Po naših občinah Ormož • Župan in svetnik oproščena vseh obtožb
O Stran 3
Tednikov pogovor B. Marinki • „Pred časom sem dregnil, kamor ne bi smel..." O Stran 10
Ptuj, torek, 22. januarja 2013
letnik LXVI • št. 6 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Dejan Zavec •
Tja, kjer je »nekaj izgubil«?
O Stran 11
Štajerski TEBlflK
Ptuj • Uspešen projekt zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla
Simfonični orkester se predstavi
Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla je na nedeljskem koncertu s ponosom predstavila svoj simfonični orkester.
Viktor Trenevski
• »Želim biti boljši trener kot igralec« O Stran 13
Orkester sestavljajo izključno učenci šole, kar je po šestih letih delovanja izjemen dosežek. Vodi ga Sandra Vidovič. Za nedeljski koncert so učence pripravljali tudi vsi učitelji godal. Dirigiral je pri učencih priljubljen Peter Gojkošek. V programu je sodelovala še pianistka Sara Emeršič, prav tako učenka šole; del programa je odigrala skupaj s simfoničnim orkestrom. Odigrali so dela Josepha Haydna - Otroško simfonijo ter koncert za klavir in orkester.
Šola pa se ponaša tudi z zelo redko zasedbo, kvartetom rogov. Vodi ga profesor Bojan Bezjak. Na nedeljskem koncertu so zaigrali Rok Be-guš Mihelič, Andraž Šuta, Žan Munda in Mitja Kostanjevec.
Ljubitelji glasbe upajo, da bodo poslej v Ptuju velikokrat slišali glasbo, ki so jo veliki svetovni mojstri pisali za simfonične orkestre.
mf
Foto: Črtomir Goznik
Rokomet •
Na SP izkoristiti
ponujeno
priložnost
O Stran 12
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Ptuj • Dražba slik v Miheličevi galeriji
Iz pekla v nebesa ...
Dela, ki so bila konec decembra postavljena na razstavi v Miheličevi galeriji na Ptuju, so minuli teden prodajali na dražbi. Prodaja je stekla presenetljivo dobro, v samo enem večeru so namreč prodali kar sedem slik.
Zadnja lanskoletna razstava Od pekla do pekla, ki so jo postavili v Miheličevi galeriji na Ptuju, predstavlja Dantejevo Božansko komedijo na nekoliko drugačen in nevsakdanji način. Razstava je plod večletnega dela Ptujčanov mag. Petje Janžekoviča in ku-stodinje Nine Jeza, nastala pa je v sklopu tako imenovane Akademije, ki je vsako nedeljo potekala v Mestnem gledališču Ptuj.
Ker je idejni vodja in predavatelj Dantejeve Božanske komedije Janžekovič imel jasno zastavljene cilje, sta se z Jezovo že pred časom lotila posebne akcije, zbiranja slik. Te so uspeli pridobiti od kar 29 znanih in manj znanih slovenskih in tujih umetnikov, ki so ustvarili 34 del.
Da gre tudi za dela vrhunskih umetnikov, dokazuje nekaj zvenečih imen ptujskih umetnikov, ki so pri projektu sodelovali: Dušan Fišer, Albin in Bogomir Lugarič, Mito Ge-gič, Aljoša Ozmec, Mojca Skr-binšek, Andrej Potrč, Klarisa Sipoš in Mojca Mohorič. Vsa dela so umetniki za ta projekt izdelali brezplačno, izkupiček od dražbe pa bo njihovo poplačilo za sodelovanje in trud. Vsako izmed razstavljenih del, ki so izjemno raznolika, predstavlja en spev Pekla Božanske komedije. Ta so razstavili v Miheličevi galeriji na Ptuju, minuli četrtek pa so jih ponudili tudi širši javnosti. Izjemno zanimivo urejen ambient je v svoji črnini privabil kar nekaj radovednih pogledov, a tudi resnih kupcev.
V samo enem večeru so prodali sedem slik, na voljo pa jih je še 25, dve namreč nista na prodaj. „Zelo smo zadovoljni, ker ko je nazadnje dražbo v gledališču poskusil izvesti nekdo drug, niso prodali niti ene slike," pojasnjuje Janžekovič. Prodaja se bo nadaljevala tudi v prihodnje, interesenti pa se lahko obrnejo na Artists&Poor's: ninajeza@ gmail.com ali petja.janzeko-vic@me.com.
S tem je torej Pekel vsaj za Janžekoviča končan, a to je zaključek le prvega dela poti. Predavanja v Mestnem gledališču, ki so trajala od leta 2009 naprej, so zaenkrat končana, kako bo v prihodnosti, ostaja neznanka. Čeprav je Janžekovič najprej mislil, da bo projekt, ki se ga je lotil, zaključil
hitro, se je iz predvidenih 15 predavanj ta zavlekel v leta. Morda bo tako tudi s preostalima dvema deloma Božanske komedije.
Kakorkoli, končni cilj dela Akademije MGP ostaja knjiga z naslovom Od Pekla do pekla, ki zraven teksta predstavlja temelj celotnega projekta in bo vsebovala še kopije del,
ki so jih razstavili v Miheličevi galeriji. Kot pojasnjuje avtor knjige Petja Janžekovič, je ta že spisana na približno 500 straneh in čaka založnika. S tem bo v celoti končan prvi del trilogije Božanske komedije, čakata pa še Vice in Nebesa, za katera upata, da bosta tako uspešna, kot je bil Pekel.
Dženana Kmetec
Petja Janžekovič in Nina Jeza
Foto: DK
2 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 22. januarja 2013
Slovenija • Pred napovedano stavko
Pogajanja sindikatov javnega sektorja se nadaljujejo
Vladna in sindikalna stran sta pet dni pred tretjo splošno stavko javnega sektorja vendarle sedli za pogajalsko mizo. Minister Senko Pličanič je z začetkom pogajanj zadovoljen. Manj zadovoljni so na sindikalni stran. Janez Posedi ugotavlja, da odgovorov na ključna vprašanja niso dobili.
Vodja vladne pogajalske skupine in minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je pojasnil, da so začeli pogovore o ključnih sindikalnih zahtevah, to sta obseg znižanja mase za plače in ohranitev delovnih mest. Vlada je pripravljena narediti čisto vse, da do stavke ne bi prišlo, je zagotovil Pličanič in opozoril, da se gibljejo v danih javnofi-nančnih okvirih, kar morajo razumeti tudi sindikati. Minister ugotavlja, da časa res ni dosti, vendar je prepričan, da lahko hitro ugotovijo, kje se še razhajajo, in potem res poskušajo najti kompromis.
Po ministrovih besedah so se že v petek poskušali čim bolj natančno pogovoriti, kakšne so zahteve, pričakovanja in predlogi sindikatov javnega sektorja. »Mislim, da je bil pogovor kar konstruktiven,« je ocenil.
Pličanič je iz pogovora razbral, da morajo najprej razčistiti, čemu sindikati sploh nasprotujejo. »Do zdaj smo
bili prepričani, da nasprotujejo znižanju mase za plače, kar tako absolutno. Iz te njihove stavkovne zahteve številka dva pa izhaja, da temu ne nasprotujejo absolutno, da želijo samo, da je to znižanje skladno s predpisi in dogovori, ki jih je vlada že sklenila s sindikati,« je pojasnil minister. Vladna stran po ministrovih besedah trdi, da je znižanje mase za plače v obeh proračunih skladno s predpisi in vsemi dogovori, kar bodo poskušali dokazati sindikalni strani. Potem se bo po njegovem mnenju lažje pogovarjati.
Kolikšno naj bi bilo sploh znižanje plač?
S potekom petkovih pogajanj pa so bili manj zadovoljni na sindikalni strani. Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janez Posedi ugotavlja, da so vsa vprašanja, »ki so bila na mizi, ostala na mizi«. Po Posedijevih besedah niso dobili odgovorov
na ključna vprašanja. Kot je dejal, vladna stran ni znala odgovoriti, o kolikšnih sredstvih se sploh pogovarjajo oziroma koliko v evrih znaša tisto znižanje mase plač, kjer vladna stran ne more popuščati. Kolikšna je plačna masa za širši javni sektor, minister na novinarsko vprašanje ni znal pojasniti, ker te številke po njegovih besedah ni. Kot je povedal, gre za razliko, ali govorimo o masi za plače državne uprave, ki je točno določena, ali o masi za plače širšega javnega sektorja, ki pa ni točno določena.
Sicer pa sta bila tako Posedi kot predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj kritična, ker so nekateri vladni predstavniki odšli že med pogajanji; kot je dejal Posedi, so jih med prvimi zapustili predstavniki finančnega ministrstva, ki so imeli še neke obveznosti.
»Razumemo, da so to visoki javni funkcionarji, ki so časovno zelo omejeni, zato je toliko večji problem, da smo tako pozno začeli s procesom pogajanj,« je dejal Posedi, ki upa, da si bodo na naslednjem srečanju vzeli dovolj časa in bodo poskušali najti neko rešitev. Štrukelj pa je ocenil, da je odhajanje vladnih pogajalcev med pogajanji neresno in kaže, da vlada »do konca ravna arogantno« in »nima osnovnega spoštovanja do sindikatov, ki zastopajo tako veliko število ljudi«.
Minister je sicer odgovarjal tudi na vprašanje, ali lahko po njegovem mnenju preprečijo stavko še preden DL izstopi iz
Virant: Da Janša ne potegne nobene poteze, je neodgovorno
Predsednik DZ in DL Gregor Virant meni, da je neodgovorno in nedržavotvorno, da premier Janez Janša ne potegne nobene poteze. »S tem ko bi potegnil državotvorno potezo, bi pokazal, koliko ima rad Slovenijo.
Vidi, da mu koalicija razpada, in njegova edina možnost je bodisi odstop bodisi glasovanje o zaupnici.« V SDS pa so na spletnem omrežju Twitter v odzivu zapisali, da se »koalicija ni kar sama razpustila«. Po njihovem mnenju jo Gregor Virant ruši na enak način, kot je Gregor Golobič rušil vlado Boruta Pahorja. Rok, ki ga je DL postavila Janši, da odstopi, sicer bo zapustila koalicijo, se izteče v torek. Dan zatem pa se bo sestal svet DL in takrat bo po Virantovih besedah »padla odločitev«. Virant na novinarsko vprašanje, ali bi DL kakor koli tvegala sodelovanje s Pozitivno Slovenijo, dokler Janko-
koalicije. Zatrdil je, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da do stavke ne pride.
Sreda je za pogajanja po ministrovih besedah malo problematična, ker vlada načrtuje obisk na Notranjskem. Ocenil je, da so pogajanja absolutno prioriteta, zato bo svoje obveznosti med vladnim obiskom prilagodil obveznostim, ki jih ima kot vodja vladne pogajalske skupine. Vlada se je tudi v času lanske splošne stavke javnega sektorja mudila na vladnem obisku po regijah, in sicer na Ptuju.
Sprememb standardov in normativov v vrtcih zaenkrat ne bo
Sprememb standardov in normativov v vrtcih zaenkrat ne bo. Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je ob tem dejal, da je prihranke pri financiranju občin možno doseči na različne načine in na njegovem ministrstvu si želijo, da bi bili posegi v standarde in normative v vrtcih čisto zadnji v vrsti.
Predvideno je bilo namreč, da bi spremembe standardov in normativov v predšolski vzgoji uzakonili v zakonu za uravnoteženje financ občin. A je Turk ob robu pogajanj med sindikati javnega sektorja in vlado dejal, da kolikor mu je znano, zakon še ne bo šel kmalu v parlamentarno proceduro. Tja ga mora sicer poslati ministrstvo za pravosodje in javno upravo.
vic ne odstopi kot župan, pravi le, da se »DL z Jankovicem ne bo pogovarjala o nobeni koaliciji.«
Javnost tako sedaj čaka na odločitev premiera Janše. V njegovem kabinetu so pojasnili, da se bo na aktualna dnevnopolitična dogajanja predvidoma odzval v začetku tega tedna tedna ob vložitvi pritožbe zoper Komisijo za preprečevanje korupcije na upravno sodišče. (sta)
Del policistov stavka že teden dni
Minil je prvi teden stavke Policijskega sindikata Slovenije. V sindikatu stavkajoče pozivajo k nadaljevanju stavkovnih aktivnosti, ostale pa pozivajo, da se jim pridružijo in tako pomagajo do ohranitve ekonomskih in socialnih pravic vseh zaposlenih v policiji in na MNZ.
Kot je pojasnil predsednik sindikata Radivoj Uroševič, so v tem tednu potekala pogajanja s predstavniki ministrstva za notranje zadeve (MNZ) in Generalne policijske uprave, pri čemer otipljivih
Na ministrstvu za izobraževanje pa želijo, pravi Turk, na vse skupaj »gledati v paketu in sodelovati pri oblikovanju celostne rešitve«. Doseganje prihrankov pri občinah namreč po Turkovih besedah ni odvisno le od njihovega ministrstva. Zatrdil je, da je to njihovo stališče že ves čas in tako posredno zanikal, da bi nepriljubljen predlog sprememb umaknili zaradi vladne krize.
Spomnil je, da so na ministrstvu ponudili nabor ukrepov za zmanjševanje stroškov v vrtcih. »Tiste, ki bi imeli največje posledice, smo po diskusiji s strokovno javnostjo, ravnatelji, starši, konec koncev tudi s sindikati umaknili. Ostalo je nekaj blažjih načinov za zmanjševanje stroškov v vrtcih,« je dejal, a dodal, da je treba te tehtati v luči možnosti prihrankov pri zadevah, ki se ne tičejo izobraževanja. »Gre za odločitev, ali se zdi občinam bolje varčevati pri komunali, javni razsvetljavi ali pri vrtcih. Naše stališče je jasno: mi si želimo, da pridejo vrtci na vrsto na koncu,« je dejal minister.
Spremembe standardov in normativov, ki so bile sprva predvidene, bi med drugim prinesle ureditev, po kateri bi ena vzgojiteljica del svojega časa delala z eno, del pa z drugo skupino v vrtcu, v okviru 40-urnega delovnika bi vzgojiteljice in pomočnice nekaj več časa preživele z otroki, povečalo pa bi se tudi število otrok v skupini. Take predloge so zavrnili tako sindikati kot starši, zaposleni pa so zagrozili tudi s stavko.
rezultatov še ni. »Vseskozi smo priča javnemu zavajanju notranje in zunanje javnosti s strani ministra za notranje zadeve,« je zapisal Uroševič. Minister Vinko Gore-nak je po Uroševičevih besedah jasno navedel, da „ne potrebuje vseh policistov, temveč samo tiste, ki varujejo elito in le tistim je pripravljen povišati plačo, a le za čas, ko jih bo potreboval. Govori torej eno, dela pa nekaj povsem drugega,« ministru očita Uroševič. Ponovil je, da jim vlada do danes še ni vročila sklepa, s katerim bi se zavezala izpolnjevati stavkovni sporazum med obema policijskima sindikatoma in vlado iz maja 2012 ne glede na določbe zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 in seveda brez poseganja v obstoječe pravice iz delovnega razmerja zaposlenih v policiji in na MNZ. (sta)
Ogrožen vstop Hrvaške v EU
Sestanek Franceta Arharja in Zdravka Rogica, finančnih strokovnjakov Slovenije in Hrvaške
Stavka ne sme prizadeti pravic drugih
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik poziva vse sindikate, ki bodo organizirali in vodili napovedano stavko 23. januarja, naj s svojimi aktivnostmi čim manj prizadenejo pravice uporabnikov njihovih storitev. Javnost in uporabnike storitev pa naj pravočasno in celovito obvestijo o načinu izvajanja stavke. Varuhinja je v sporočilu za javnost spomnila, da je stavka delavcev ustavna pravica, ki se lahko omeji le, če to zahteva javna korist. Takšne omejitve morajo biti predvidene z zakonom, upoštevajoč vrsto in naravo dejavnosti, je opozorila.
Slovenija v 22 letih samostojnosti še ni celovito zakonsko uredila stavke kot temeljne pravice delavcev in še vedno uporablja zakon nekdanje SFRJ iz leta 1991, je zapisala varuhinja. Po zakonu se v javnih službah s področnimi zakoni določi minimum storitev, ki jih je treba uporabnikom zagotavljati tudi v času stavke. V nekaterih dejavnostih, npr. v zdravstvu, je to urejeno z zakonom, na področju šolstva pa to ni urejeno niti s predpisi niti s kolektivnimi pogodbami.
Vlado zato poziva, da čim prej v sodelovanju s sindikati pripravi vse normativne podlage za zagotavljanje uresničevanja pravice do stavke tako, da pravice drugih ne bodo nesorazmerno prizadete.
STA (Pripravlja: SM)
za rešitev spora o Ljubljanski banki, ki je bil predviden za torek, 22. januarja, je zaradi osebne zadržanosti Arharja preložen za teden dni, so sporočili z zunanjega ministrstva. Ministrstvo bo točen datum srečanja sporočilo naknadno.
Opozorila, da se čas izteka in da bi lahko spor glede varčevalcev nekdanje LB dejansko ogrozil vstop Hrvaške v EU 1. julija, postajajo vse glasnejša, še posebej v luči politične krize v Sloveniji. V skladu s tem se tudi pritisk na Arharja in Rogica, da dogovor o rešitvi spora dosežeta na naslednjem srečanju, stopnjuje. Zunanji minister Karl Erjavec je sicer v četrtek v oddaji Pogledi Slovenije zatrdil, da lahko do konca februarja pripravijo vse, da bo DZ ratificiral hrvaško pristopno pogodbo k EU. Je pa vendarle tudi Erjavec dopustil možnost, da Slovenija ratifikacije ne uredi zaradi politične krize in da Hrvaška 1. julija ne vstopi v EU kot polnopravna članica. »In če zamudi ta rok, se lahko zgodi, da sploh ne bo nikdar polnopravna članica EU,« je opozoril. Kot je pojasnil, v uniji v tem trenutku namreč ni interesa za širitev, ker ima sama zadosti težav. (sta)
Uvodnik
Obsedenost
Zadnje čase opažam in v to sem tudi vedno bolj prepričana, da smo Slovenci že dobesedno obsedeni s politiko. Ali pa poznate še kakšen narod, ki je tako odvisen od politike in politikov kot mi? Saj ni treba poznati celega naroda, dovolj je, da poznate svojo sosesko, prijatelje, sorodnike in, recimo, nekaj znancev iz katerekoli tuje države, pa se lahko takoj prepričate, o čem govorim.
Normalno se mi zdi, da politično dogajanje postane aktualno in tema vsakdanjega pogovora, ko gre za volilne kampanje, pri nas ali po svetu. Ampak to, kar se dogaja pri nas zadnje čase, pa meji na obsedenost. Ne mislim samo na zadnje dneve po bombastični objavi protikorup-cijske komisije, ko vsak dan čakamo oziroma pričakujemo, kaj bo naredil generalni vodja in kaj bodo še povedali ali celo naredili kolovodje posameznih strank. Čeprav že vemo, da bomo v glavnem dočakali le besede. Ko govorim o obsedenosti s politiko, mislim na veliko daljše obdobje.
In ne vem več, ali smo obsedeni z njo, ker praktično ni dneva, da se ne bi razkrivala kakšna večja ali manjša politična afera, ali pa zato, ker ima res takšen vpliv na čisto vsakdanje življenje vsakega posameznika. Se lahko sploh spomnite zadnjega pogovora s komerkoli o čemerkoli, ne da bi vmes padla še beseda o politiki, tako ali drugače? Lahko najdete kakšno družabno spletno omrežje, kjer ni skoraj vsaka druga objava na temo politike? Se lahko pogovarjate o izobraževanju, poslu, vzgoji, vrtnarjenju in kmetovanju, vožnji in potovanju, počitnicah, zaslužku in celo o vremenu - ne da bi vmes vpletali (slovensko) politično dogajanje? Politika se vpleta celo v kuhanje, nakup avtomobila, obleke in čevljev... Pa niti malo ne pretiravam, le pomislite in se spomnite.
Glede na vsesplošno politično obsedenost, kije presegla meje vseh možnih epidemij bolestne odvisnosti, je prav čudno, da se ni pojavila že cela horda specialnih dušnih zdravilcev, kot je sicer običaj. V ZDA bi se gotovo že, toda tam takšne množične politične histerije ni. Pri nas pa kaj drugega kot pojavljanje nekih novih (ne)političnih alternativ, združenj, gibanj ipd. ni videti in slišati. A tudi to je spet le - politika. In obsedenost se nadaljuje...
