi povečali proizvodnjo mesa. Število kmetovalcev naj bi od današnjih deset milijonov zmanjšali na pet. V -naslednjih desetih letih bi se moral kmetijski sloj letno razredčiti za okrog 500.000 ljudi, upoštevaje tudi dejstvo, da je polovica kmetijskih gospodarjev starih čez 57 tel. Slednji bodo dobili letno penzijo v višini 625.000 lir. Ostale bi pa morali -prekvalificirati. Kje pa naj dobijo »odpuščeni« kmeti novo, drugačno zaposlitev? Mansholt je teoretično izrazil željo, naj bi raje industrija prišla V. n jam kot oni k industriji, da ne bi nastali prazni prostori in da se ne bi preveč lomili značaji ljudi. Dosedanja politika notranjega subvencioniranja kmetijskih cen po Mansholtovi analizi ni pripeljala nikamor. Breme je bilo zv. države veliko, zadovoljni pa niso bili s tem ne kmetje, še manj pa ostali sloji. Subvencije naj bi se sukale letno okoli 75C1 milijonov dolarjev ob istočasnnem preusmerjen ju kmetijskih struktur. Cilj, kii si ga je zastavil Mansholt, je, da bi spravili v ravnotežje proizvodnjo in pot-nošnjo in da bi tudi kmetovalcem lahko zagotovili take življenjske pogoje in ugodnosti, kot jih uživajo drugi sloji. K problemom v zvezi z Manshollovim načrtom se bomo še povrnili. Zmaga plavih proti ekipi CRDA Borovi odbojkarji so v prvem srečanju povratnega kola B lige premagali tržaško ekipo CRDA s 3:2 (4, 5, —12, —13, 12). Ce bi plavi zaigrali bolj pazljivo, bi nasprotnik ne smel osvojili niti seta. V prvih dveh setih je namreč Bor suvereno gospodaril na igrišču. Res, da so v naslednjih setih igralci CRDA zaigrali kot prerojeni, vendar njihov trud bi bil gotovo zaman, če bi naši fantje igrali še naprej mirno in koncentrirano. Tako pa so morali tretji in četrti set prepustiti nasprotniku. K sreči so se v zaključnih potezah odločilnega seta Borovci spet zbrali in odločili srečanje v svojo korist. Prihodnjo soboto jih čaka veliko težja preizkušnja proti tržaškim gasilcem. Upajmo, da bodo ob tej priliki spet zaigrali kot v najboljših dneh. Pomembno priznanje Borovi odbojki Italijanska odbojkarska zveza je povabila na skupne priprave 13 reprezentance kar štiri Borove atlete: Orla, Uršiča, Plesničarja in Fučko. To povabilo ne pomeni samo njihovega osebnega uspeha, ampak izredno priznanje Borovi odbojki, predvsem pa požrtvovalnemu in sposobnemu trenerju Jurkiču. Čestitamo. Borovi pingpongaši spet gladko zmagali V zadnjem srečanju začetnega kola letošnjega prvenstva B lige so Borovi namiznoteniški igralci porazili ekipo Fiorente iz Luga z visokim rezultatom 8:1. Edi Bole in Edi Košuta sta spel zaigrala zanesljivo in brez težav premagala vse tri nasprotnike. Dobro pa sc je tokrat odrezal tudi Tomšič, ki je tesno izgubil le eno tekmo. KONCERT BOŽIČNIH PESMI V nedeljo 12. 1. 1969 ob 16. uri bo v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu KONCERT BOŽIČNIH PESMI Prireja in izvaja ga Zveza cerkvenih pevskih zborov. Prav za lo kulturno priložnost je izdala Zveza cerkvenih pcvskili zborov posebno pesmarico z naslovom Zbirka novih božičnih pesmi. Dobi se na sedežu Zveze v ulici Donizetli 3. Zbori bodo ponovili isti koncert, z nekaterimi dodatki, v nedeljo 19. januarja v cerkvi v Lješah pri Klodiču v Beneški Sloveniji. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom JOSIP TAVČAR RED MORA BITI farsa v dveh dejanjih KRSTNA PREDSTAVA Scenograf: NIKO MATUL Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režiser: ŽARKO PETAN V petek, 10. januarja 1969 ob 20.30 - Abonma red A V nedeljo, 12. jan. 1969 ob 16. uri - abonma red B V nedeljo, 19 januarja 1969 ob 16. uri - abonma red okoliški V sredo, 22. januarja 1969 ob 0. uri - Dijaški abonma —•— V soboto, 11. januarja 1969 ob 16. uri A. P. CEHOV TRI SESTRE Po tej zmagi so Borovci še vedno na čelu lestvice, vendar z enakim številom točk kot ekipa No-sari iz Bergama. Zelo važno za končno napredovanje v A ligo, če ne celo odločilno, bo zato srečanje, ki ga bodo Borovci odigrali prihodnjo nedeljo, 12. t. m., na domačih tleh prav proti moštvu Nosari. Ekipo iz Bergama sestavljajo izkušena drugokategornika Scarpellini in Gorrini ter mladinski državni reprezentant Allieri. V prvem srečanju je Bor sicer zmagal, vendar takrat sla bila Edi Bole in Edi Košuta res v izredni formi in sta se vrnila iz Bergama neporažena. Upajmo, da bosta znala tudi pred svojim občinstvom ponositi ta podvig. Ce bi tudi Tomšiču uspelo osvojiti točko, bi bilo seveda vse lažje in zmaga bi Boru ne smela uiti. Bor - Fiorente Lugo 8:1 POSAMEZNI IZIDI: Bole - Tasselli 2:0 (14, 15) Tomšič - Caroli 1:2 (—22, 13, —20) E. Košuta - Mainardi 2:0 (10, 9) Bole - Caroli 2:0 (18, 11) Košuta - Tasselli 2:0 (18, 11) Tomšič - Mainardi 2:0 (11, 8) Košuta - Caroli 2:0 (II, 14) Bole - Mainardi 2:0 b.b. Tomšič - Tasselli 2:0 b.b Velik uspeh slovenskih igralcev Na pokrajinskem turnirju v Trstu, katerega so se udeležili vsi najboljši namiznoteniški igralci tržaške pokrajine, so slovenski tekmovalci dosegli izreden uspeh. Zasedli so namreč prva tri mesta. Zmagal je po predvidevanju državni prvak Boris Košuta, na drugo mesto se je uvrstil Edi Bole, na tretje pa Edi Košuta. drama v štirih dejanjih Zadnjič v Trsni/ ■fr Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno Zahodno Nemčijo, kjer je ostal mladi rod brez uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturne- idealov, je preplavil val seksaulnosti in pornogra- ga doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred lije, kot opozarja tisk. pričetkom predstav. Rezervacije na telefonu 734-265. ŠPORT MED NAŠO MLADINO ZGODBA ■■ Bučku & Q rt a rt T3 O g : g1!! S : s o ~ i ^ 0 , c -s -> • > o > rt o •— o > : c £££ I n s „:% •—i T3 c : 3 o S 1 ^ & H 3. :?s»! o p a rt c -s s T3 •->0 3 ^ >o C 00 rt ■ O (D >N 'Z? rt i — a x> _< : rt £ 'S ° O Ph M N *? S „« o ~,5t3 ■—1 > O) _ « O «/> u -a > ^ ^ rt c? ^a R rt K.o ^ ® C.S-S o C/5 f!f • rt ~ s-X 00 o T3 C rt D « >c/5 ^ rt ! -o J2 >u >S > ■ O u 3 o n ihcfflac c .S o M >Q CQ rt H TJ 3 >o S rt p* i; 0) iS G (L) CJ 3 v. m rt a o> G — , e/i rt • «•-'5 « & -s ■o ^ Jir.3 »U O a5^ c o •- rt •1—> P o ,d ca ■a as u S N O p. G c » o. cj rt 00 »-!