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 22. januarja 2013
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
Zetale • Proračun v javni obravnavi
Naložbe odvisne izključno od uspeha na razpisih
Župan Anton Butolen je minuli teden na skupni seji občinskega sveta in vaških odborov podrobno predstavil letošnji občinski proračun, ki je težak dobra dva milijona evrov. Kot je bilo jasno razumeti, bodo letos investicije v tej občini povsem odvisne od uspešnosti prijav na razpise.
„Dejstvo je, da se primarna poraba že tretje leto manjša, prav tako se že tretje leto manjšajo sredstva po 21. členu Zakona o financiranju občin, kot so bila zakonsko predvidena. Tekoče porabe pa praktično n mogoče zniževati, že tako imamo kadrovsko eno najmanjših občinskih uprav, najmanjše sejnine itd. Prav tako ni mogoče zmanjševati tekočih transferjev, če hočemo zagotavljati vsaj to kakovost življenja, ki smo jo dosegli in ki je še vedno na nižjem nivoju kot v večini občin. Povhu vsega nas je prizadelo še vračilo odškodnine v zadevi Meltal. Zaradi vsega navedenega je investicijska sposobnost občine zelo majhna. Pravzaprav je edina možnost za večje investicije uspeh na razpisih. Zaradi težav pri zagotavljanju lastnega deleža moramo izbor investicijskih projektov podrediti razpisnim pogojem, kar pomeni, da imajo prednost projekti, s katerimi imamo vsaj minimalne možnosti za uspeh na razpisih,"
je bil jedrnat Butolen.
Po predstavljenem proračunu znašajo skupni prihodki 2,070 milijona evrov, od tega predstavljajo tekoči prihodki 1,217 milijona evrov, transferni prihodki pa nekaj manj kot 851.000 evrov. Na odhodkovni strani je skupaj 2,087 milijona evrov odhodkov, pri čemer znašajo tekoči odhodki dobrih 477.000 evrov, tekoči transferji nekaj čez 422.000 evrov, za investicijske dohodke je predvidenih 1,117 milijona evrov, dobrih 57.000 evrov pa bo šlo za odplačilo dolga.
Najpomembnejša letošnja načrtovana naložba (če bo seveda občina uspešna na razpisu) je modernizacija lokalne ceste Strajna-Preko-že-Potni vrh in lokalne ceste Zg. Ravno-Globočec-Potni vrh: „S celotno investicijo, ki je ocenjena na 918.000 evrov, se bomo prijavili na razpis Južna meja, vendar gre za dvofazno oziroma dvoletno naložbo. Prvi del projekta bi v primeru uspeha na razpisu lahko izvajali letos, v vredno-
V Žetalah je letos največ naložbenega denarja načrtovanega za modernizacije cest, vendar le po pogojem, da bo občina uspela na obeh razpisih, sicer takšnih prizorov, kot je na fotografiji, ne bo videti ...
sti nekaj čez 531.000 evrov, drugi del projekta pa naslednje leto. Druga večja naložba, s katero se bomo prijavili na razpis Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ukrep 322
Ormož • Župan in svetnik oproščena obtožb
Čistilna naprava zgrajena, sodba oprostilna
Okrožno sodišče v Ljutomeru je Alojza Soka in Martina Hebarja oprostilo vseh obtožb, saj sodišču ni bil predložen noben dokaz, menda pa se je tudi sodnik čudil, zakaj je tožilstvo zadevo sploh predstavilo, saj niso imeli kaj predložiti, je o sodbi povedal župan občine Ormož Alojz Sok.
(Za obnovo in razvoj vasi), pa je rekonstrukcija lokalne ceste in javne poti v Nadolah in Kočicah; gre za dva dela lokalne ceste Marnja vas-Pe-klača-Dolena-Ptuj in javne poti Pšetna graba-Zalopata z odsekom na Jurji vrh ter javne poti Peklača-Rakoški vrh.
Celotna naložba je ocenjena na 565.000 evrov. Prvo fazo v vrednosti 300.000 evrov bi v primeru uspešne prijave izvajali letos, drugo fazo pa prav tako kot v prejšnji omenjeni naložbi naslednje leto."
V naložbenem načrtu občine Žetale je po Butolenovih
besedah še obnova Pušniko-ve domačije, ki je ocenjena na 60.000 evrov; projekt so že lani aprila prijavili skupaj s partnerji iz Slovenije in Hrvaške na razpis IPA, rezultate pa še čakajo. „Poleg tega bomo letos 135.000 evrov namenili še za plačilo že izvedenih modernizacij cest, 10.000 evrov pa je predvidenih za pripravo dokumentacije za kanalizacijsko mrežo v centru Žetal, s katero se bomo prav tako prijavili na razpis Južna meja. Samo investicijo pa v primeru uspeha na razpisu želimo izvesti prihodnje leto. Kot partner v projektu bomo namenili 6.000 evrov še za obnovo lovske koče Ti-sovec, ki jo sicer s pomočjo sredstev iz LAS obnavlja Lovska družina Žetale."
Če občina s projekti na razpisih ne bo uspela, potem naložb v Žetalah letos ne bo, vsaj ne večjih: „Projektov, s katerimi ne bomo uspešni na razpisu, ne bomo izvajali, razen ceste Strajna-Prekože-Potni vrh v skrajšani obliki, kolikor bodo pač dopuščala lastna sredstva," je še povedal župan Anton Butolen.
SM
Slovenija • Enotno vozniško dovoljenje
Vozniško dovoljenje na kartici
Od sobote, 19. januarja, velja v vseh državah članicah Evropske unije enotno vozniško dovoljenje, kakršnega v naši državi uporabljamo že nekaj časa. Vozniška dovoljenja so v obliki plastične kartice s strožjo varnostno zaščito.
Župan občine Ormož Alojz Sok in svetnik ormoškega Občinskega sveta Martin Hebar sta bila obtožena zlorabe uradnega položaja, v četrtek pa je potekala tudi obravnava na sodišču. Sicer pa naj bi bil to del zgodbe, ki se v Ormožu vleče že zelo dolgo časa, je povedal Alojz Sok in dodal: „Gre za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Sodincih. Gospod, ki je vložil tožbo, je, po mojem mnenju, neke vrste kolateralna škoda vsega skupaj. On deluje v neki skupini, ki ga je bolj ali manj izrabila za to dejanje, v ozadju pa je en del občinske politike, ki deluje zelo destruktivno in poskuša zaustaviti vse investicije v Ormožu. Čistilna naprava je sedaj narejena in predana namenu, uporabniki pa so se že začeli priključevati nanjo. Spomladi pa bo začela delovati s polno močjo."
In za kakšno zlorabo naj bi šlo? Kot je povedal Alojz Sok, je tožnik trdil, da sta mu on in Martin Hebar ponudila 10.000 evrov, če bi umaknil pritožbo na gradbeno dovoljenje iz
Upravnega sodišča Maribor: „Gospod je bil res v moji pisarni in takrat sva govorila o tem, da bi, če bi uradni cenilec ocenil, da se je vrednost njegovega zemljišča zaradi gradnje kanalizacije in čistilne naprave zmanjšala, dobil odškodnino, če bi se s tem seveda strinjal občinski svet. Takšno oškodovanje bi potem moralo biti priznano tudi drugim strankam, ne le njemu. Vprašal je tudi, ali lahko dobi ta denar vnaprej, odgovor je bil: hipotetično da, če bi bili izpeljani vsi ti postopki, kot je treba. Očitno pa je on to zadevo razumel po svoje. Povedal sem mu tudi, da se o takšni rešitvi lahko pogovarjamo le, če bi vsi umaknili pritožbe z upravnega sodišča. Ker do tega ni prišlo, so zastali tudi vsi pogovori v tej smeri. On osebno je bil pripravljen na pogovor, je tudi umaknil pritožbo in ni več zaviral izgradnje. Umaknila jo je še ena stranka, dve, ki sta najbolj potencirali zadevo, pa ne. Zadeva je bila tako na upravnem in kasneje še vrhovnem sodišču, a je bilo povsod
odločeno, da z dokumentacijo ni nič narobe. Smo pa zaradi tega izgubili veliko časa in stroški investicije so se povečali."
Župan je še povedal, da ga je zelo motilo to, da so imeli pritožniki v celotnem postopku ob strani advokata, ki jim vseskozi ni povedal, da ne bodo mogli doseči statusa stranke v postopku, ker to po zakonu niso mogli biti. Na občini so jim to menda ves čas razlagali. Na dogovor, da se čistilna naprava od vasi odmakne za 500 metrov, če se umaknejo vse pritožbe, pa tudi niso vsi pristali.
Zapletov z vročekrvnimi prebivalci Sodincev pa za Občino Ormož s tem še ni konec. Župan je povedal, da ima eden iz te skupine nasprotnikov čistilne naprave narejen del parkirišča na občinski zemlji, kar je menda potrdila tudi opravljena meritev, katere zapisnika pa vpleteni ni želel podpisati. Sedaj pa je omenjeni baje na Občino prinesel potrdilo, da mu je to dovolil bivši župan.
Viki Ivanuša
Cena vozniškega dovoljenja zaenkrat ostaja nespremenjena, in sicer 21,36 evra. Stara dovoljenja bodo postopoma nadomeščena z novimi, ko bo čas za njihovo podaljšanje ali najpozneje do leta 2033.
Kot so še sporočili iz Ministrstva za infrastrukturo in prostor, pa z omenjenim datumom začnejo veljati tudi določene zakonske spremembe (53. člen Zakona o voznikih), ki se nanašajo na izdajo, veljavnost in podaljšanje vozniškega dovoljenja. Po novem se bodo vozniška dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij AM, Al, A2, A, BI, B in BE izdala z veljavnostjo največ 10 let, vozniška dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij C, CE, Cl, C1E, D, DE, D1 inDlEpaz veljavnostjo največ pet let. Pri tem gre le za upravno podaljšanje, ki ne zahteva dodatnih testov, razen za voznike avtobusov in tovornjakov, ki morajo pred podaljšanjem opraviti zdravniški pregled.
Ob zamenjavi vozniških dovoljenj obdržijo njihovi imetniki vse pravice v obsegu, ki iz-
hajajo iz tega vozniškega dovoljenja (npr. veljavnost kategorij do 80. leta starosti). Po poteku veljavnosti se vozniška dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B1, B in BE podaljšujejo brez predložitve zdravniškega spričevala, vozniška dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E pa le z zdravniškim spričevalom.
Starostna meja za neposredno pridobitev dovoljenj za najmočnej ša motorna kolesa se
povišuje z 21 na 24 let. Uvajajo se nove zahteve za kolesa z motorjem - kandidati zanje bodo odslej morali opraviti teoretični preskus, države članice pa lahko uvedejo tudi preizkuse spretnosti in vedenja v prometu ter zdravniške preglede; za vzajemno priznanje dovoljenj v vseh državah članicah EU priporoča minimalno starost 16 let, ki pa jo države lahko znižajo na najmanj 14 let, in tako bo tudi v Sloveniji.
SM
VOZNIŠKO REPUBLIKA DOVOLJENJE SLOVENIJA
V3'
1-Vzorec
i	SPECIMEN
4a. 02.02.200)	4c. UE Ljubljana
4C.02.02.201S	4d. 1234567890125/3210
5 1234567890123	7. 1, A
,L«ans	^ MU
Beethovnova ulica 003
(AlEi)(M][Ii)[|)[č3](čTg[g
Tako izgleda novo vozniško dovoljenje; na hrbtni strani izkaznice bodo vpisane pridobljene kategorije motornih vozil. Velikost je enaka osebni izkaznici.
Foto: SM
4 Štajerski TEDNIK
Po mestni občini
torek • 22. januarja 2013
Ptuj • Zdravstveni dom v letu 2012 in 2013
Kakovost storitev ni vprašljiva ...
Po še nepotrjenih podatkih naj bi Zdravstveni dom Ptuj v letu 2012 posloval pozitivno, takoj vsaj v tem trenutku kažejo njihovi izračuni. V pretežni meri jim je uspelo izpolniti ves dogovorjeni pogodbeni program do zavarovalnice. To jim je uspelo z velikim trudom in veliko požrtvovalnostjo vseh zaposlenih, ker so vedeli, da je treba delo opraviti, nekatere stvari tudi drugače, če želijo, da bo poslovanje pozitivno.
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj
»Najpomembnejše je, da dobro delamo in da imamo dober kader; nič nam ne bi pomagalo, če nam pacienti ne bi zaupali,« poudarja direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. Najpomembnejši so ljudje, ne aparature in prostori, ki pa so seveda tudi pomembni. Na ljudeh so v letu 2012 veliko delali, največ s premestitvami na druga delovna mesta, če so želeli delo racionalizirati; seveda ni bilo lahko prestaviti nekoga v neko drugo delovno okolje. Vztrajanje pri starem jim pozitivnega rezultata ne bi prineslo.
Največji strošek v zdravstvenih domovih so stroški dela, tudi zaradi visoko izobraženega kadra. Že pet let delajo skladno z zahtevami standarda kakovosti, kar od njih zahteva določen red, iz katerega izhajata tudi kakovost in transparentnost. V letošnjem letu je njihova želja pridobiti akreditacijo, da bi svojo kakovost dela še povečali. Varčevali so pri nabavah, tako da sprejetega plana nabav v letu 2012 niso realizirali povsod tam, kjer te niso bile nujno potrebne, zaradi tega tudi ni bilo ogroženo izvajanje dejavnosti na posameznih področjih, ki se ob centralni lokaciji na Potrčevi odvijajo še v zunanjih ambulantah v Zavrču, Žetalah, Podlehniku, Leskovcu, Kidričevem in na Hajdini.
»Ne glede na krizo in stalno zmanjševanje obsega sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, od koder dobijo tudi večino sredstev za svoje delovanje, tržni delež (medicina dela) predstavlja le manjši delež, lani smo razpolagali z okrog osem milijoni evri, je naš prvi cilj izvajanje pogodbenih obveznosti in kakovostnih storitev, od katerih ne odstopamo, odstopati je mogoče oziroma bo mogoče le pri materialu, da pri obvezovanju, na primer, ne bomo uporabili najboljšega obvezilnega, sanitetnega materiala,« pravi direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. »Zdravniki bodo še naprej delali po najboljših močeh, tako kot doslej, ker ne morejo reči, da bodo zaradi manj denarja delali slabše, da bodo paciente 'slabše' pregledali. H kakovosti storitev nas zavezuje tudi ISO-standard 9001:2008, ki smo ga pridobili leta 2007. Naš naslednji korak bo ne glede na krizo pridobitev akre-ditacije, do katere se bomo
glede na dosežene standarde kakovosti lahko veliko lažje prebili, kot če tega standarda ne bi imeli in ne bi imeli za seboj več uspešnih presoj,« pove direktorica, ki je prepričana, da gre za svojevrstno zavajanje pacientov, da se zanje ne bo nič spremenilo, ker ne bo isto, če bomo morali uporabiti slabši obvezilni material. Ob tem pa je razveseljivo, da se bodo nekatere stvari, ki so se doslej v zobozdravstvu plačevale, vključile v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Kadrovska zasedenost iz leta v leto boljša
Zdravstveni dom Ptuj tako ali drugače skrbi za zdravje okrog 80 tisoč občanov. V dežurno službo ZD Ptuj pri-jahajo tudi pacienti s širšega območja, ne samo s Ptujskega: iz Lenarta, Ormoža in Maribora, v poletnem času pa je tudi veliko turistov. Čeprav v tem trenutku še ne vedo, kakšna bo njihova organizacijska prihodnost, jim bo ta skrb ostala. Zagotovo pa se bo moralo zdravstvo razvijati, ne pa stagnirati, tudi zaradi vedno večjega števila starejših ljudi.
V	tem trenutku je v ZD Ptuj zaposlenih 186 ljudi, od tega je 43 zdravnikov.
Kadrovska zasedenost se iz leta v leto izboljšuje, tako da bodo v roku leta ali dveh lahko nadomestili tudi starejše zdravnike, ki še delajo, da bi lahko pokrili potrebe občanov po zdravstvenem varstvu na primarni ravni na svojem gravitacijskem območju. Kadrovsko strukturo jim je glede na leto 2011 uspelo bistveno izboljšati. Pohvalijo se lahko s kar nekaj specializan-ti na področju zobozdravstva, od tega sta dva na ortondotiji in en na paradontologiji, ter štirimi na področju splošne medicine, kjer v tem letu pričakujejo še dve specializantki. Dve, ki sta lani končali specializacijo, pa so tudi zaposlili.
V	splošni medicini bodo še zaposlovali, zdravnike potrebujejo za izvajanje dejavnosti prehospitalne enote, za ur-gentno službo. Študij bo končalo tudi nekaj medicinskih sester, ki si bodo pridobile naziv diplomirane medicinske sestre. Zadovoljstvo s kadrovsko zasedbo pa jim lahko pokvarijo dodatne zahteve iz zakona o omejevanju javne porabe oziroma spremembe normativov, zaradi česar bi
bili prisiljeni zmanjšati število zaposlenih. Ker so imeli lani več zdravnikov, se jim je povečala tudi glavarina.
V leto 2013 s smelimi in
jasnimi cilji
V lanskem letu se je masa denarja, s katero so razpolagali, zmanjšala za štiri do šest odstotkov, natančnih izračunov še nimajo, za letos natančno še ne vedo, za koliko se bodo zmanjšala razpoložljiva sredstva za dejavnost. Po prvih napovedih pa se jim bodo za 20 odstotkov zmanjšala sredstva amortizacije, kar se bo posledično odrazilo tudi pri morebitnih novih nabavah, za 2,5 odstotka naj bi se znižale tudi cene storitev, za dober odstotek pa se bodo zmanjšala tudi sredstva za ad-ministrativno-tehnična opravila. »Če bomo letos dobili za 10 odstotkov manj sredstev kot leta 2012, pomeni to, da bo naš letni proračun manjši za 800 tisoč evrov, pri osmih odstotkih pa 640 tisoč evrov manj. Že nekaj let se obseg sredstev zmanjšuje, ne pa tudi program,« pojasnjuje direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, ki tudi pove, da v zdravstvu tako ali drugače varčujejo že šest let. V petih letih so jim tako odvzeli že za eno celo leto amortizacije. Če se bo to zgodilo tudi letos, bo to pomenilo, da bo naša amortizacija manjša še za dodatnih 20 odstotkov. To je na dolgi rok zelo slaba popotnica za nadomeščanje opreme.
»V ZD Ptuj smo sproti skrbeli za posodabljanje opreme, zato teh posledic še ne čutimo, na dolgi rok pa se zadeve
zagotovo ne bodo izšle. Čeprav so se sredstva nenehno zmanjševala, je program ostal nespremenjen. V letu 2012 smo izgubili edino na delu programa socialne delavke v dispanzerju za mentalno zdravje, za kar smo sprožili tudi arbitražo, ki se je delno že končala v našo korist. Še naprej pa se borimo, da bi pridobili še 0,6 programa. Kaj se bo zgodilo z zdravstvom na primarni ravni v tem letu, še ne vemo. Mi smo si plane za leto 2013 postavili ne glede na to, če bo treba, bomo med letom ustavili tudi plan nabave. Naši načrti za letos so smeli. Za nakup medicinske opreme bomo v tem letu namenili 298 tisoč evrov. Med drugim bomo kupili novi spirometer za potrebe pljučnega dispanzerja, ta nabava je prednostna, kot tudi nabava opreme za nove referenčne ambulante. Za potrebe dejavnosti parodontologije bomo obnovili prostore, kupili potrebno opremo in uredili operacijsko sobo. Načrtujemo pa tudi obnovo prostorov za patronažno službo, trenutno pa obnavljamo prostore za dežurno službo. Kupili pa bomo tudi avtomobile za pa-tronažno službo in sanitetno vozilo. Delamo tako, kot da bomo večji, stopicanje na mestu ne vodi nikamor, tega se v ZD Ptuj še kako zavedamo,« je o načrtih za leto 2013 povedala direktorica ZD Ptuj.
V lanskem letu so načrtovali amortizacijo v višini 464 tisoč evrov, točnega podatka o tem, kolikšen je bil izkoristek, pa v trem trenutku še nimajo. Kupili so nekaj aparatur za zobozdravstvo, kjer so bogatejši tudi za novi sodobni digitalni rentgen, z njim
so povezane vse ambulante, koristijo ga tudi ZD Ormož in zasebniki, posodobili so računalniške sisteme, kupili reševalno vozilo za potrebe urgentne službe popolnoma novega tipa, avtomobil za patronažno službo, v celoti so obnovili ženski dispanzer, ga opremili z najsodobnejšim ultrazvokom in uredili posebno sobo za preventivno dejavnost. Zaradi vse večjega usihanja gospodarstva se je močno znižal obseg dela v medicini dela. Da ne bi še naprej padal, bodo morali nekaj narediti tudi s cenami njegovih storitev. Načrtujejo znižanje le-teh, drugače ne bo šlo, sicer s temi storitvami ne bodo več konkurenčni.
Uspešna tudi preventiva
Tako kot v kurativi, so uspešno realizirali tudi preventivni del, programe za preprečevanje srčno-žilnih bolezni, delavnice zdravega hujšanja za odrasle, ki so najbolj obiskane, delavnice odvajanje od kajenja, za katere pa je zelo težko dobiti kandidate, zdrav življenjski slog, test hoje na 2 km in preventiva v zobozdravstvu kot tudi v okviru šolske populacije. Na preventivnem področju dosegajo lepe rezultate, lahko bi naredili več, če bi tudi plačilo bilo. Primerjava z letom 2011 je pokazala, da so tudi na področju preventive dosegli več kot v letu 2011. Izvedli so več delavnic, ki jih niso izvajali samo na Ptuju, temveč tudi zunaj s ciljem, da bi se čim bolj približali uporabnikom in njihovim potrebam. Prvi referenčni ambulanti so odprli v letu 2011, v letu 2012
so odprli tri v Kidričevem, po eno pa na Hajdini, v Podleh-niku in na Ptuju. Ljudje so jih dobro sprejeli.
Kot pove Metka Petek Uhan, v letu 2012 niso beležili večjega števila pritožb na njihovo delo glede na prejšnja leta. Vseh pritožb je bilo sedem, ki so se v glavnem nanašale na način komuniciranja. »Ljudje, ki delamo na javnih mestih, ne samo v zdravstvu, posebej pa še v zdravstvu, se moramo zavedati, da je center vsega dogajanja pacient, njemu se je treba približati. Res pa je, da imamo takšne in drugačne paciente in tudi takšne in drugačne terapevte, kot tudi takšno in drugačno ostalo osebje. Vse vojne se na koncu končajo za mizo, tako se moramo tudi obnašati. Na svojem delovnem mestu moraš biti največji profesionalec ne glede na pacienta,« je povedala Metka Petek Uhan in dodala, da pa so se srečali tudi z odškodninskimi zahtevki. V vlogi mediatorke na sodišču, je ena izmed prvih mediatork v zdravstvu, se lani ni pojavila, četudi mora dnevno tako ali drugače me-diatorsko posredovati tudi do 50-krat. »V kriznem času se najbolj vidi, da so ljudje pod velikimi pritiski, tako v službi kot doma. Zato je v teh časih tudi tolerančni prag toliko nižji, ljudje prej izbruhnejo, tudi v situacijah, v katerih so doslej ostali po navadi mirni. V negotovosti živeti je zelo hudo. Vidim, da se je treba vedno več pogovarjati,« pravi. »S hudimi izzivi pa se srečujemo tudi vodilni delavci,« pravi Metka Petek Uhan. Država, ministrstvo pred nas postavljata okvire, kako pa bomo določeno stvar izpeljali, je prepuščeno nam samim. Za zdaj pa v ministrstvu ostajajo neomajni, kar zadeva lokacije nočne dežurne službe, ki se že dobro leto in pol izvaja v prostorih ptujske bolnišnice. Z željo preseliti se z njo nazaj v prostore Zdravstvenega doma Ptuj so seznanili tudi ministra za zdravje Tomaža Gantarja, da bi tako delali, dokler ne bo zgrajen novi urgen-tni center na Ptuju, katerega izgradnja je predvidena v letu 2014, vendar brez uspeha, na tej lokaciji je treba vztrajati, pravi. Tudi za paciente je nerodno, da se morajo ob 22. uri, če pridejo deset minut pred 22. uro, seliti skupaj z zdravnikom na novo lokacijo, posebej še v zimskem času.
MG
torek • 22. januarja 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK 5
Od tod in tam
Ptuj • Viktorinov večer »Pridite in poglejte«
V petek, 25. januarja, ob 19. uri vabljeni na Viktorinov večer v refektorij minoritskega samostana na Ptuju. Naslov večera je "Pridite in poglejte". Gostja bo mag. s. Magda Burger - šolska sestra De Notre Dame iz Ljubljane. Za glasbeni utrinek bo zapel mešani pevski zbor župnije sv. Petra in Pavla na Ptuju pod vodstvom zborovodje Uroša Sa-gadina. Sestra Magda Burger bo predstavila Slovenski pastoralni načrt, ki ga poznamo pod kratico PIP. Sestra Magda je pri nastajanju pastoralnega načrta vseskozi aktivno sodelovala v pripravljalnem odboru in o tem pravi: »Živa občestva Cerkve in njihovi posamezni člani bodo z novo apostolsko gorečnostjo vabili in spremljali brate in sestre k osebni veri, k osebnemu srečanju s Kristusom kot Odrešenikom človeka, da bi se drug drugemu lahko darovali v ljubezni« (PIP 59). Dokument nam bo približala na tak način, da bo lahko vsakdo razumel, da je zares treba »zavihati rokave« in vsak na svojem področju odriniti na globoko. Skupaj bomo odkrivali, kaj želi dokument povedati občestvu in kje iskati novo apostolsko gorečnost za življenje. Smo v času družbenih razmer, ko potrebujemo drugačen odnos do sočloveka in družbe, ki bo temeljil na duhovni prenovi in poštenem ter odgovornem družbenem angažiranju. Vabljeni!
Peter Pribožič
Slovenija • Namesto VURS in FURS zdaj UVHVVR
Prvega januarja letos so se v skladu s spremembo zakonodaje o varni hrani združile Veterinarska in Fito-sanitarna uprava RS ter del Kmetijskega inšpektorata in Direktorat za varno hrano v enotno institucijo pod imenom Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Nova UVHVV deluje v okviru Ministrstva za kmetijstvo in okolje. V novi Upravi bo zaposlenih 396javnih uslužbencev, zakonodaja pa zagotavlja organom v sestavi ministrstev strokovno neodvisnost, tudi za izvajanje nadzornih nalog. Trenutno UVHVVR, ki ima sedež na Dunajski 22 v Ljubljani, vodi v. d. generalnega direktorja Jernej Drofenik, njegova namestnica pa je Vida Čadonič Špelič. Nova institucija se bo ukvarjala predvsem s pripravo predpisov s področja varne hrane, izvajanjem enotnega uradnega nadzora v verigi varne hrane in z upravljanjem s tveganji za zdravje ljudi, živali in rastlin. Uprava bo tudi pokrivala zdravje rastlin, fitofarmacevtska sredstva, krmo, semenarstvo, zaščito živali, kakovost in varnost živil, zaradi česar posega zakon tudi v druge zakone. Na področju varne hrane se torej zagotavlja visoko raven varovanja življenja in zdravje tako za ljudi in živali, kakor tudi za rastline, so sporočili iz (bivšega) VURSa.
SM
Slovenija • Denar za komasacije
Foto: SM
Foto: SM
Ministrstvo za kmetijstvo je konec minulega tedna najavilo za marsikatero občino že težko pričakovan razpis za sofinanciranje projektov komasacije in agromelioracije. Razpis bo uradno objavljen ta petek, rok za prijavo pa se bo iztekel 27. marca ob polnoči. Tokrat je v okviru razpisa na voljo okoli štiri milijone evrov, elektronske vloge pa bodo občine lahko oddajale od 11. marca do izteka. Cilj ukrepa je izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva. Na zadnji enak razpis (uradno se imenuje razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podu-krep št. 1: komasacije in agromelioracije), kije bil zaprt 28. februarja lani, je bilo poslanih 11 vlog občin, ki jim je bilo razdeljeno nekaj manj kot 2,5 milijona evrov. Med občinami s Ptujskega, ki so že napovedale prijavo na tokratni razpis, so občine Videm, Dornava in Gorišnica.
SM
Ormož • Dobrodelno praznovali obletnico delovanja
Fiposor občanom podaril defibrilator
Podjetje Fiposor, d. o. o., družba za finančno-poslovne storitve in davčno svetovanje, je v oktobru praznovalo 20-letnico obstoja in ob tem lepem jubileju so kot družbeno odgovorno podjetje želeli nekaj narediti tudi za širšo skupnost. Prišli so na idejo, da Občini Ormož podarijo defibrilator v vrednosti čez 2000 evrov, ki so ga namestili v pritličju občinske zgradbe in so ga v petek svečano predali namenu.
Foto: Viki Ivanuša
Direktor Fiposorja Mitja Lukner in župan občine Ormož Alojz Sok ob prevzemu defibrilatorja
V občinski zgradbi je poleg Občine Ormož tudi sedež Upravne enote Ormož, zato je zgradba zelo obiskana in se v njej obrne veliko ljudi. V preteklosti se je že zgodilo, da so stranke potrebovale zdravniško pomoč, zato je pridobitev zelo dobrodošla. Naprava za pomoč pri zastoju srca je precejšnja donacija in župan Alojz Sok se je direktorju podjetja Mitji Luknerju zahvalil za velikodušno potezo, čeprav z upanjem, da jim defibrilatorja ne bo treba uporabiti. Če pa bi ga potrebovali, pa so se tudi že primerno usposobili, saj so za zaposlene obeh inštitucij že opravili izobraževanje za uporabo defibrilatorja.
Tudi direktor Mitja Lukner se je pridružil želji, da aparata ne bi bilo treba uporabljati, vendar je sedaj v primeru potrebe pomoč za uporabnike pri roki. Podjetje Fiposor je začelo delati leta 1992 z enim zaposlenim in v najetih po-
slovnih prostorih na Hardeku. Od leta 1996 so v lastnih poslovnih prostorih na Kerenči-čevem trgu 5 a. Zaposlenih je 10 delavcev, letos pa se jim bo pridružila še ena. Imajo čez 200 komitentov in mesečno pripravijo preko 500 obračunov plač. Podjetje si s svojim timom dobrih strokovnjakov s področja računovodstva in davkov nenehno prizadeva dosegati visok standard kakovosti svojih storitev, zato so z njimi zadovoljni tako samostojni podjetniki, družbe, zadruge, društva, pa tudi zavodi, skladi in občine. O tem govori tudi priznanje „naj računovodski servis v kategoriji velikih servisov", ki so ga prejeli v letu 2011, še bolj pa številne zadovoljne stranke, ki jim ni bilo treba plačevati dodatnih davkov ali kazni. Na podlagi objavljenih letnih poročil je bil podjetju Fiposor dodeljen tudi mednarodni certifikat Excellent SME bonitetne hiše
Coface v sklopu Gospodarske zbornice Slovenije. Poleg tega, da dobro skrbijo za svoje stranke, pa želijo tudi zaposlenim zagotoviti ustrezno delovno klimo, zadovoljstvo na delovnem mestu in brezhibno strokovno usposobljenost. Tako so edino podjetje, ki je
na širšem ormoškem območju doslej pridobilo certifikat Družini prijazno podjetje.
V letu 2012 je podjetje pridobilo sredstva razvojne pomoči Pomurju, s katerimi so opremili poslovne prostore v Ljutomeru, kjer so odprli poslovno enoto.
Viki Ivanuša
Polenšak • 50 let Turističnega društva
Ob zlatem jubileju tudi zbornik
Polenško turistično društvo, najbolj prepoznavno po prazniku žetve, kruha in pogač, letos praznuje okroglih 50 let delovanja. Tudi sicer je društvo izjemno dejavno, saj skozi vsako leto izvede še številne druge prireditve in tako bo tudi letos, na kar je ob zadnjem občnem zboru še posebej opozoril predsednik TD Po-lenšak Franc Kukovec.
Tako lani kot letos januarja bodo predstavniki TD Polenšak sodelovali na mednarodnem sejmu turizma v Ljubljani, kjer vedno navdušijo z dobrotami svojih članic. „Lani smo uspešno izpeljali še predavanje o zdravljenju brez zdravil, pustno povorko, čistilno akcijo z vsemu društvi na Polenšaku, ki je že več let zelo množična, pa seveda nepogrešljivo peko gibanic, s kolesi smo se za prvi maj podali na Jeruzalem, izvedli tradicionalno košnjo trave in seveda našo osrednjo dvodnevno prireditev ob prazniku žetve, ki smo ga letos predstavili širši javnosti tudi v televizijski oddaji Pod lipo ter v radijskih oddajah Radia Ptuj Orfejček in Iz kraja v kraj. Pa to še zdaleč ni vse, saj smo bili potem še na izletu pri članih TD Rad-vanje in na Rimskih igrah v Ptuju, sodelovali v društvenih igrah, bili na kožuhanju koruze v Radvanju, za konec leta pa smo uspešno izpeljali še božično-novoletni koncert," je lanske aktivnosti društva na kratko povzel predsednik Kukovec, ki ob tem ni mogel mimo velike pridobitev TD; dograjenega in prenovljenega turističnega doma s turističnim muzejem. Ta je v sedanji
podobi res lahko v ponos društvu in kraju.
„Mislim, da si bomo prav po slovesnem odprtju našega pravzaprav novega doma najbolj zapomnili lansko leto. To je bila tudi naša daleč največja naložba v obstoju našega društva, saj je zahtevala skupaj 300.000 evrov. Poplačali smo vse izvajalce del, vendar smo za to morali najeti kredit, ki ga nameravamo odplačati v naslednjih nekaj letih. Res pa je bilo prav zaradi omenjene naložbe, za katero smo uspeli pridobiti del denarja tudi iz razpisa, izjemno naporno
in delavno; uspešno smo prestali veliko kontrol in drugih preverjanj, zato si za letos želimo nekoliko bolj mirno leto, čeprav bo to zelo težko, saj vstopamo v jubilejno, 50. leto delovanja društva in so pred nami seveda novi načrti, izzivi ... "
Med njimi je, kot je bilo slišati iz plana dela za letošnje leto, tudi izdaja zbornika ob zlatem jubileju TD Polenšak, v katerem bo zajeto delovanje društva skozi čas ter razvoj kraja skozi vsa ta leta. Seveda pa bo tudi letošnja osrednja prireditev TD ob prazniku že-
tve julija še posebej slovesna.
Sicer pa bodo v TD izvedli tudi vse vsakoletne prireditve in aktivnosti kot vsa leta doslej. Franc Kukovec je ob koncu nagovora zbranim na „zla-tem" občnem zboru v nedeljo popoldne še povedal: „Ob vsem tem vsakoletnem naštevanju dejavnosti in aktivnosti vedno pomislim, ali bomo še zmogli. In vedno naše društvo primerjam z drevesom, pri katerem največ dela in odgovornosti nosi deblo, vodstveni organi društva, vendar brez vej ni sadov, zato mora vsaka vejica odigrati svojo vlogo -vsak član društva je tako še kako pomemben, da lahko dosegamo uspehe! Ti niso majhni, so rezultat veliko vloženih naporov in dela vseh nas. A ne gre le za delo, pomembno je tudi to, da z najrazličnejšimi aktivnostmi in prireditvami spodbujamo druženje, medsebojno spoštovanje in ohranjamo prijateljske vezi. V tem vidim še poseben uspeh našega društva. Ponosni pa moramo biti na naše ustanovitelje, ki so leta 1963 postavili temelje društva. Nadgrajujmo jih tako, da bodo ob 100-letnici društva lahko naši zanamci ponosni na nas!"
SM
Predsednik TD Polenšak Franc Kukovec (na posnetku ob odprtju prenovljenega in dograjenega doma) je ob letošnjem jubileju, 50-letnici delovanja društva, napovedal tudi izdajo zbornika ter izrazil upanje, da bo društvo najeti kredit za naložbo uspelo čim prej tudi izplačati.
6 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 22. januarja 2013
Prvenci-Strelci • Tretje domače koline TD Markovci
Dela čez glavo, da o slastnih dobrotah ne govorimo ...
V deželi korantov je že od nekdaj veljalo, da je bil v zimskem času, še posebej v dneh pred fašenkom, ko so se včasih ženili, tudi čas za zadnje koline. Ker je to pomemben domač praznik, so se v turističnem društvu občine Markovi odločili, da običaj ohranijo.
Letošnje tretje koline so člani turističnega društva občine Markovci pripravili ob vaškem domu Prvenci-Strelci. Predsednik društva Franc Brodnjak je bil navdušen, saj so se tradicionalnih kolin tudi letos udeležili predstavniki drugih društev, ki delujejo na območju občine, pa seveda predstavniki občine Markovci, sponzorji in do-natorji. Po starem običaju je namreč tudi na vaških kolinah veljala za »vstopnico « le dobra mera za klobase.
Kljub visokemu snegu so se pred vaško-gasilskim domom Prvenci-Strelci prvi ljudje zbrali že okoli pol osme ure
Foto: M. Ozmec
Veliko dela je bilo tudi v kuhinji, kjer so gospodinje pripravljale južino in nato še obilno kolinsko večerjo.
Foto: M. Ozmec
Tudi z izdelavo mesnih klobas je bilo precej dela, še več pa nato s pripravo kašnic in krvavic.
zjutraj, kjer so jim gospodinje najprej postregle jutranjo južino, nato pa so se moški skupaj odpravili po svinjo, ki je bila dobro rejena, saj je tehtala okoli 200 kg. Nato pa so svoje težaško delo pričeli mesarji Mirko Čuš, Vlado Bezjak in Janko Cigula. Nekaj pred deveto uro so ob pomoči drugih članov društva in domačinov mesarji svinjo spravili na »stolico«, kjer so nadaljevali z »razpravljanjem«. In medtem ko so jo „slekli" in razkosali, so gospodinje Majda Čuš, Oti-lija Vajda in Milena Milošič v kuhinji pripravile krop ter vse drugo, kar je na kolinah potrebno, zadišalo pa je tudi po domačih dobrotah, saj so v krušni peči pripravljale tudi vse drugo, kar je potrebno za pogostitev povabljenih na koline. Pridružili so se jim seveda tudi člani turističnega in nekaterih drugih društev v občini, vsi pa so s seboj prinesli tudi » mero za klobase«. Eni večjo, drugi manjšo, a vsak je bil dobrodošel.
In ko so mesarji svinjo raz-
lo dobre »rezančove župe« pa »hrtišnih kosti«, tu je bila seveda tudi sveža svinjska pečenka z »restanim krompirjem«. Manjkalo ni hrena in domačih kašnic, celo gibanico so jim ponudili. Na obloženih mizah so jim postregli tudi domače vino raznih lastnikov, tako da so bili vsi, ki so se zbrali na kolinski večerji, navdušeni. Še posebej organizatorji, saj se jim je pridružil tudi marko-vski župan Milan Gabrovec.
In tako so dolgo v noč jedli, pili in se zabavali, ob zvokih domačih muzikantov so se nekateri tudi veselo zavrteli, vmes pa obujali spomine na tiste lepe stare dobre čase. Vsekakor so tudi tretje koline lepo uspele, članice in člani Turističnega društva Markov-ci pa so z njimi dokazali, da lahko tudi to staro kmečko opravilo ohranjajo na nadvse prijeten način.
M. Ozmec
Foto:M. Ozmec
Gospodar Franc Brodnjak (predsednik TD, z očali) je skrbel, da mesarji niso bili žejni.
Foto: M. Ozmec
Okoli poldneva so sedli k prvi južini; po starih običajih so jim postregli kislo juho, nato pa pražena jetrca s kuhanim celim krompirjem ter kuhanim kislim zeljem.
kosali ter kose mesa obesili na kavlje, da so se ohladili, so pridne gospodinje vse, ki so bili na kolinah, povabile na prvo kolinsko južino. Po starih običajih je to dobra kisla juha, nato pa pražena jetrca s kuhanim celim krompirjem in kuhanim kislim zeljem. Preden pa so prijeli za žlice, jih je gospodinja povabila, da so skupaj zmolili. Sicer pa na bogato obloženi mizi ni manjkalo dobre kmečke potice, domače pijače in vsega drugega, kar sodi na prave domače koline.
Seveda pa s tem kolin še zdaleč ni bilo konec, saj je bilo treba pripraviti še vse, kar je potrebno za izdelavo mase za mesne klobase, nato pa še za kašnice in krvavice. Mesarji so skupaj s pomočniki poparili (oharali) tačke in glavo, nato je bilo treba vse še skuhati ter pripraviti za kašnice, gospodinje pa so na-rezale slanino in je velik del spražile za ocvirke. Pripraviti in obdelati je bilo treba tudi vso meso; nekaj rebrc in lepših kosov so primerno začinile in spravile v krušno peč za pečenko, oziroma za pravo kolinsko večerjo, del mesa so pripravili za razsolo, kjer se bo meso »pacalo« dobra dva tedna, nato ga bodo popekli in spravili v »tunko«, nekaj kosov mesa pa bodo tudi dimili ali dali »zelhat«.
In kot se spodobi, med prijetnim opravilom ni manjkalo veseljačenja, mastnih šal in petja, ker pa je bilo na kolinah pridnih rok vedno dovolj, so tako kot včasih na kolinah, možakarji sedli za mizo in vrgli karte. Gospodinje so medtem nadaljevale pripravo obilne kolinske večerje, na kateri so se zbrali vsi skupaj s sorodniki in prijatelji kmalu po 17. uri. Na njej ni manjka-
Pa brez zamere
Obračun
Prvi (in hkrati zadnji) trije tedni v letu
V nedeljo sem imel rojstni dan. In kot je pri takih zadevah v navadi, sem ob tej priložnosti tudi sam pri sebi malček pogledal v preteklo leto, naredil obračun za nazaj in načrt za naprej (teh načrtov se sicer itak nikoli ne držimo, a je prvinsko človeško, da jih zmeraj znova delamo. Kaj hočemo, tako pač je.). In veste, kaj sem ugotovil?
Seveda ne, a vam bom povedal. Zraven vsega ostalega se mi zdi pomembna ena stvar, ki je sicer dvorezen meč, a mi je v zadnjih dveh, treh tednih precej polepšala življenje. Sicer vam niti pod razno vam ne pravim, da se je v svojem življenju morate polastiti tudi vi, saj je precej nevarna. Za kaj torej gre? Gre za to, da sem v zadnjih treh popolnoma izklopil aktualno politično-gospodarsko dogajanje. Je to drža intelektualca? Seveda ne. Je to drža aktivnega državljana? Nikakor. Je to drža, ki koristi? Ne. A tako kot dosti ljudi vsako leto naredi neke vrste post, ko se odreče ali alkoholu ali mastni hrani ali čemu drugemu (marsikdo ima žal tudi celoletni post, kar se tiče razuma), sem se torej sam v prvih tednih novega leta (in torej v zadnjih tednih mojega osebnega starega leta) odrekel aktualnim po-litično-gospodarskim informacijam. To še zdaleč ne pomeni, da sem postal miselno lenoben, saj se namreč nisem razšel z mojimi dobrimi prijateljicami, knjigami in s svojim najboljšim prijateljem (in velikokrat tudi napornim sogovornikom, a tako pač je), umom. Kar sem naredil, je torej »zgolj« izklop aktualnega dogajanja v politično-gospodarski kloaki. Ugotovitve? Kot že nakazano, se počutim precej dobro. Ukvarjam se s stvarmi, ki so mi pri srcu, razmišljam o zadevah, ki so pomembne za mojo osebo, posvečam se samemu sebi. Svoj vsakdan mi ne določajo drugi, ampak sam. Na kratko torej - živim svoje življenje.
Na tej točki morda porečete, da itak vsak živi svoje življenje; in seveda se boste v istem hipu, ko boste to pomislili ali rekli, krepko zmotili. Resnica je žal taka, da večina ljudi ne živi svojega življenja, ampak nekaj, kar jim (seveda podzavestno in prefinjeno) servirajo drugi. In potem živijo s tistim svojim ših-tom (če so toliko srečni, da ga imajo), televizorjem, s cenenim pivom v pločevinki in pečenim piščancem v roki. Pa pravijo, da ima to njihovo življenje smisel. Pa čeprav pravzaprav to, kar počnejo, ni življenje, pa tudi smisla nima kaj dosti. A to je tisto, kar ustreza onim, ki premikajo ključne figure po šahovnici, ki ji rečemo svet. Kakor jim ustreza tudi to, kar sem sam počel v teh zadnjih dveh, treh tednih. Kajti dolgoročno gledano moje početje ni niti priporočljivo, niti produktivno. Če namreč dolgoročno prakticirate ta odnos do aktualnega dogajanja, igrate po točno teh pravilih, ki jih želijo oni tam gor. Odnos »briga me, klinc jih gleda, ne bom niti spremljal niti volil, vsi so enaki« je namreč točno to, kar daje vetra v njihova krila. Mi naj lepo plačujemo davke, bomo poslušni in pasivni državljani, oni pa bodo za nas »furali« državo. Pa kaj še. Hvala lepa, gospodje, tega ne mislim(o) početi.
A kot rečeno, kak teden, dva, tri odklopa na leto precej godi. Še posebej zato, ker se v tem času lahko osvežite in nabrusite svoje kritično mišljenje. Kar namreč v takem primeru počnete, torej ni umik, ampak nasprotno, ojačanje pozicije. To pa je zmeraj dobro. Seveda, če to dejansko hočete in če dejansko želite razmišljati. V nasprotnem primeru pa se vam opravičujem, da sem vam kratil vaše življenje s tem tekstom. In vam želim še obilo poceni podpovprečnega piva in kurjih bedrc.
Gregor Alič
torek • 22. januarja 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEBHiK 7
Markovci • Kljub zapletom in prekinitvam proračun sprejet
Letos naj bi gospodarili z okoli 6,5 milijona evrov
Kljub zapletom in dvema prekinitvama seje so svetniki občine Markovci sprejeli dopolnjen predlog proračuna za leto 2013, vreden dobrih 6,5 milijona evrov, soglašali s spremembo poslovnika ter potrdili investicijski program za kanalizacijo v Novi vasi in posodobitev projekta za medgeneracijsko druženje Stojnci.
Na prvi letošnji seji občinskega sveta v sredo, 16. januarja, so na predlog župana Milana Gabrovca dnevni red dopolnili še z dvema točkama, a so kljub zapletom, ki so zahtevali dve prekinitvi, z devetimi točkami opravili v slabih dveh urah.
Med pobudami in vprašanji je Ivan Svržnjak predlagal, da naj se vsi javni razpisi za zbiranje ponudb izvajalcev objavijo tudi na spletni strani občine. Konrad Janžekovič je ponovno opozoril na nujnost čimprejšnje sanacije Lagune, saj je po nedavnih poplavah za to primeren trenutek. Župan je pojasnil, da so priprave na sanacijo v zaključni fazi in da pripravljajo zahtevke za sofinanciranje sanacije, ki jo bodo naslovili na največje onesnaževalce Lagune, intenzivni dogovori pa tečejo tudi z ministrstvom za okolje in civilno iniciativo.
Franc Rožanc je opozoril na vse resnejše probleme zaradi nameravane širitve bio-plinarne v Sobetincih in ob tem poudaril, da se po okolici razširja neznosen smrad,
Po besedah predsednika uprave PS Janeza Erjavca je poslovni izid za minulo leto zadovoljiv, saj kaže okoli 1,8 milijona prihodkov, sejme Megra, Engra, Kogra, Agra in Inpak pa si je ogledalo skoraj 134 tisoč obiskovalcev. Sodelovalo je 2030 »sejmarjev« iz 32 držav, ki so se predstavili na 82.300 m2 razstavnih površin.
Letos bo Gornja Radgona gostila rekordnih osem sejmov; ob stalnih bosta prvič pripravljena še obrtni ter sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti. Izvedenih bo tudi šest ocenjevanj kakovosti. V sklop uvodnih pomladnih prireditev (4.-7. april) sodijo sejmi gradbeništva (Megra), energetike (Engra), komunale (Kogra) in obrti (POS). Istočasno (5.-7. april) bo Post Viva (pogrebniška in pokopališka dejavnost), v drugi polovici aprila (9.-21.4.) pa bosta še sejma Lov (sejem lovstva in ribištva) in Natura (sejem aktivnosti in oddiha v naravi). Mednarodni kmetijsko-živil-
saj naj bi v bioplinarno do-važali tudi živalske kadavre, zato ga je zanimalo, ali je občina ukrepala na zahtevo civilne iniciative, ki je odločno proti širitvi. Župan je pojasnil, da dogajanje budno spremljajo, da si na zahtevo civilnega gibanja Krog iz Ljubljane prizadevajo za čim prejšnjo rešitev problematike, ter zatrdil, da ministrstvo še vedno ni izdalo dovoljenja za širitev bioplinarne.
Brez zapletov so potrdili še spremembe poslovnika občinskega sveta, s katerimi podaljšujejo rok za pošiljanje vabil za seje sveta z dosedanjih 7 na 10 dni pred sklicem.
Amandma na amandma in na vse tri amandmaje
Precej se je razprava zapletla ob obravnavi dopolnjenega predloga proračuna za leto 2013. Kot je pojasnil župan, je ŠD Bukovci vložilo pripombe na predlog proračuna v času javne razprave.
ski sejem Agra bo v običajnem terminu konec avgusta (24.-29.8) in je kot največja sejemska prireditev v Gornji Radgoni tudi najpomembnejši tovrstni sejem v regiji sosednjih držav. S poslovno razstavo bo predstavil področje kmetijstva z najnovejšo kmetijsko mehanizacijo in opremo. Predvidoma bo dežela gostja Avstrija, sodelovanje pa sta že potrdili avtonomna pokrajina Vojvodina in Republika Srbska. Dogovori o sodelovanju
Društvo se ne strinja s tem, da ne bi prejeli nobenih sredstev, nasprotujejo pa dodelitvi sredstev za objekt ŠD Stojnci in ŠD Markovci za prestavitev športnih površin na novo lokacijo. Župan je pojasnil, da tega predloga ni mogoče v celoti realizirati; društvo je namreč v letu 2012 prejelo 33.000 evrov za nakup zemljišča za širitev
potekajo še s Hrvaško, Črno goro in Madžarsko, kot predsedujoča v EU pa je k udeležbi povabljena tudi Litva. Od druge polovice maja do 23. avgusta se bo na sejmišču zvrstilo tradicionalno ocenjevanje kakovosti (meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, sadni sokovi, brezalkoholne pijače in embalirane vode, vino iz ekološko pridelanega grozdja, med ter kmetijska mehanizacija in oprema).
NŠ
športnega parka. Ker pa je bil nakup zemljišča onemogočen, so sklenili, da bodo sredstva porabili v druge namene. Zaradi varčne naravnanosti in ker ŠD Bukovci prejetih sredstev ni porabilo za prvoten namen, pa je smiselno, da jih porabi v letu 2013 za nujna vzdrževalna dela.
Med tremi amandmaji je Marjan Meglič (SDS) predlagal, da bi za 1500 evrov zmanjšali postavko, namenjeno 75-letnici Folklornega društva Markovci, in bi ta znesek prenesli na zmajar-ski klub Lastovka Prvenci. Igor Ambrož (SDS) je predlagal, da bi iz sredstev, namenjenih za urbanistično prenovo vasi, prenesli 6000 evrov za nabavo kosilnice v športnem parku Zabovci. V amandmaju , ki sta ga v imenu svetniških skupin SLS in SDS vložila Ivan Svržnjak in Marjan Meglič, pa je bilo predlagano, da naj se županu omeji prerazporejanje sredstev med posameznimi proračunskimi postavkami s predlaganih 20 na 2 % ter da se županu dovoli spreminjanje investicijskih projektov s predlaganih 20 na 2 %.
Župan se z vsebino predlaganih amandmajev ni strinjal, zato je na vse tri podal svoje amandmaje. V njih je predlagal, da se sredstva v prvih dveh amandmajih zagotovijo, vendar iz proračunskih postavk za gradnjo oziroma prestavitev športnega parka ŠD Stojnci. Županova amandmaja so svetniki z večino glasov tudi potrdili. Ker pa je v času do sprejema proračuna pričel veljati novi zakon o izvrševanju proračuna, ki se smiselno uporablja
tudi za lokalne skupnosti, je župan predlagal še amandma na amandma obeh svetniških skupin, usklajen z novim zakonom. Predlagal je, da se županu dovoli prerazporejanje sredstev med posameznimi podprogrami v višini 15 %, med glavnimi programi pa v višini 10 %. Predlagal je tudi, da bi smel župan spreminjati investicijske projekte, ki ne presegajo 100.000 evrov, v višini 20 %, kot to dovoljuje omenjeni zakon. A opozicija se s tem ni strinjala, saj so na predlog Ivana Svržnjaka sejo prekinili zaradi posveta svetniških skupin. Kljub županovemu opozorilu, da bi amandma opozicije močno oteževal poslovanje in delo občinske uprave, v nadaljevanju županova amandmaja nista dobila podpore. Svr-žnjak je županu očital, da so se za drastično omejitev njegovih pristojnosti odločili zato, ker mu ne morejo zaupati. Ni zaleglo niti opozorilo Franca Ferčiča (LDS), da je treba spoštovati zakonska določila, saj je Marjan Meglič znova zatrdil, da imajo prav svetniki opozicije; da pa ne bi tavali v temi, je predlagal, da poiščejo pravno pomoč, zato so podprli županov predlog, da zaplet preuči statu-tarno-pravna komisija, za kar so sejo drugič prekinili.
Predsednik komisije Franc Rožanc je nato sporočil, da ima občinski svet možnost omejiti odstotek prerazporeditve sredstev, o kateri lahko odloča župan sam. Zato je Ivan Svržnjak v imenu obeh svetniških skupin predlagal nov amandma, v katerem so predlagali znižanje odstotka za sredstva, ki jih lahko pre-razporeja župan, s 15 na 10 %
med posameznimi podprogrami ter z 10 na 3 % med glavnimi programi. Prav tako so predlagali, da sme župan spreminjati vrednost investicijskih projektov do 20 %, a le za projekte, katerih vrednost ne presega 30.000 evrov. Tak amandma je bil sprejet, saj je zanj glasovalo 6 svetnikov.
Soglasno za proračun in vse druge predloge
V nadaljevanju so brez pripomb soglasno podprli dopolnjen predlog proračuna s sprejetimi amandmaji vred, v katerem je predvidenih dobrih 4,8 milijona prihodkov ter blizu 6,5 milijona odhodkov. Ob tem je župan Milan Gabrovec poudaril, da je dobra polovica proračuna, kar 3,5 milijona, predvidena za investicije. Največ sredstev naj bi namenili za nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omrežja.
Razpravljali so tudi o predlogu občinskega prostorskega načrta za Novi Jork, potrdili idejni projekt za gradnjo kanalizacije v Novi vasi v skupni dolžini 4.281 m, kar naj bi veljalo dobrih 666.000 evrov, ter soglašali z novelacijo projektne dokumentacije za ureditev centra za medgeneracijsko druženje v Stojncih, saj se bodo z obema projektoma prijavili na razpis za evropska in državna sredstva.
Ker občina ne more biti kreditodajalec, so soglašali z razvezo prodajne pogodbe z enim od kupcev parcele v obrtni coni, dodatno pa potrdili še predlog za brezplačno pridobitev zemljišča v Bukovcih, ki ga bodo lastniki namenili za ureditev ceste, ter predlog sklepa o širitvi stavbnih zemljišč v Sobetin-cih.
Ob koncu je župan sporočil, da se je na posebnem računu občine za zbiranje pomoči prizadetim v novembrskih poplavah zbralo že 23.935 evrov. Ob tem se je vsem darovalcem iskreno zahvalil, javno zahvalo pa izrekel občini Hajdina, ki je na omenjen račun nakazala znesek ene sejnine vseh svetnikov. Preden pa so se razšli, je svetnike spomnil, da so se tudi oni dogovorili, da bodo eno sejnino nakazali na omenjeni račun, pa vsi tega še niso storili.
M. Ozmec
G. Radgona • Predstavitev sejmov v letu 2013
Še dva nova sejma
Na Pomurskem sejmu (PS) so prikazali pokazatelje lanskoletnih dogajanj na gornjeradgonskem sejmišču, novinarji pa so se seznanili tudi s sejemskimi dogodki, ki se bodo zvrstili letos.
8 Šta/m&FEDNlK
Evropa in svet
torek • 22. januarja 2013
Strasbourg • Dogajanje v Sloveniji
Evropski poslanci zaskrbljeni, a različnih mnenj
Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič je v Strasbo-urgu opozorila, da zaradi vladne krize pada ugled Slovenije v Evropi in da bo trpelo tudi gospodarstvo. Tanja Fajon meni, da prava rešitev niso le nove volitve, ampak iskanje širokega političnega soglasja. Ivo Vajgl zaradi polarizacije v Sloveniji trenutno vidi le bolj ali manj slabe rešitve.
Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je v zvezi z vladno krizo po objavi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) dejala, da SDS premiera Janeza Janše ne bi zamenjala, saj mu zaupa. Kot je pojasnila, je Janša »garač in strateg«, v stranki pa ne vidi nikogar, ki bi imel takšno avtoriteto, da bi ga lahko nasledil. Glede zahtev koalicijskih partnerjev, naj Janša odstopi, pravi, da ti očitno menijo, »da so samo oni dobri in pridni, Janša pa da ni«. Glede prihodnosti Mazej Kukovičeva pričakuje rešitve »od tistih, ki paktirajo skupaj«. Po njenem mnenju bo verjetno prišlo do glasovanja o zaupnici vladi, kjer je »izid jasen«, nato pa nova koalicija ali predčasne volitve.
Zaradi poročila KPK izgubljamo čas v boju proti krizi, pa tudi verodostojnost v EU, še pravi. O korupciji pišejo tuji mediji, nekateri iz Slovenije blatijo državo v tujini, vse te turbulence pa bodo negativno vplivale na gospodarstvo, je opozorila in dodala, da bonitetne ocene že padajo.
Njen poslanski kolega Milan Zver medtem napoveduje, da bo sedanja vlada zagotovo izgubila večino in bo Slovenija dobila novo, »ta pa bo odvisna od tistih, ki imajo moč«. »Po mojem v slovenskem parlamentu neka nova večina že obstaja, ki pa je zaenkrat še tiha,« pravi. Predčasne volitve se mu ne zdijo prav verjetne. O tem, da poročilo KPK vendarle napada tudi Jankovica, pa Zver pravi, da je ta »že nekaj mesecev cokla levice«. »Ve se za njegove težave in to je postalo za levo sredino problem. Sedaj se ga hočejo politično znebiti. To se je na kongresu PS tudi zgodilo.«
Tanji Fajon (S&D/SD) se medtem vse bolj zdi, da so predčasne volitve neizogibne, a boji se, »da zgolj mešanje kart in menjava oblasti ne bosta prinesla rešitve«.
Kot namreč poudarja, potrebujemo široko politično soglasje ter rešitve. »Edina prava in najboljša rešitev je, da se končno že zavemo resnosti situacije, presežemo nesoglasja in zamere in ukrepamo v skupno korist.«
Evropski kolegi po besedah Fajonove z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v Sloveniji in ne razumejo, kaj se je zgodilo z državo, ki je nekoč veljala za zgodbo o uspehu. »Kot doma, tudi v tujini opažajo, da tavamo, da smo nekako izgubili kompas, kot da ne vemo natančno, kaj želimo in kakšni so naši interesi. Politična in gospodarska nestabilnost, izgubljanje socialnih in moralnih vrednot, nemo opazovanje bogatenja posameznikov in kraja državnega premoženja - to seveda lahko skrha ugled in podobo Slovenije,« je menila.
Poslanec Ivo Vajgl (ALDE/Zares) glede razvoja dogodkov v Sloveniji pravi, da zaradi polarizacije in nepripravljenosti na razumne kompromise trenutno »obstajajo samo slabe in nekoliko manj slabe rešitve«. Sicer pa je prvi pogoj za karkoli spoštovanje minimalnih standardov evropske demokracije in to pomeni, da politiki, ki so obtoženi ali osumljeni korupcije, odstopijo, nato pa svoje ugovore in pritožbe uveljavljajo po sodni poti, je dodal. V danih okoliščinah se mu zdi še najmanj slaba rešitev »konstruktivna nezaupnica na osnovi zaveze strank morebitne nove koalicije, da bodo novega mandatarja podpirale in omogočile izvajanje reformskih programov, ki so nujni za izhod iz krize«.
Glede mnenja kolegov v Evropskem parlamentu Vajgl pravi, da se ti čudijo, da v Sloveniji tisti, ki so obtoženi korupcije, ne odstopijo, ali da jih takoj ne razrešijo njihove lastne stranke. Slovenija ima sicer po njegovih besedah »še nekaj časa, da se uredi, ker smo majhni, in posebnega zanimanja za razmere pri nas v svetu ni. Kmalu pa utegne biti drugače.«
Lojze Peterle (EPP/NSi) kot najboljšo rešitev za Slovenijo vidi »odgovorno in pošteno politiko z učinkovito vlado, ki bi lahko izpeljala nujne reforme in uveljavila odgovorno, ne-koruptivno upravljanje državnega premoženja - začenši z bankami«. Kot je dejal, ne odklanja a priori nobene rešitve, ve pa, da glavne smeri reševanja ne moremo spreminjati. »Za boljšo rešitev od sedanje vlade bi se zavzemal, če bi kdo ponudil boljšo in izvedljivo alternativo. Zaenkrat je ne vidim. Imam vtis, da pri nas 'slovenski Monti' ni mogoč.« Tudi on je posvaril, da na finančnih trgih očitno ponovno padamo. »Evropska unija si želi reformno sposobne in učinkovite Slovenije, ne pa večnega boja, kdo bo koga,« je poudaril in dodal, da se samo leto dni po volitvah in po treh letih prejšnje neučinkovite vlade skupaj s temi kolegi, »kaj dobimo, če gremo ponovno v neučinkovito alternativo«. (sta)
New Delhi • Po
brutalnem posilstvu
Obtoženim bodo sodili na naglem sodišču
I VÍW0MTM» .
* =íír a íran _
S T&ITSIff t wlKiWW E3TS1	,5 STOP ,
Foto:sfgate.com
Indijska sodnica Namri-ta Agarval je odločila, da bodo petim obtoženim za brutalno posilstvo 23-le-tne študentke, ki je nato podlegla poškodbam, sodili na naglemu sodišču za zločine nad ženskami. Na tem posebnem sodišču v New Delhiju bo prvo zaslišanje v primeru potekalo v ponedeljek.
Od marca 2012 v Indiji deluje okoli 1200 naglih sodišč, s katerimi želijo doseči pospešitev sodnih procesov in s tem razbremenitev sodnega sistema. Po ogorčenju, ki ga je v državi vzbudilo omenjeno brutalno posilstvo, so v začetku januarja v indijski prestolnici vzpostavili šest naglih sodišč, ki bodo obravnavala samo primere zločinov nad ženskami, še posebej posilstev.
Če bodo obtoženi spoznani za krive umora, jim grozi smrtna kazen, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Odvetnik enega izmed obtožencev je sporočil, da bo vložil prošnjo za izvedbo sodnega procesa izven indijske prestolnice, saj se boji, da bo proces zaradi izrednega zanimanja medijev pristranski. Za šestega obtoženca še preverjajo, ali je polnoleten. Če bodo ugotovili, da ni, mu bodo sodili kot mladoletniku.
Obtoženi so 16. decembra v New Delhiju 23-letno študentko na avtobusu posilili in pretepali z železnimi palicami. Pretepali so tudi njenega fanta, nato pa oba vrgli iz še vozečega avtobusa. Dva tedna kasneje je študentka podlegla poškodbam v bolnišnici v Sin-gapurju. (sta)
Rim • Pred volitvami
Italijanska leva sredina želi Prodija
V DS ocenjujejo, da bi Prodi za predsedniški položaj lahko dobil podporo tako na sredini kot na levici. Nekdanji premier Silvio Berlusconi je v začetku tedna kot možnega kandidata za predsednika omenil predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, ki pa ga mesto italijanskega predsednika ne zanima. Berlusconi bi sicer v Kvirinalu najraje videl svojo dolgoletno desno roko Giannija Letto, a je malo verjetno, da bi nekdanji državni sekretar dobil zadostno večino v parlamentu.
Medtem pa se odhajajoči predsednik zavzema, da bi ga prvič v zgodovini Italije nasledila ženska. Med kandidatkami se omenja vodja poslanske skupine PD Anna Finocchia-ro. Kot kandidata za Napoli-tanovega naslednika se sicer omenjata tudi nekdanji premier Giuliano Amato ter nekdanji ustavni sodnik Gustavo Zagrebelsky. V Rimu ne izključujejo niti možnosti, da bi predsedniški položaj prevzel Mario Monti, ki je konec leta odstopil z mesta premiera, če mu ne bi uspelo po februarskih parlamentarnih volitvah znova prevzeti premierskega položaja. (sta)
Beograd • Srbski predsednik Nikolic:
Nikoli ne bomo priznali Kosova
Foto: beloblog.com
Italij anska levosredinska Demokratska stranka (DS) bi na mestu predsednika države rada videla nekdanjega predsednika Evropske komisije in italijanskega premiera Romana Prodija, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Sedanjemu predsedniku Gi-orgiu Napolitanu se maja izteče sedemletni mandat.
Foto: kurir-info.rs
Srbija ne bo nikoli priznala neodvisnosti Kosova, je poudaril srbski predsednik Tomislav Nikolic. »To bi bilo kršenje ustave, ki je ne bi nikoli poteptal,« je dejal po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.
Ob tem je srbski predsednik zagotovil, da država ostaja na evropski poti. S te poti nikoli ne bo odšla sama, lahko jo samo odslovijo. »V kolikor je to tisto, kar EU želi, naj rečejo: nočemo vas. Ne more pa si izmišljevati vedno novih pogojev,« je dejal Nikolic v pogovoru z dopisniki nekaterih svetovnih medijev. Srbija mora izpolniti formalne pogoje iz poročila Evropske komisije. »Jaz o drugih pogojih ne razmišljam,« je poudaril Nikolic. »Pričakujem datum, sicer nikogar v Srbiji ne boste mogli več prepričati, naj izpolnjuje pogoje EU, saj za njimi stoji še kup drugih pogojev,« je pojasnil.
Da bi Kosovo dobilo sedež v Združenih narodih, je po mnenju Nikolica nemogoče. »Če bi bilo to mogoče, bi to napisali v platformo in v resolucijo,« je poudaril. Sicer po njegovih besedah Srbija nima nič proti temu, da bi bilo Kosovo na primer evropska regija in kot tak član več mednarodnih organizacij, bank in podobno. O priznanju pa govora ne more biti. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Peking • Kitajska je v letu 2012 zabeležila 7,8-odstotno gospodarsko rast, kar je najnižja stopnja rasti v zadnjih 13 letih. Po razmeroma šibkem tretjem četrtletju je bila rast v obdobju med lanskim oktobrom in decembrom vnovič krepkejša in je znašala 7,9 odstotka na letni ravni, je sporočil kitajski statistični urad. Kitajska je močnejšo rast v zadnjem četrtletju beležila na račun povečanja industrijske proizvodnje in obsega trgovine na drobno. Obseg industrijske proizvodnje se je v celotnem letu 2012 povečal za 10 odstotkov, prodaja na drobno pa za 14,3 odstotka. Toulouse • Ameriški letalski proizvajalec Boeing, ki se trenutno spopada s tehničnimi težavami letal 737 dreamliner, ima vendarle tudi razlog za slavje. Lani je namreč glede na naročila prvič v zadnjem desetletju prehitel evropskega rivala Airbus, dobavil pa je tudi več letal, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Airbus je danes razkril, da je leto 2012 zaključil z 833 neto naročili, kar je precej manj od rekordne številke 1419 prodanih letal v letu 2011. Ob tem pa je evropski letalski proizvajalec lani dobavil rekordnih 588 letal 89 strankam, je na današnji novinarski konferenci v francoskem Tolouseu po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pojasnil izvršni direktor Airbusa Fabrice Bregier. Boeing je na drugi strani lani dobavil 601 letalo, vknjižil pa je 1203 neto naročil.
New York • Ameriška banka Citigroup je lani ustvarila 7,5 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 32 odstotkov manj kot predlani. Skupni prihodki so se s predlanskih 78,4 milijarde dolarjev znižali na 70,2 milijarde dolarjev, je danes objavila banka. Rezultat banke so znižale izgube od prodaji manjšinskih deležev in drugi enkratni učinki, med drugim višji stroški pravd in nižji zneski ob sprostitvi rezervacij. Poslovanje banke je bilo slabše od napovedi analitikov, poročajo tuje tiskovne agencije. V zadnjem lanskem četrtletju je banka ustvarila 1,2 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 25 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Prihodek se je glede na predlansko zadnje četrtletje zvišal za šest odstotkov na 18,2 milijarde dolarjev. Bonn/Düsseldorf • Nemška telekomunikacijska družba Deutsche Telekom bo v naslednjih mesecih v Nemčiji ukinila 1200 delovnih mest. Ukinjanje je del programa, s katerim naj bi družba letno prihranila okoli 100 milijonov evrov letno, je danes poročal nemški časnik Handelsblatt. V družbi so nemški tiskovni agenciji dpa potrdili, da bodo ukinili okoli 1200 delovnih mest, in sicer vsako deseto delovno mesto v knjigovodstvu, trženju in kontrolnih službah. Program naj bi imel po pisanju časnika kratkoročne učinke in naj bi bil končan do konca junija letos, koncern pa si obeta okoli 100 milijonov evrov prihranka letno. Helsinki • Finska Nokia je danes napovedala, da bo oklestila svoj oddelek za informacijsko tehnologijo, pri čemer bo več kot 800 delovnih mest prenesla na indijske zunanje izvajalce, na Finskem pa bo podjetje odpustilo okoli 300 zaposlenih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Finski proizvajalec mobilnih telefonov je junija lani napovedal zmanjšanje števila zaposlenih za okoli 10.000. Nokiin oddelek za informacijsko tehnologijo trenutno šteje približno 2000 zaposlenih.
Moskva • Ruski energetski gigant Gazprom je danes sporočil, da je v tretjem četrtletju minulega leta zabeležil 305,05 milijarde rubljev (7,54 milijarde evrov) čistega dobička, medtem ko je ta v enakem obdobju leto dni pred tem znašal 151,98 milijarde rubljev (3,76 milijarde evrov). V koncernu so dober rezultat pripisali višjim prihodkom. Prodaja Gazproma se je namreč v tretjem poslovnem četrtletju na letni ravni okrepila za 18 odstotkov na 1120 milijard rubljev (27,69 milijarde evrov), so sporočili iz kon-cerna. V prvih devetih mesecih lani se je medtem čisti dobiček ruskega plinskega velikana v letni primerjavi kljub odličnim rezultatom v tretjem trimesečju znižal za 12 odstotkov, tako da je znašal 813,7 milijard rubljev (20,12 milijarde evrov). sta
Köln • Neverjetno, a resnično
Nemški katoliški bolnišnici zavrnili zdravljenje žrtve posilstva
Katoliški bolnišnici v nemškem Kölnu sta zavrnili ambulantno zdravljenje žrtve posilstva, danes poroča lokalni časnik Stadt-Anzeiger. Tako naj bi se odločili, ker ne želita predpisovati t. i. jutranjih tabletk. Bolnišnici sta kasneje sporočili, da je pri klicu urgentne zdravnice, ki je žrtev prva obravnavala, prišlo do »nesporazuma«.
Neka 25-letna ženska se je minuli mesec ponoči v mestu zbudila na klopi v parku in posumila, da ji je nekdo dal t. i. drogo za posilstvo.
Urgentna zdravnica je zanjo poklicala dve bolnišnici in ju vprašala, ali bi opravili pregled, da bi ugotovili, ali je bila res posiljena.
A tako bolnišnica St. Vin-cenz kot bolnišnica Heilig Geist sta po telefonu pregled zavrnili. Tega so nato opravili v luteranski bolnišnici, je povedala urgentna zdravnica Irmgard Maiworm.
Po poročanju časnika sta bolnišnici odklonili pregled, ker so zdravniki zakonsko obvezani, da žrtvam posilstva svetujejo, naj vzamejo t. i. jutranjo tabletko, ki prepreči nosečnost. To pa je v nasprotju s katoliškim naukom.
Predstavnik kolnske nad-škofije je sicer zanikal, da bi bolnišnici zavračali obravnavo žrtev posilstev. Če se je to zgodilo, ni bilo v skladu z našo politiko, je dejal Christoph Heckeley in dodal, da to močno obžalujejo. Obenem je potrdil, da bolnišnici ne predpisujeta jutranjih tabletk. (sta)
torek • 22. januarja 2013
Kultura, izobraževanje
Štajerski TEDNIK 9
Ptuj • Knjižnica Ivana Potrča
Bi si izposodili elektronsko knjigo?
Do konca februarja si lahko člani ptujske knjižnice brezplačno izposojajo elektronske knjige kar od doma. Na voljo je več kot 20.000 e-knjig v angle-
Že nekaj let se na tržišču poleg klasičnih pojavljajo tudi elektronske knjige. Nekateri se nad njimi navdušujejo, drugi dogajanje brezbrižno opazujejo, tretji odkimavajo in se bojijo, da bodo elektronske knjige pregnale dobre stare tiskane prijateljice na smetišče zgodovine. Ne ozirajoč se na slednje so elektronske knjige tu, med nami, kjer si bodo klasičnim knjigam ob strani našle nov prostor pod soncem in svoj krog bralcev. Ponudba elektronskih knjig je v tujini, še zlasti v anglo-ameriško govorečem okolju, v zadnjih letih močno narasla in njihova prodaja zavzema na knjižnem trgu vedno večji delež. V Sloveniji na tem področju še močno zaostajamo, saj nam založniki ponujajo le nekaj sto slovenskih elektronskih knjig.
Prodaji elektronskih knjig želimo slediti tudi knjižnice in bralcem ponuditi izposojo e-knjig. Za to pa potrebujemo diametralno klasičnim knjižni-
cam tudi v spletnem prostoru vzpostavljeno okolje elektronske knjižnice, ki omogoča vodenje evidence članov, brskanje med e-knjigami in njihovo izposojo ter zagotavljanje vseh predpisov glede izposoje in varovanja avtorskih pravic.
Prvi poskusi izposoje e-knjig v slovenskih knjižnicah so bili bolj v smislu izposoje e-bralni-kov, na katerih so bile naložene vnaprej določene e-knjige. Bralec je po bralnik prišel v knjižnico in po določenem času ga je bilo treba vrniti. Bolj kot množični izposoji e-knjig je bila storitev namenjena potešitvi radovednosti uporabnikov in promociji oziroma seznanjanju z bralniki.
Smisel izposoje e-knjige ni v tem, da mora bralec v knjižnico po gradivo in ga prinesti nazaj, temveč v tem, da si lahko e-knjigo izposodi kar od doma, iz bolnišnice, med dopustom, četudi je na drugem koncu sveta, in seveda kadar koli, saj je e-knjižnica odprta
ves čas. In smisel je tudi v tem, da nikomur ni treba skrbeti, kdaj je treba knjigo vrniti, saj
po poteku izposojevalnega roka postane preprosto neaktivna. Izgradnja takšne e-knji-
žnice je v spletnem okolju zelo kompleksna in zahteva sorazmerno visok finančni vložek, zato ni smiselno niti racionalno, da bi se ga lotevala vsaka knjižnica zase.
V ptujski knjižnici v sodelovanju z drugimi območnimi knjižnicami in narodno knjižnico do konca februarja uvajamo poskusno izposojo elektronskih knjigi iz zbirke eBook Public Library Subscription Collection ponudnika EBSCOhost. V tej zbirki je na voljo preko 20.000 e-knjig v angleškem jeziku, ki si jih lahko člani knjižnice izposodijo brezplačno.
Do zbirke lahko člani knjižnice dostopate v prostorih knjižnice ali na daljavo (npr. od doma), pri čemer za prijavo uporabite uporabniško ime in geslo, ki ga uporabljate tudi za Mojo knjižnico. Knjige si lahko izposodite in berete na osebnem ali prenosnem računalniku ter drugih prenosnih napravah, kot so bralniki, ta-
blični računalniki, pametni telefoni in podobno. V ta namen je treba namestiti brezplačen program Adobe Digital Editions, ki omogoča izposojo in branje e-knjig. Spletna povezava za dostop ter podrobnejša navodila za izposojo e-knjig so objavljena na spletni strani ptujske knjižnice.
Zagotovo se sprašujete, kdaj si bomo lahko izposojali tudi slovenske e-knjige. Novembra preteklega leta je Študentska založba na slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani predstavila Biblios, slovensko spletno okolje za prodajo in izposojo e-knjig slovenskih založnikov. Sistem bo imel dve vsebinsko ločeni okolji. Eno bo namenjeno prodaji e-knjig slovenskih založnikov, drugo okolje pa bo knjižnicam omogočalo organizacijo izposoje slovenskih e-knjig. Biblos je trenutno še v fazi testiranja in morda si kaj več od njega lahko obetamo v prihodnjem letu.
Milena Doberšek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Ptuj • Mojstrski tečaj za pianiste pod vodstvom doc. Adriane Magdovski
Z glasbo navdušuje mlade
V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju je od 11. do 13. januarja potekal mojstrski tečaj za učence in učitelje klavirskega oddelka, ki ga je vodila pianistka Adriana Magdovski.
Srednjo šolo je končala na današnjem Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. V tem času je prejela 1. nagrado in najvišje število točk (100) na državnem tekmovanju (TEMSIG) v Celju. Študij je nadaljevala na Universität für Musik und darstellende Kunst v Gradcu (Avstrija), v razredu prof. Doris Wolf-Blumauer, ki je o njej povedala, da spada med največje talente, ki jih je kdaj koli poučevala. Izpopolnjevala se je še pri prof. Normi Fisher v Londonu in na podiplomskem študiju v Stuttgartu na Staatliche Hochschule für Musik und darstellende Kunst pri profesorjih Olegu Maisen-bergu in Wolfgangu Bloserju. Njen največji mednarodni uspeh je nagrada na tekmova-
nju Gina Bachauer International Junior Piano Competition v Salt Lake Citiy-ju (ZDA). Sedaj deluje kot docentka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.
Vsak učenec tovrstnega tečaja si zasluži skrajno previdno in spoštljivo obravnavo. Pri tem moramo upoštevati njegove prirojene tehnične in muzikalne dispozicije ter pri razvijanju talenta izhajati iz njih. Treba je paziti, da ne porušimo dobrega odnosa med učencem in njegovim učiteljem, ki je gotovo najzaslužnejši za otrokov napredek. Učencu je treba pojasniti, čemu služijo izobraževalni tečaji ali delavnice, kot jih nekateri poimenujejo. Z vsakim od dvanajstih učencev je predavate-
ljica individualno obravnavala pripravljeno snov. Veliko je povedala o drži rok, o premagovanju najrazličnejših tehničnih problemov, o fraziranju in vlogi diha v izvajanju glasbe. Posvetila je veliko pozornosti igranju kantilene (spevnih mest), zvočnemu odnosu med melodijo in spremljavo in igranju polifone glasbe. Učence je skušala spodbuditi k razvijanju glasbene fantazije in notranjega doživljanja glasbenega teksta. Njeno delo z učenci je odražalo skrb za razvoj notranje motivacije, ki je izredno pomembna pri glasbenem razvoju vsakega glasbenika. Predvsem zato, ker mu s tem vzbudimo zanimanje za vsebino glasbe, njeno sporočilo in za učenje inštrumenta. Tovr-
Foto: arhiv ZGS
Adriana Magdovski (v sredini) v družbi svojih učenk na glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla
stna motivacija mladega glasbenika reši želje po nezdravi tekmovalnosti, rivalstvu in hlastanju po uspehu, ki nemalokrat nimajo nobene zveze z zdravim odnosom do glasbenega sporočila. Učenci so bili deležni tudi mnogih koristnih nasvetov za vajo inštrumenta doma. Takšna oblika strokovnega izobraževanja je koristna tudi za pedagoge, posebno za mlade, ki še nimajo toliko izkušenj, da bi bili kos vsem problemom, ki se nakopičijo pri pouku. Na tečajih učitelji poglabljajo svoje znanje, s tem pa tudi samozavest, ki je nujna za dobrega pedagoga. Seveda so še druge oblike izobraževanja. Tu mislim na branje literature s področja metodike klavirskega pouka in druge glasbene literature, na obiskovanje koncertov, predvsem pa na študij glasbenih del, s katerim pridemo do lastnih spoznanj in ugotovitev, ki so najbolj dragocene. Tečaji, seminarji, predavanja in delavnice ne bi smeli biti potuha za učitelje, ki se ne trudijo dovolj, ampak le še en način, da si znanje razširijo, obogatijo in prevzamejo tiste predloge, ki jim najbolj ustrezajo in jih bodo lahko uporabili pri pouku. Doc. Adriana Magdovski je navdušila v vseh pogledih. Njena strokovnost je
prvovrstna, odnos do učencev pozoren in naklonjen.
Mojstrski tečaj je Adriana Magdovski sklenila s predava-
njem »Kako premagati tremo« in s koncertom udeležencev, na katerem so se kot gosti predstavili tudi njeni učenci. Naj končam z besedami ravnateljice šole Klavdije Zorjan Škorjanec: »Danes je bilo zopet čudovito. Adriana je prekrasna pianistka in znanje, ki ga ima, zna tudi prenašati. Najbolj pa me navdihuje njena ljubezen do glasbe, občutek, kako zna z otroki in kako jih zna navdušiti.«
Milena Sever
Gorišnica • Dobrodelnost mladih
Podari igračo ali knjigo
Mladi člani Rdečega križa na OŠ Gorišnica so se v decembru odločili za dobrodelno akcijo Podari igračo ali knjigo.
Očiščene in nepoškodovane igrače so zbirali šest dni v decembru 2012 pred pričetkom pouka v za to pripravljene škatle v šolski avli. Sprejemali smo jih učenci in mentorica Lidija Lozinšek. Vsak prostovoljni darovalec se je podpisal v zvezek. Zbrane igrače so ponudili na božičnem bazarju v šoli 20. decembra. S prostovolj-
nimi prispevki bodo pomagali učencem, ki so bili ogroženi v poplavah.
Igrače in knjige, ki so ostale na šoli, so razdelili učencem prve triade, v jutranje varstvo in v podaljšano bivanje ter v vrtec. Preostanek smo podarili na Center za socialno delo v Ptuju in v Varno hišo.
Mladi člani Rdečega križa
Foto: arhiv OS Gorišnica
Tudi mladi so za dobrodelnost!
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 22. januarja 2013
Videm • Pogovor z Brankom Mariničem
„Očitno sem pred časom dregnil, kamor ne bi smel ..."
Konec januarja se poslanec SDS Branko Marinič, kot je napovedal, po devetih letih poslavlja od poslanskih klopi in se vrača na svoje prejšnje delovno mesto. Sam pravi, da je bila njegova decembrska odločitev o odstopu pomembna: „Pri tem mi je bila v veliko pomoč družina, ki me je vseskozi podpirala, a žal v zadnjih nekaj letih tudi mnogo pretrpela. Moja odločitev sloni tudi na pogovoru z volivkami in volivci v mojem volilnem okraju ter prijatelji in znanci, ki so mi vedno stali ob strani."
Foto: Črtomir Goznik
Branko Marinič: „Po odhodu iz parlamenta predvidevam, da bo predvsem manj pritiskov in manipulacij, ki sem jih bil deležen tudi zato, ker sem očitno v preteklem mandatu, ko sem vodil komisijo DZ po zakonu o preprečevanju korupcije, s svojim delom dregnil tja, kamor, kot mi sedaj kaže pogled za nazaj, očitno ne bi bil smel ..."
Na vprašanja, ali bi morda kaj spremenil v času, ko je delal kot poslanec, kakšno stvar izpeljal drugače in ali je ostalo še kaj, kar bi želel dokončati, Marinič odgovarja: „Vseskozi sem si prizadeval za sprejemanje in obravnavanje zakonodaje, ki bi zagotavljala enakomeren razvoj Slovenije. Žal nismo uspeli sprejeti zakonodaje o ustanovitvi pokrajin. Prav pokrajine so namreč tisti dejavnik, s katerim bi lažje decentralizirali Slovenijo. Mi pa bi dobili svojo - ptujsko pokrajino. V prvem mandatu vlade Janeza Janše je bila pokrajinska zakonodaja pripravljena, tudi v preteklem mandatu smo jo predlagali v okviru poslanske skupine, pa je bilo obakrat premalo politične volje levih strank. Seveda pa sem imel in še vedno imam veliko idej. Predvsem pa sem želel pomagati pri uresničevanju in izpeljevanju projektov, ki bi v naše kraje prinašali dodano vrednost. V mislih imam predvsem manjše oziroma srednje velike obrate avtomobilske ali podobne industrije. Je pa včasih tudi težko pomagati, če ni prave ideje iz neposrednega okolja. Sicer pa sem kot poslanec vseskozi aktivno sodeloval v odboru za promet ter odboru za šolstvo, kulturo in šport. Zavzemal sem se tudi za pridobitev proračunskih sredstev za cestno in železniško infrastrukturo. Tako se intenzivno nadaljuje posodobitev železniške proge Pragersko-Ormož-Ho-doš, posodabljajo se nivojski prehodi ceste čez železniško progo, začela se bo elektrifikacija. Še več tovrstnih investicijskih projektov, kjer sem se zavzel za naše kraje, bi lahko naštel, toda naj prepustim presojo o mojem delu volivkam in volivcem ter vsem tistim, ki so moje delo aktivno spremljali. Seveda pa moramo imeti v mislih tudi, da je potreb navadno več, kot je na voljo denarja. Naj pa ob tem tudi izpostavim kot pozitivno dejstvo, da smo poslanci z našega območja, ne glede na politično pripadnost, vedno stopili skupaj, ko je šlo za skupno dobro."
„V stranki nimamo težav z novimi volitvami"
Aktualno politično krizo, sproženo s poročilom KPK o nepojasnjenem izvoru pre-
moženja tako pri prvaku PS Zoranu Jankoviču kot pri prvaku SDS Janezu Janši in vprašanje etičnosti oziroma nujnosti odstopa Janše s funkcije predsednika vlade pa Branko Marinič komentira tako:
„Predsednik SDS Janez Janša je očitke iz poročila prepričljivo in argumentirano zavrnil na zadnji seji Sveta SDS, menim, da je argumentirana pojasnila dal tudi javnosti v medijskih nastopih. Naj še poudarim, da so pri časniku Finance preračunali, da je Janševa prodaja posestva v Trenti v okvirih povprečnih cen, po katerih se sklepajo posli v Trenti, s čimer so postavili na laž mnenje KPK, ki je glavno ost očitka usmerila prav v prodajo teh zemljišč. V zvezi s tem poročilom pa je predvsem zaskrbljujoče to, da na zapisane trditve v poročilu predsednik SDS ni imel možnosti obrambe, prav tako, kolikor mi je znano, poročila uradno še vedno ni prejel. Nezanemarljivo pa je še, da je po mnenju nekaterih uglednih pravnih strokovnjakov protikorupcijska komisija v konkretnem primeru delovala tudi v nasprotju z ustavo in zakonom ter poslovnikom, ki ureja njeno delo. Sprašujem se, ali smo v tem pogledu res pravna in pravična država?!"
O prihodnosti trenutno zelo majajoče se koalicije pa Marinič meni, da so politični pretresi škodljivi predvsem za gospodarstvo, ki že tako „diha na škrge", tudi zato, ker v prejšnjem mandatu niso bile sprejete ustrezne reforme: „Sicer
pa lahko glasovanje o nezaupnici predlaga deset poslancev Državnega zbora in se to lahko naredi kadarkoli. Morajo pa potem tisti, ki bodo to storili, prevzeti tudi odgovornost za nastale razmere in situacijo. Naj še poudarim, da v stranki nimamo težav z novimi volitvami. Več problemov bi to povzročilo državljankam in državljanom, ki bodo nestabilne razmere čutili v padcu standarda in kakovosti življenja. In kot sem dejal že uvodoma, politični pretresi oziroma krize predstavljajo težave tudi za gospodarstvo, saj se nam obeta padec bonitetnih ocen, tudi mednarodni trgi se odzivajo na dogajanja v državi. In čeprav smo bili na dobri poti, saj smo pred novim letom uspešno sprejeli štiri od petih ključnih ukrepov za izhod iz krize, lahko zaradi DL, SLS in DeSUSa ter stricev iz ozadja ponovno zapademo v spiralo, ki bi nas lahko pripeljala v grški scenarij."
Nasveta za svojega naslednika, mladega (bodočega) poslanca Andreja Čuša, ki naj bi ga zamenjal v poslanskih vrstah, Marinič ne daje, pravi le: „O mojem nasledniku sicer odloča državna volilna komisija, ki bo Državnemu zboru posredovala podatke o naslednjem iz liste SDS. Še prej pa mora Državni zbor sprejeti in odločati o mojem odstopu."
„Politika ostaja del mojega življenja"
Sicer pa se Marinič politiki tudi v prihodnje ne bo od-
povedal, saj je po njegovih besedah postala del njegovega življenja, prav tako ne bo menjal političnega prepričanja, torej ostaja zvest član SDS. Se bo pa njegovo življenje z odhodom iz parlamenta in javne funkcije poslanca gotovo spremenilo: „Vsaka javna osebnost ima zagotovo manj zasebnosti kot tisti posamezniki, ki javno niso izpostavljeni. Mislim, da bo največja razlika prav v tem, da bom imel nekaj več zasebnosti. Predvidevam, da bo predvsem manj pritiskov in manipulacij, ki sem jih bil deležen tudi zato, ker sem očitno v preteklem mandatu, ko sem vodil Komisijo DZ po Zakonu o preprečevanju korupcije, s svojim delom dregnil tja, kamor, kot mi sedaj kaže pogled za nazaj, očitno ne bi smel ..."
Svoj čas bo poslej, kot še pravi, lahko veliko bolj posvetil družini: „Predvsem se veselim časa, ki ga bom preživel z vnuki. Več časa bo tudi za tiste hobije, ki sem jih doslej bolj puščal ob strani."
Na vprašanje, ali bo ob morebitnih predčasnih volitvah ponovno kandidiral kot poslanec, pa Marinič še pravi: „Pričakujem, da bo prevladal razum, saj so predčasne volitve v škodo gospodarstvu in državljankam ter državljanom Slovenije. Sicer pa mislim, da jih ne bo!"
Ali bo kandidiral na naslednjih rednih volitvah, pa Branko Marinič še ne ve: „Do takrat je še veliko časa za razmislek!"
SM
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Na domači narod se politiki spomnijo le v času volitev
Slovenci smo v zadnjem tednu zaman čakali, da nam odgovorni pojasnijo, kako naprej v tej politični krizi, v katero smo zašli. Namesto tega so enostavno vzeli kovčke in brez besed odšli v tujino. Potem pa se le zgodi. Vladajoča stranka piše v tujino o vprašljivi kredibilnosti protikorupcijske komisije. Tu se mi pojavlja vprašanje, le zakaj si volivke in volivci ne zaslužimo tega pojasnila.
Volilno telo po volitvah zavržejo kot umazano perilo. V času volitev nam obljubljajo in pojasnjujejo, kako jim gre za Slovenijo in za ljudi, potem pa vedno delajo ravno obratno. Vse, kar rečejo v tujini, je bolj cenjeno ali vredno večjega zaupanja kot domače. Ali pa delajo to z namenom, da nam novinarji iz tujine sporočajo, kaj vse ne velja v Sloveniji, ker domačim ne zaupajo. To me spominja na vaško opravljanje, ko na vasi vsi točno vedo, kateri osebi je treba povedati informacijo, le da se ji to ne pove v obraz, ampak nekje nekomu „za plotom",ker za kaj več ni poguma. Če si že volilno telo ne zasluži pojasnila in načrtov kako naprej, bi to vsaj lahko prečistili v parlamentu. Tudi to, kako verodostojni so člani protikorupcijske komisije. A se ni zgodilo nič. Med posameznimi vodilnimi člani političnih strank lahko čutimo, kako želijo drug drugega osmešiti in diskreditirati. To je približno tako, kot če nek mladenič ne more preboleti svoje sanjske ženske, ki ga je zapustila.
Mislim, da se naši politiki še vedno preveč samovšečno in emocionalno odzivajo na dogodke. Prav zaradi tega jim zmanjka diplomacije, racionalnosti in politične preudarnosti. In to vsem po vrsti. Če je novoizvoljeni predsednik pred izvolitvijo kazal znake, da vse to zmore, je tudi on v teh dneh dokazal, da se je zlil z večino.
In kaj lahko pričakujemo Slovenke in Slovenci v prihodnosti? Težko je napovedati, ker je država svojim državljanom in državljankam vzela na vseh področjih, tako kruha kot iger.
Vem samo eno: če bo šlo v Sloveniji tako naprej, bo vedno več Slovencev in Slovenk šlo v tujino s trebuhom za kruhom.
Pa naj kdo reče, da se zgodovina ne ponavlja!
Slovenija • Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja
Glavnina odločb za kmete ta teden
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo januarja in februarja izplačala večino odločb za neposredna plačila, in sicer naj bi bilo ta teden upravičencem izplačanih za 75 milijonov evrov, do 20. februarja pa še približno 57 milijonov evrov. Približno 1600 kmetov pa bo na izplačila moralo še počakati zaradi spremembe davčne zakonodaje. Kot pojasnjujejo na Agenciji, namreč še ne razpolagajo z vsemi potrebnimi podatki za obračun in izdajo neposrednih plačil omenjenim 1600 upravičencem.
Sicer je Agencija izravnalna plačila za območja z omejenimi dejavniki izdala in izplačala že v letu 2012. Do konca leta je bila tako izdana in izplačana glavnina odločb za OMD v skupni vrednosti 41,7 milijona evrov. Izdaja odločb za kmetijsko okoljske podukrepe KOP pa bo potekala v podobnih terminih kot v preteklih letih, torej v obdobju od aprila do konca junija 2013. Izdaje odločb za govedo, ki je običajno potekala v aprilu in maju, pa letos ne bo več, saj so bile lani posebne premije za bike in vole prvič (kot dodatek na plačilne pravice) vključene v shemo enotnega plačila, zato bodo zneski upoštevani že v odločbi za neposredna plačila.
SM
Rokomet
Iz Ormoža odšli Špiljak, Deržič, Ogorelc
Stran 12
Rokomet
Prvi sosedski obračun prepričljivo Ptujčanom Stran 12
Viktor Trenevski
»Želim biti boljši trener kot igralec«
Stran 13
Košarka
Ivančna Gorica boljša v končnici
Stran 13
Mali nogomet
V končnici Rim, KPŠ in Stojnci
Stran 14
Strelstvo
Ptujčani s slabim streljanjem izgubili vodstvo
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Kristjan Lipovac, NK Aluminij
Od Tomaža se lahko veliko naučim
»
Za nogometaši Aluminija sta prva tedna priprav, v katerih sta Bojan Flis in Milenko Potočnik največ pozornosti namenjala bazični pripravi, pridobivanju kondicije in moči. Kako pa so napore prvih dni prenašali nogometaši in s kakšnimi občutki se srečujejo, smo se pogovarjali z vratarjem Kristijanom Lipovcem.
Kako ste prenašali napore prvih treningov, ki so po navadi fizično zelo naporni?
K. Lipovac: »Mislim, da smo doslej delali zelo dobro in da smo naredili dobro osnovo za nadaljevanje. Delali smo na pridobivanju vzdržljivosti in moči, za kar smo odlično izkoristili tudi novozapadli sneg. Vse skupaj nam doslej ni povzročalo prevelikih težav.«
Z vami je precej novincev; kako ste se ujeli z njimi?
«
Foto: Črtomir Goznik
Kristijan Lipovac
K. Lipovac: »Res je z nami precej novih fantov, ki pa so se dobro vključili v delo. Pri tem jim mi, ki smo tukaj že dlje časa, pomagamo po svojih močeh. V slačilnici na splošno vlada odlično vzdušje, igralci smo
prava klapa.«
Za vami je prva pripravljalna tekma z Dobom: kako ste jo vi videli?
K. Lipovac: »Splošna ocena ni slaba, vidi pa se nam, da z novimi igralci še nismo uigrani in da se šele spoznavamo. Imeli smo prevlado na igrišču, edini gol so pač zabili gostje.«
Prvi vratar Aluminija je Tomaž Murko, vi čakate na svojo priložnost.
K. Lipovac: »Tomaž je veliko starejši in izkušenejši od mene, zato vem, da se lahko od njega veliko naučim. Zavzeto sledim vsem njegovim napotkom, s katerimi ne skopari, tako da lahko napredujem. Med vratarji vlada zdrav odnos, mi mladi pa največ dobimo od Tomaža. Potrpežljivo čakam na priložnost in vem, da jo bom - ko bo čas za to - izkoristil.«
Jože Mohorič
Nogomet • Prijateljska tekma
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so v soboto na igrišču z umetno travo odigrali prvo pripravljalno srečanje; z 0:1 jih je ugnal Roltek Dob. Na fotografiji je mladi Matic Vrbanec.
ALUMINIJ - ROLTEK DOB
0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Goropečnik (80) ALUMINIJ: Murko, D. Rešek. Alentič, Hodžura, M. Rešek, Dreven-šek, Bloudek, Sagadin, Vrbanec, Jeleč, Petek. Igrali so še: Lipovac, Medved, Ožvald, Bingo, Topolovec, Spahič, Pečovnik, Žagar, Cekovski. Trener: Bojan Flis.
ROLTEK DOB: Vezirovič, Goropečnik. Mirtič, Mohar, Cimprič, Mešanovič, Račič, Kunstelj, Stanko Simič, Avbelj. Igrali so še: Kukavica, Prašnikar, Repnik, Strajnar. Trener: Miro Smolnikar.
Nogometaši Aluminija so v okviru priprav na spomladanski del
prvenstva v soboto odigrali prvo pripravljalno srečanje. Na igrišču z umetno travo so gostili drugouvr-ščeno ekipo 2. SNL, Roltek Dob. Po odhodu trenerja Jerneja Javornika v Velenje je goste začasno vodil Miro Smolnikar, že ta teden pa bo ekipo prevzel Damjan Romih (Celje, Krško).
Prizadevni domačini so v celoti odstranili sneg z igrišča, zato so bili izpolnjeni pogoji za igranje tekme (v drugem polčasu je bilo le precej hladno). Domači trener Bojan Flis je v začetno postavo uvrstil dva nogometaša, ki sta v Kidričevem na preizkušnji (Alentiča in Hodžura) ter mladinca Aljaža Sagadina in kadeta Matica Vrbanca. Igra v prvem polčasu je bila živahna, domači
nogometaši pa so bili boljši v polju. V zaključku akcij sicer ni bilo pravih strelov proti vratom, čeprav je bilo za to nekaj obetavnih situacij. Gostje, ki so nastopili v nepopolni postavi, so se dobro borili in iskali svoje priložnosti iz hitrih protinapadov in prekinitev.
Tudi v drugem polčasu so bili domačini tisti, ki so diktirali tempo igre ter si priigrali nekaj zrelih priložnosti, a jih Pečovnik, Petek ter Mitja in Denis Rešek niso izkoristili. Odločitev o zmagovalcu je padla deset minut pred koncem, ko je Simon Goropečnik iz prostega strela s približno 22 metrov dosegel zadetek, ki je na koncu pomenil zmago za nogometaše Rolteka Doba.
DK, JM
Boks • Dejan Zavec
Tja, kjer je »nekaj izgubil«?
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec na poti vrnitve tja, kjer je »nekaj izgubil« ...
Napovedi so v boksu sila nehvaležna stvar, v to smo se lahko ob spremljanju Dejana Zav-ca prepričali že ničkolikokrat. Ko smo pred časom zapisali, da bo njegov naslednji dvoboj najverjetneje ob koncu februarja v Mariboru, smo seveda verjeli namigom iz Dejanovega kluba SES v Magdeburgu, a se je še enkrat več izkazalo, da iz te moke ne bo kruha ...
»Dvoboja v Mariboru februarja zagotovo ne bo, to so mi ob zadnjem obisku Magdebur-
ga potrdili odgovorni v klubu. Takrat sem mojemu menedžer-ju Ulfu Steinforthu še enkrat povedal moje želje glede nadaljevanje kariere in podaljšanja pogodbe, že velikokrat slišano zgodbo o osebnostnem maksimumu in napredku. Moje želje so še enkrat pretehtali in obljubili, da bodo 'zavihali rokave',« je povedal Dejan, ki se je vmes za nekaj dni vrnil v Slovenijo, v nedeljo pa je znova odpotoval v Nemčijo.
»Informacije so zaenkrat
Nogomet • NK Zavrč
Rok Buzet Zavrčan, prihajata Kouter in Sreš
Foto: Črtomir Goznik
Rok Buzeti in Doris Kelenc: nekoč tekmeca na prvoligaških zelenicah, sedaj soigralca pri Zavrču.
zelo vzpodbudne, saj je na naš naslov prišlo več zanimivih ponudb. Te bodo v klubu sedaj pretehtali in na koncu izbrali najboljšo. Glede mojega mnenja je jasno, da sem najbolj naklonjen vrnitvi tja, kjer sem 'nekaj izgubil' .« je bil skrivnosten, a optimističen Dejan, ki bi lahko bil za 36. profesionalno borbo (32 zmag - 18 s KO, 2 poraza, 1 borba brez odločitve) pripravljen že v začetku marca.
Jože Mohorič
Kar smo napovedovali v naši petkovi številki, se je tudi dejansko zgodilo. Sedaj že bivši muraš Rok Buzeti, ki velja za precej raznovrstnega nogometaša, bo spomladi nosil dres trenutno vodilne ekipe v 2. ligi, po tem ko je zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti predčasno zapustil potapljajočo se barko Mure 05.
Blizu Zavrču pa sta še dva igralca Mure 05, zvezni igralec Nino Kouter, ki lahko po potrebi igra tudi na boku, in krilni nogometaš Leon Sreš. Prav tako se lahko zgodi, da bo Zavrč okrepil še kakšen igralec črno-belih, kljub vsemu pa tektonskih premikov ne gre več pričakovati. Sicer pa priprave belih potekajo po ustaljenem ritmu, obilica snega pa bo po besedah stratega Viktorja Trenevskega poskrbela za še boljšo bazično pripravljenost vodilne ekipe 2. lige pred spomladanskimi dvanajstimi krogi.
tp
12 Štajerski
Šport
torek • 22. januarja 2013
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Odšli Špiljak, Deržič, Ogorelc
Ormožani upajo na obstanek v ligi
Priprave na drugi del sezone so pričeli rokometaši Jeruzalema iz Ormoža, ki imajo v nadaljevanju sezone en sam cilj - obstanek v ligi. Ekipa je pred novim letom ostala brez Jaka Špiljaka (60 zadetkov), ki že pridno trese mreže v avstrijski ligi pri zadnjeuvrščeni ekipi Bernbach Koflach. Na treh tekmah je zdaj že bivši Ormožan dosegel 15 zadetkov; njegova ekipa pa je na teh treh tekmah dosegla šele svojo prvo in drugo zmago ter se bo v nadaljevanju sezone borila za obstanek v ligi. Od ormoškega dresa sta se poslovila tudi mladinca Anže Deržič (1 zadetek) in Marko Ogorelc (10 zadetkov), ki bosta svojo rokometno pot nadaljevala v Dobovi. Preostali del igralskega kadra v Ormožu je ostal enak in dovolj kvaliteten, da si ekipa zagotovi še v naslednji sezoni vstopnico v elitnem razredu.
Pripravljalne tekme
Pred začetkom drugega dela sezone, ki se nadaljuje 2.
Foto: Črtomir Goznik
Jaka Spiljak je iz Jeruzalema Ormoža prestopil v Avstrijo, k Bernbach Koflachu.
februarja, bodo Ormožani odigrali tudi nekaj pripravljalnih tekem. V četrtek, 17. januarja, so gostovali v Zagrebu pri Du-bravi, v soboto, 19. januarja, je ekipa v Petrijancu zaigrala proti hrvaškemu drugoligašu Prelogu, v sredo, 23. januarja,
na Hardek prihaja hrvaški pr-voligaš iz Vidovca, v soboto, 26. januarja, pa četo trenerja Saša Prapotnika čaka še sodelovanje na turnirju v Koprivnici, kjer bosta poleg gostiteljev Koprivnice (3. HRL) nastopili še ekipi Nexe iz Našic (SEHA
Rokomet • Prijateljske tekme
Prvo srečanje prepričljivo Ptujcanom
DRAVA PTUJ -MOŠKANJCI -GORIŠNICA 39:31 (20:13)
RK DRAVA PTUJ: Janžekovič 4 (1), Verdenik 6, Fridrih 5 (3), Rei-sman, Bezjak 2, Maroh 2, Požar 3, Bedenik, Sabo 4, Pukšič 5, Šalamun 4, Grm, Žuran 2, Lesjak 2. Trener: Tomi Matjašič.
RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Gerčar, Petek 4 (3), Bedrač T. 1, Kovač 1, Valenko 3, Arnuš 8, Bedrač M. 7, Preac 2, Lozinšek 3, Vincek 2, Anderluh, Vesenjak, Firbas. Trener: Sebastijan Oblak.
SEDEMMETROVKE: RK Drava Ptuj: 6 (4), RD Moška njci-Gorišnica 3 (3); IZKLJUČITVE: RK Drava Ptuj: 8 minut, Moškanjci-Gorišnica: 14 minut
Pred nadaljevanjem prvenstva sta se v prvem prijateljskem obračunu na Ptuju pomerila stara znanca, Drava in Mo-škanjci-Gorišnica. Kljub temu da ekipi nastopata v različnih ligah (Drava v 2., Gorišnica v 1.
B-ligi), tega na parketu ni bilo videti. Ptujčani so prevladovali domala skozi celotno srečanje in še enkrat več dokazali, da povsem upravičeno trkajo na vrata 1. B-lige. Domačini so nastopili brez Čeha, gostje pa brez Balasa in Zorlija, kar se je slednjim očitno bolj poznalo. V srečanju brez pravih obramb predvsem v drugem polčasu je bilo nekaj časa v uvodu dokaj izenačeno, nato pa so v 10. minuti domačini prvič ušli na štiri zadetke prednosti (9:5). Tudi po minuti odmora za rumene ni bilo drugače, domačini so bili boljši, v prvem delu so največ vodili v 28. minuti, ko je bilo 18:10. Ekipa iz Gorišnice je delovala precej zmedeno in nekoliko utrujeno.
Tudi v drugem delu je bilo podobno, saj so igralci Drave vseskozi ohranjali razliko, varovanci Sebastijana Oblaka pa se niso uspeli popolnoma približati. Proti koncu srečanja je
bilo nekajkrat -4, toda Ptujčani so takoj znova povečali prednost; na koncu je bilo 39:31. Tekmeca se bosta v petek, 25. 1., ob 19. uri srečala še v Gori-šnici, ta tekma pa bo za ptujsko Dravo generalka pred nadaljevanjem prvenstva (že 2. 2. jih v gosteh čakajo Železniki). Gori-šničani bodo prvenstvo pričeli teden pozneje, ko se bodo pomerili z močnim Slovenj Gradcem.
Tadej Podvršek
MOŠKANJCI GORIŠNICA -GORENJE 30:43 (16:17)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Gerčar, Petek 4, T. Bedrač, Valenko 5, Kovač 5, Arnuš, M. Bedrač 1, Preac 1, Lozinšek 5, Vincek 4, Andreluh, Vesenjak, Firbas. Trener: Sebastjan Oblak.
GORENJE: Brglez, Talentovič, Medved 7, Ovniček 2, Pučelj, Štum-pelj 4, Marušič 2, Cehte 5, Bolčar 5. Gams 5. Bajra 7, Dujmovič 4, Cira. Trener: R. Tamše.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčani so v prijateljskem srečanju ugnali sosednjega 1. B-ligaša iz Gorišnice.
liga) in šestouvrščena ekipa avstrijskega prvenstva Juri Union Leoben.
Še štiri točke bi zadovoljile ormoške apetite
Ormožane do konca rednega dela sezone najprej v 18. krogu čaka gostovanje pri Ribnici, ki je odpustila Davida Ko-ražijo, Davida Kovača, Zvoni-mirja Kapularja in Marijana Ba-šiča. V Ribnico se je iz Gorenja vrnil Mitja Nosan. V 19. krogu na Hardek prihaja ekipa Sviš iz Ivančne Gorice; v 20. krogu sledi gostovanje v Mariboru in nato domača tekma proti Izoli. V zadnjem krogu rednega dela sezone Jeruzalem odhaja v Koper na Bonifiko. V taboru Ormožanov bi bili zadovoljni, če bi na zadnjih petih tekmah rednega dela sezone zbrali vsaj štiri točke in si nabrali dovolj veliko prednost pred zasledovalci. Trenutno so Ormožani z desetimi točkami na desetem mestu; štiri točke manj imajo enajstouvrščeni rokometaši Sevnice in sedem točk manj zadnjeuvrščeni rokometaši Krškega. Prvenstvo bo zanimivo do zadnje minute; pomembneje od obstanka v ligi pa bo letos nasploh, da klubi preživijo, saj je kar nekaj klubov na robu preživetja.
ku
Rokometaši Moškanjcev Go-rišnice so v okviru priprav na drugi del prvenstva v 1. B SRL odigrali prvo pripravljalno tekmo, in sicer so gostili državne prvake iz Velenja. Pri teh so manjkali reprezentanti, ki igrajo na SP v Španiji. Domačini se niso nič »prestrašili« renomira-nih gostov in so že od začetka zaigrali brez treme. V prvem polčasu so se zares dobro kosali z gosti in ta del izgubili samo z zadetkom razlike. Tudi v nadaljevanju srečanja gostje niso uspeli takoj narediti večje razlike. Do te so prišli šele v zadnjih petnajstih minutah srečanja, ko so domačinom že pojenjale moči. Rokometaši Moškanjcev Gorišnice bodo v torek odigrali še pripravljalno srečanje v gosteh pri Celju Pivovarni Laško.
ZMAGA VELIKE NEDELJE V MURSKI SOBOTI
Rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyl so bili v Murski Soboti udeleženci mednarodnega rokometnega turnirja, ki ga je organiziral domači klub Pomurje. Ob domačinih in Veliki Nedelji so nastopili še hrvaški ekipi Medžimurja in Ludbrega. Rokometaši iz Velike Nedelje so na turnirju osvojili 1. mesto.
V prvem srečanju so premagali ekipo Medžimurja 33:29 (16:16), v finalnem srečanju pa so bili boljši od domače ekipe Pomurja z rezultatom 41:30 (24:11). Najboljši strelec turnirja je bil Dejan Ivančič (Velika Nedelja Carrera Op-tyl) z 20 doseženimi zadetki, najboljši vratar je postal Tilen Prosenjak (RK Pomurje), za najboljšega igralca pa je bil proglašen Peter Zorec (Velika Nedelja Carrera Optyl)
POSTAVA IN STRELCI VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Nejc Pfeifer, Peter Zorec 6, Jakob Majcen 8, Filip Bombek 4, Matjaž Hanželič 2, Aleš Bezjak 3, Dejan Veselko 13, Matej Bračič 5, Kristijan 12, Tadej Preac, Dejan Ivančič 20, Miroslav Špindler, Matjaž Tušak 2, Maksimi-ljan Dogša. Trener: Bojan Munda.
Danilo Klajnšek
Rokomet • SP v Španiji
Izkoristiti priložnost
Slovenija je z odliko končala prvi del tekmovanja na SP v Španiji - pet tekem, pet zmag. Petkrat »paranje živcev« ljubiteljem rokometa. Toda vsi bi se strinjali, da nam fantje Borisa Deniča lahko »parajo živce« še naprej do sobote ali nedelje, ko so na sporedu zaključne tekme.
Po prvem mestu v skupini C so se Sloveniji na stežaj odprla vrata do uvrstitve v polfinale. Ko nastajajo te vrstice, smo šele v napetem pričakovanju tekme osmine finale proti Egiptu. To je reprezentanca, ki je pomladila ekipo in se pripravlja na nastope na SP 2015 v Katarju in na OI v Braziliji. Gre za fante, stare 24 let in s slabimi izkušnjami iz velikih tekmovanj. Tu vidim prednost naše reprezentance in si zato upam razmišljati o četrtfinalu. Tekme osmine finala so resnično pot v neznano, to dokazujejo nekatere že odigrane tekme osmine finala. Francozi so šele v zadnjih treh minutah zlomili odpor Islandcev (30:28), Rusija se je v zadnjih sekundah tekme izvlekla proti solidnim Brazilcem (27:26). Lažje od pričakovanega so do zmage prišli Nemci nad Makedonci (28:23) in Danci nad Tunizijo (30:23). V primeru zmage nad Egiptom nas že v sredo čaka četrfinalni obračun proti Rusiji, ki je v prvem delu turnirja v skupini B osvojila 2. mesto za Danci. Rusi so ugnali Islandijo (30:25), Katar in Čile, remizirali z Makedonijo (29:29) in doživeli poraz proti Danski (31:27). Rusija, nekoč rokometna velesila, ima novega selektorja: po (pre)dolgih letih Vladimirja Maksimova je vodenje reprezentance prevzel Oleg Kulešov. Pri Maksimovu je veljalo pravilo, da kdor igra v Čehovskih medvedih, igra tudi v reprezentanci. Danes je zgodba drugačna in spoznali bomo nekatere nove ruske rokometaše. Daleč najnevarnejša moža Rusije sta Belorus Sergej Harbok oz. po rusko Gorbok in sijajno krilo Timur Dibirov, ki v obrambi 5 - 1 odlično igra špico. Vratarji so povprečni, levičar Konstantin Igropulo predvidljiv, na črti je neugoden Mihail Čipurin, omeniti še velja solidnega srednjega zunanjega Pavela Atmana. Rusi bodo glede na njihove kon-stitucije teles (višina, teža) iz tekme v tekmo bolj utrujeni in tu vidim priložnost naše reprezentance, ki zaenkrat zgleda še zelo sveže in je fizično zelo dobro pripravljena. Naši fantje se zavedajo, da se jim je pri žrebu ponudila izjemna priložnost, da se prvič na svetovnih prvenstvih borijo za kolajno. Vzdušje v reprezentanci je odlično, kar je zasluga tudi kapetana Uroša Zormana, ki se je končno podredil ekipi in ji pomaga na igrišču in ob njem. Zaenkrat je bil vsako tekmo junak naših zmag nekdo drug. Proti Egiptu bosta mogoče to Nenad Bilbija in Vid Kavtičnik, ki je že proti Srbiji nakazal napredek v formi. Proti Srbiji je v zaključku končno odlično zaigral tudi Ormožan Marko Bezjak, ki bo zelo nevaren v nadaljevanju prvenstva, če se bo popolnoma sprostil. Še vedno je naš najboljši igralec Jure Dolenec, letnik 1988, ki igra odlično v napadu in v obrambi. Presenečenje nasploh celega prvenstva pa je Borut Mačkovšek, biser, na katerem Slovenija mora graditi reprezentančno prihodnost, ki bo zagotovo svetla, saj je v ozadju izjemno veliko talentiranih mladih rokometašev.
Od drugih reprezentanc mi je v oko padla Nemčija, ki iz kroga v krog igra bolje. Predvsem nemška obramba je znova odlična. Vendar Nemčijo v četrtfinalu čaka zmagovalec boja med Španijo in Srbijo. Odlično po pričakovanjih igrajo tudi Danci, ki bodo v četrtfinalu naleteli na boljšega iz dvoboja Poljska - Madžarska, ob morebitni zmagi pa jih v polfinalu čaka zmagovalec super para Francija - Hrvaška. Čeprav brez Ivana Balica, še naprej blestijo Hrvati, ki bodo v četrtfinalu naleteli na Francijo. Zame bo že ta tekma finale pred finalom in zmagovalec tega para bo tudi najre-snejši kandidat za svetovnega prvaka. Pred nami je še cela kopica odličnih tekem, zato uživajmo do nedelje.
Uroš Krstič
Košarka • PARKL
Prva zmaga Dornavčanov
6. krog je prinesel nekaj zanimivih rezultatov. Pričakovani domači zmagi sta zabeležili vodilni ekipi na lestvici, KK Pragersko in KK Adecco. Pri Pragerčanih je gostovala ekipa Kluba ptujskih študentov (KPŠ), ki je v zadnjih krogih izgubila zagon iz začetka sezone. To pomeni četrto zaporedno zmago Pragerskega in tretji zaporedni poraz Ptujčanov. Najvišjo zmago kroga je še drugič zapored dosegel Adecco; tokrat so premagali Cirkovce.
V 2. ligi Črešnjevec ostaja edina neporažena ekipa. Uspešno jim sledi ekipa Ptujske Gore, ki je zmagala četrtič zapored, tokrat na gostovanju pri Adecco Oldstarsih. Večino dela so gostje opravili že v prvi četrtini, ki so jo dobili s 21:5. Na koncu so se sicer domači približali, a jim veliki preobrat le ni uspel. Svojo prvo zmago v sezoni je v preteklem krogu dosegla še Dornava. Na gostovanju pri nekoliko oslabljeni ekipi KK Rače so bili boljši s 58:65.
1. LIGA
REZULTATI 6. KROGA: KK Pra-gersko - KPŠ 82:66 (19:15, 21:15, 18:13, 24:23), ŠD Kidričevo - NKB Maribor 70:80 (12:24, 17:19,
21:13, 20:24), MCAPRO - KK Starše 88:95 (19:17, 25:22, 14:27, 26:18, 4:11) po podaljšku, KK Adecco - GG TE ŠD Clrkovce 104:63 (35:17, 20:16, 29:16, 20:14)
1.	KK ADECCO MARIBOR	6	5	1	11
2.	KK PRAGERSKO W. B.	6	5	1	11
3.	KPŠ	6	3	3	9
4.	NKB MARIBOR -1	6	4	2	9
5.	MC APRO	6	2	4	8
6.	ŠD KIDRIČEVO	6	2	4	8
7.	KK STARŠE	6	2	4	8
8.	GG TED ŠD CIRKOVCE	6	1	5	7
2. LIGA
REZULTATI 6. KROGA: KK Rače
-	KMO Dornava 58:65 (18:20, 7:15, 14:18, 19:12), ŠD Majšperk
-	KK Črešnjevec 79:108 (16:25, 16:28, 15:23, 32:32), KK Adecco Oldstars - ŠD Ptujska Gora 61:74 (5:21, 15:19, 22:15, 19:19)
1.	KK ČREŠNJEVEC	5	5	0	10
2.	KK STARŠE ČIRO	5	4	1	9
3.	ŠD PTUJSKA GORA	5	4	19
4.	ŠD MAJŠPERK	5	2	3	7
5.	KK RAČE	6	1	5	7
6.	KMO DORNAVA	5	1	4	6
7.	KK ADECCO OLDSSTARS 5	14	6
DK
torek • 29. januarja 2013
Šport
Štajerski	13
4. SKL vzhod (m)			
REZULTATI 9. KROGA: Posavje			
Sevnica - Ruše 63:59, Ivančna			
Gorica - Ptuj 80:69, Ilirija		-	Po-
savje Podbočje 66:52,	Fenomeni		
- NONA Lenart 71:77.			
1. RUŠE 9	8	1	17
2. IVANČNA GORICA 9	5	4	14
3. FENOMENI 9	5	4	14
4. NONA LENART 9	5	4	14
5. PTUJ 9	5	4	14
6. ILIRIJA 9	5	4	14
7. POSAVJE SEVNICA 9	3	6	12
8. POSAVJE PODBOČJE 9	0	9	9
Košarka • 4. SKL vzhod (m)
Ivancna Gorica boljša v koncnici
Ivančna Gorica -Ptuj 80:69
23:18, 18:20, 15:18, 24:13
KK PTUJ: Sevšek 5, Brkič, Žni-darič 2, Kramberger 3, Marin, Drevenšek 5, Holc 29, Kotnik M. 5, Tratnik 7, Vodušek 4, Plesko-njič 9. Trener: Matjaž Damiš
Pogled na prvenstveno lestvico 4. lige je napovedoval zanimivo in izenačeno tekmo. Ptujski košarkarji so se na nadaljevanje prvenstva zavzeto pripravljali pod vodstvom trenerja Matjaža Damiša. Oslabljena ptujska ekipa - manjkal je organizator igre Aleš Kotnik - je slabo pričela tekmo, saj so se domači takoj razigrali in povedli 7:0. V napadu gostom nikakor ni steklo, a so po slabšem začetku 'stisnili' v obrambi in s presingom čez vse igrišče prišli do priključka. V nadaljevanju so še vedno nihali pri igri v obrambi, kjer so imeli največ težav s pokrivanjem pod samim košem. V napadu je ptujsko ekipo vlekel naprej Sebastjan Holc, ki je bil tudi edini zares razpoložen igralec (na koncu 29 točk). Tudi igralci Ivančne Gorice v drugi četrtini niso blesteli in so na odmor odšli s tremi točkami prednosti (41:38). Sledilo je izenačeno nadaljevanje in nova smola za ptujsko ekipo, saj se je poškodoval Tratnik, ki si je zvil gleženj. Nobena ekipa si v tretjem delu tekme ni priigrala prednosti, tako da se nam je obetalo zelo zanimivih
Kegljanje
zadnjih deset minut tekme. Je pa v tem delu začela dobro delovati ptujska conska obramba, saj so domače košarkaše uspeli zaustaviti pod košem. Sledilo pa je nekaj odličnih minut igralcev Ivančne Gorice, ki so v seriji zadeli nekaj metov za tri točke in so pred samo končnico pobegnili za deset točk. Igralci Ptuja so se sicer do konca borili in so na različne načine poizkušali uloviti domačine, ki so na koncu (pre)visoko zmagali z rezultatom 80:69.
Varovanci Matjaža Damiša bodo morali med tednom popraviti kar nekaj stvari pred naslednjim težkim gostovanjem, ko se bodo v soboto v gosteh v Lenartu pomerili z Nono. Slednji imajo serijo pozitivnih rezultatov, ki jo bodo morali Ptujčani v soboto prekiniti, če bodo želeli resno računati na 2. mesto na lestvici in napredovanje v 3. ligo.
David Breznik
Ženske ubranile vodstvo
Tokrat sta ptujski ekipi dosegli polovični uspeh: moški so izgubili, dekleta pa dosegla visoko zmago v gosteh pri Komcelu. Moški niso ponovili uspeha iz prejšnjega kroga, ko so premagali vodečo Per-golo. V Ceršaku so v prvem dvoboju povedli z odličnim rezultatom Goloba, ki je imel tudi najboljši rezultat kroga. Tudi v drugem paru so dosegli zmago, v odločilnem tretjem paru pa žal niso bili uspešni in so oba dvoboja izgubili.
Ptujčanke so bile prepričljive na gostovanju pri Komcelu in so osvojile nov, pomemben par točk v boju za prvo mesto, saj so zmagale tudi njihove konkurentke iz Ceršaka. Doma pa so izgubili tudi kegljači druge ekipe Drava Deta Center, ki nastopajo v 1. ligi OTS proti ekipi Ceršak III.
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 11. KROGA: Kom-cel - Drava Deta Center 1:7, Gašper - Nafta 6:2, Lanteks III. - Rudar 7:1, Ruše - Ceršak 2:6
1.	DRAVA DETA CEN. 10 8 1 1 17
2.CERŠAK	10 8 0 2 16
3.	LANTEKS III. 10 7 0 3 14
4.	GAŠPER KOROTAN 10 5 2 3 12
5.	RUDAR	10 5 1 4 11
6.	RADLJE	9 4 14 9
7.	KOMCEL	10 2 0 8 4
8.	NAFTA	9 117 3
9.	RUŠE	10 1 0 9 2
KOMCEL - DRAVA DETA CENTER 1:7 (2827 - 3034)
DRAVA DETA CENTER: Fridl
530, Krušič 518. Kozoderc 457, Plajnšek 487, Kramberger 542, Bombek 509
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 11. KROGA: Ceršak - Drava Deta Center 6:2, Radenska - Prepolje 6:2, Ruše - Konjice 6:2, Pergola - Krško 7:1, Gašper Korotan - Rile servis 3:5
1.	RADENSKA 11 8 0 3 16
2.	PERGOLA 11 7 1 3 15
3.	KONJICE 11 5 5 3 13
4.	PREPOLJE 11 5 2 4 12
5.	CERŠAK	11 6 0 5 12
6.	RUŠE	11 6 0 5 12
7.	RILE SERVIS 11 4 2 5 10
8.	GAŠPER KOROTAN 11 4 0 7 8
9.	DRAVA DETA CEN. 11 4 0 7 8
10.	KRŠKO 11 2 0 9 4
CERŠAK - DRAVA DETA CENTER 6:2 (3231 - 3168)
DRAVA DETA CENTER: Golob 583, Sušanj 524, Murko 116 -Arnuš 379, Čeh 534, Kozoderc 512, Premzl 520
1. liga OTS
DRAVA DETA CENTER II. -CERŠAK III. 2:6
DRAVA DETA CENTER: Kramberger 429, Vorih 447, Štagar 457, Krušič 496, Ritonja 505, Čeh 461.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Viktor Trenevski, trener NK Zavrč
»Želim biti boljši trener kot igralec«
Čeprav je v svoji kratki trenerski karieri Viktor Tre-nevski vodil le Malečnik in Veržej, pa kljub temu velja za osebo, ki je že do sedaj pustil velik pečat v slovenskem nogometu. V času aktivne kariere je namreč branil barve številnih klubov (Mura, Koper, Olimpija, Drava, Nafta, Maleč-nik), povsod, kjer je igral, pa je bil med vidnejšimi akterji. Nič drugače ne deluje niti na klopi. Veržej se je v prvem delu sezone povsem prerodil, navijači Zavrča pa upajo, da bo vse skupaj prenesel tudi na nogometaše Zavrča, ki trenutno kraljujejo v 2. ligi, njihovi cilji pa so prvoligaški. Viktor Trenevski, 40-letni Makedonec, ki živi in dela v Sloveniji, je v nadaljevanju spregovoril o marsičem zanimivem, o svoji preteklost, sedanjosti in nogometni prihodnosti. Ciljev in ambicij mu, kot sam pravi, ne manjka.
Kako to, da ste sprejeli nogometni izziv Zavrča? So pretehtale ambicije? Ste imeli ob odhodu iz Veržeja morebiti težave?
V. Trenevski: »Težave z Ver-žejem so bile, vendar so bile le te emocionalne narave. To je namreč klub, z vodstvom in igralci na čelu, ki ga je res težko zapustiti. Kar pa se ambicioznosti tiče, menim, da smo z Zavrčem na enakem nivoju in da je to idealen trenutek za naše sodelovanje. Iz tega razloga sem tudi sprejel vabilo, pritisk je prisoten, vendar lažje delam pod pritiskom. Cilji so znani, to je prva liga, čeprav je Zavrč že sedaj na nekem nivoju, na meni pa je, da to ekipo popeljem naprej, tudi do vidnejših rezultatov v prvi ligi.«
Veržej ste jeseni povsem prerodili. Iz ekipe, ki bi v prejšnji sezoni morala pravzaprav izpasti, ste naredili moštvo, ki meša štrene na vrhu. Številni navijači Zavrča verjamejo, da boste uspešni tudi z njihovim klubom in dosegli cilje, ki so pred vami.
V. Trenevski: »Tudi jaz upam, da bo tako, v začetku pa bi prosil za potrpežljivost, sicer ne glede rezultatov, ampak glede samega dela, saj rezultati vedno pridejo na koncu. Kar se pa Veržeja tiče, je to bolj vprašanje za upravo kluba, res pa je, da sem tam dobil skupino inteligentnih fantov in vse skupaj se nam je uskladilo, tudi z načinom dela, ki ga zagovarjam. Ko se omenja Veržej, lahko o njem resnično povem vse najboljše, prav tako o sami Prlekiji.«
Kakšen nogomet, kakšen pristop k nogometu pa pravzaprav zagovarjate? Kaj od vaših idej lahko pričakujemo v Zavrču?
V. Trenevski: »Igralci se morajo zavedati, da je fizična predpriprava pogoj za delo. To je osnova, da lahko pričnemo delati na drugih področjih. Moj stil ne obstaja, saj sem en sam in iluzorno bi bilo pričakovati, da bi se dvajset ljudi obračalo po meni. Osnovno analizo sem že naredil, poznam nekatere igralce in vem približno, kaj lahko pričakujem ... Temu bomo podredili sistem igre. Ob tem velja ome-
Foto: Črtomir Goznik
Viktor Trenevski, trener Zavrča: »V slovenskem nogometu je skoraj vse odvisno od financ in to je ena redkih dežel, kjer se v nogometu v enem letu lahko zgodijo ogromne spremembe.«
Kako dolgo ostajate v Zavrču?
V. Trenevski: »Z Miranom (Vukom op. a.) se poznava že kar nekaj časa, od trenutkov, ko sem igral na Ptuju. Glede teh zadev je bolje, da se obrnete na njega in Romana (Vuka op. a.). Kot trener imam le en cilj, ki je res enostaven in tu ne obstaja pogodba ali kaj drugega. Tu se lahko prepozna le delo in ovrednoti na pravi način, saj vemo, da je trener vedno odvisen od rezultatov. Vsekakor se bom predstavil s svojim načinom in pristopom, drugi pa bodo nato povedali kako in kaj, ampak menim, da je to bolj vprašanje za vodstvo kluba.«
niti »presing«, agresivnost in disciplino, ki morajo biti prisotni kot osnova. Zavrč velja za agresivno ekipo, ki jo je treba še bolje fizično pripraviti in moja naloga je dvigniti osebni učinek vsakega posameznika za deset do trideset odstotkov in potem bomo prišli do končnega izida.«
Do sedaj ste vodili Maleč-nik in Veržej. Je to pomanjkljivost ali vas bo dokajšnje pomanjkanje trenerskih izkušenj še bolj motiviralo pri nadaljnjem delu?
V. Trenevski: »Sem mnenja, da moraš imeti pri igralski karieri nekaj »od zadaj«, npr. reprezentanco. Pri trenerski karieri pa je to malo drugače. Preprosto moraš vzeti ponujeno prvo priložnost, delati resno in za to živeti. To je osnova. Če kdo to prepozna ob določenih kvalitetah glede usposabljanja, ki je pri NZS na zavidljivem nivoju, ti vse to da neko širino, da lahko delaš. Sedaj sem tudi sam prišel do neke stopnje. Zanima me klubski nogomet, verjamem, da bom boljši trener, kot sem bil nogometaš, seveda pa ob tem potrebujem podporo vodstva kluba in tudi ostalih. Pri Zavrču je to na precej višjem nivoju, kot je bilo do sedaj in videli bomo, kako se bom tukaj ujel z igralci.«
Kako dobro poznate 2. ligo in tudi sam klub Za-vrč, ki ste ga pred kratkim prevzeli?
V. Trenevski: »Prvo ligo poznam zelo dobro, odlično poznam 3. ligo, posledično poznam tudi 2. ligo. Najpomembneje je, da poznam Zavrč in samo zgodbo. Zavrč je ekipa, ki je že dosegla nek rezultat, vendar se moramo zavedati, da ti igralci, čeprav izkušeni, niso uveljavljeni v prvi ligi. Bistvo vsega pa je pripraviti se na prvo ligo in tam
nekaj narediti. Na tem področju nas čaka v naslednjih treh mesecih res ogromno dela, rezultati pa bodo že prišli. Kar se pa 2. lige tiče, ni velike razlike med tekmeci: npr. tekma s Pevnikovo Dravinjo bo za nas verjetno težja kot z Dobom. Tekmece bomo spremljali in tu ne bomo ničesar prepuščali naključju. Res pa je, da je do pričetka drugega dela prvenstva še precej in so možne še spremembe. V slovenskem nogometu je skoraj vse odvisno od financ in to je ena redkih dežel, kjer se v nogometu v enem letu lahko zgodijo ogromne spremembe.«
Glede na ambicije vodstva kluba lahko skleneva, da vas zanima le naslov prvaka. Kaj torej lahko pričakujemo od Zavrča v preostalih 12. krogih?
V. Trenevski: »Vsekakor me zanima naslov prvaka in
posledično prva liga. Pričakujem večji nivo discipline, kot je bil, ob tem pa bomo obdržali, kar je bilo dobrega. Morate vedeti, da so spremembe iz 4. v 3. in nato v 2. ligo ogromne. To je tako, kot če bi otrok v letu zrasel 20 centimetrov in bi nato trpele kosti oz. vse. Močni smo dovolj, pričakovati je, da obdržimo nivo, ki ga imamo, s tem da dodamo novo kakovost in potem bodo tudi rezultati prišli.«
Bi si v Zavrču želeli okrepitve, oz. na katerih mestih bi želeli, da se klub okrepi?
V. Trenevski: »Glede tega ima Zavrč nek ciklus, ki se nadaljuje. Prišel sem vmes, ko so zadeve že utečene, vendar ni narejeno nič nenačrtovano. Na čelu z Miranom (Vukom op. a.) in Romanom (Vukom op. a.) ter direktorjem Marjanom (Pre-logom op. a.) je to vse v korist kluba. Nekih zahtev nimam, jih ne želim in jih ne smem imeti, to pa iz preprostega razloga, saj je Zavrč prvi. Imam dovolj dela, da ekipo osvežim, pripravim in jo nekoliko prilagodim sebi. To so zame v tem trenutku najpomembnejše stvari. Vsak igralec, ki bi sicer prišel, je dobrodošel, ampak junij je mesec, ko se bomo o tem bolj pogovarjali, do takrat pa bodo prišli tisti, ki so bili načrtovani že prej.«
Tadej Podvršek
Budučnost, Partizan, pa Mura, Koper, Drava ...
Vaša kariera je bila zelo uspešna. Igrali ste za številne klube, obenem pa ste dodobra spoznali tudi Slovenijo, tako da vas širša nogometna javnost dobro pozna. Vaš pogled?
V. Trenevski: »Vsi me poznajo iz zadnjega obdobja kariere, ko sem nastopal v Sloveniji. Tudi iz tega vidika verjetno drži, da je bila moja igralska kariera uspešna. Med drugim sem bil v Budučnosti, od koder izhajajo Mijatovic, Savičevic in mnogi drugi, nato pa sem šel v Partizan, za katerega sem odigral več kot 150 tekem. To je bil takrat eden večjih transferjev za Partizan, saj sem imel ponudbe Valencie in Panathinaikosa in kar nekaj klubov Premier Lige. Bil sem tudi v Mehiki, vendar tamkajšnje lige javnost ne pozna dobro. Sledila je slovenska liga in iz tega vidika je šla moja kariera navzdol, toda to sem želel in trdo delal od začetka, od Mure do Kopra, kjer sem bil najboljši strelec v Pokalu Intertoto. Potem sem bil v Dravi, kjer je bil moj učinek na ravni najboljšega igralca lige. Uveljavil sem se tudi v makedonski reprezentanci. Toda ob tem bi rad dodal, da sem povsod tujec, tako v Makedoniji, Sloveniji, Črni gori kot Srbiji. Moja pot je sedaj nekje na polovici, trenerska kariera pa je povsem drugačna od igralske.«
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek m 29. januarja 2013
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj
V končnici Rim, Stojnci in KPS
ČLANI
REZULTATI 9. KROGA: NK
Stojnci - Skorba bar Boško 5:2, KMN Bagerkom Pragersko - ŠD Draženci 8:3, Club 13 - Klub ptujskih študentov 2:6, ŠD Rim -KMN Draženci 1:0, KMN Bar Saš Poetovio - ŠD Ptujska Gora 0:3.
1.	ŠD RIM	9 7 2 0 30:4 23
2.	KPŠ	9 7 0 2 31:16 21
3.	NK STOJNCI 9 6 2 1 31:13 20
4.	BAR SAŠ POETOV. 9 4 2 3 27:18 14
5.	B. PRAGERSKO 9 4 2 3 22:22 14
6.	SKORBA BOŠKO 9 3 2 4 15:24 11
7.	CLUB 13 9 2 4 3 18:26 10
8.	KMN DRAŽENCI 9 2 0 7 16:27 6
9.	PTUJSKA GORA 9 1 1 7 8:25 4
10.	ŠD DRAŽENCI 9 1 1 7 20:43 4
Zadnji krog Zimske lige malega nogometa je postregel še z zadnjim odgovorom na vprašanje, kdo bo kot zadnji zaigral na zaključnem turnirju, ki bo 3. 2. v dvorani Center. Po tem, ko sta si zaključek tekmovanja že zagotovila Rim in KPŠ, je po 9. odigranem krogu jasno, da bodo to Stojnci, ki bodo tudi na zaključku lige v začetku februarja v osrednji vlogi. Na veliki humanitarno-športni prireditvi se bodo namreč zbirala sredstva prav za nogometaše Stojncev, ki so jih v začetku lanskega novembra prizadele katastrofalne poplave.
ŠD Rim bo tako v končnici prenesel 3 točke, Klub ptujskih študentov eno, Stojnci pa bodo startali brez točk. V zadnjem krogu so sicer Stojnčani slavili brez težav, ekipa Bar Saš Poetovio pa na tekmo 9. kroga ni prispela, tako da je Ptujska Gora svojo letošnjo edino zmago vknjižila za zeleno mizo. Z 1:0 je slavil Rim in potrdil 1. mesto po rednem delu. S teniških 6:2 so slavili tudi »študentje«, na koncu pa so zasedli 2. mesto.
Pri veteranih, kjer je letošnji naslov osvojila v zadnjem krogu pro-
Foto: Črtomir Goznik
Pragerčani (zelene majice) so v zadnjem krogu ugnali ekipo ŠD Draženci.
sta ekipa Poetovia, se je moštvo Apolona II poigralo s Clubom 13 Hotelom Equipment, zmagovalca na srečanju med ŠD Draženci in Hasumart Super Teamom pa ni bilo.
KMN BAGERKOM PRAGERSKO -ŠD DRAŽENCI 8:3 (3:2)
STRELCI: 0:1 Vinko (4.), 1:1 Pepelnik (6.), 1:2 Fideršek (7.), 2:2 Vazovec (10.), 3:2 Habjanič (12.), 4:2 Habjanič (17.), 5:2 Pepelnik (20.), 6:2 Novak (23.), 6:3 Vinko (26.), 7:3 Habjanič (28.), 8:3 Habjanič (29.)
KMN BAGERKOM PRAGER-SKO: Pajek, Vazovec, Arnuš, Ha-bjanič, Pepelnik, Novak
ŠD DRAŽENCI: Bratušek, Fideršek, Cebek, Vinko, Podpečan, Malinger, Kavčevič, Šijanec, Glinšek
Ekipa Bagerkoma iz Pragerske-ga je lahko nekoliko slabe volje, da se je Zimska liga malega nogometa s tekmami 9. kroga v nedeljo končala. V zadnjem obdobju so bili res v odlični formi, in če bi bil uvod boljši, bi bili prav gotovo udeleženci končnice, tako pa ...
Tudi tokrat so povsem nadigrali svoje tekmece iz ŠD Draženci. Dokaj izenačen je bil le prvi del igre, ko je bilo 3:2. Drugi del je povsem pripadel Pragerčanom, ki so zadeli še petkrat, kar nekajkrat pa je Dražence rešil vratar Glinšek. Izkazal se je predvsem Habjanič, ki je dosegel štiri zadetke, ob večji zbranosti pa bi lahko še kakšnega. Večina zadetkov je padla po hitrih nasprotnih napadih, na podoben način pa so trikrat zadeli tudi igralci ŠD Draženci. V sicer dinamični tekmi, polni tempa, vendar pa je na ta račun nekoliko
trpela sam kakovost igre, smo torej videli kar 11 zadetkov, najlepši pa je bil prav gotovo tisti Habjani-čev za vodstvo Bagerkoma s 5:2, potem ko je sam pretekel skoraj celotno igrišče in nato lepo ukanil še vratarja črnih. Ekipa Bagerkoma je tako tekmovanje zaključila na 5., ŠD Draženci pa na 10. mestu.
VETERANI
REZULTATI 10. KROGA: Apolon 2 - Club13 hotel Equipment 12:2, Hausmart super team -ŠD Draženci 2:2.
1.	KMN POETOVIO 8 7 0 1 39:13 21
2.	APOLON 2 8 6 0 2 37:15 18
3.	CLUB 13 H. E. 8 3 1 4 14:32 10
4.	ŠD DRAŽENCI 8 1 3 4 9:22 6
5.	HAUSMART S. T. 8 0 2 6 12:29 2
Tadej Podvršek, DK
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Vrhunska igra in zmaga z Benediktom
ZOK AC Prstec Ptuj - Benedikt 3:0
25:21, 25:19, 26:24
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Vidovič, Mohorko, Zajšek, Intihar, Vahen, T. Miličevič, M. Miličevič, Kokol, Stanet. Trener: Iztok Novak
ŽOK BENEDIKT: Zavernik, Mulec, Vogrin, Cvirn, Šušlek, Burič, Hochstatter, Erjavec Kavčič. Raj-šp, Mlinarič, Kuzman, Rakuša. Trener: Slobodan Nikolič
Odbojkarice Benedikta so prišle na Ptuj v vlogi absolutnih favoritinj, vendar so naletele na (pre)visoko oviro oziroma izredno razigrano ekipo Ženskega odbojkarskega kluba AC Prstec. Ta se je v zadnjem mesecu dni, kolikor je približno trajal prvenstveni premor, pod vodstvom trenerja Iztoka Novaka dodatno uigrala in prikazala vrhunsko igro. Od začetka do konca tekme so Ptujčanke igrale na visokem nivoju in so v vseh treh nizih naredile zelo malo neizsiljenih napak. Te so se zgodile predvsem pri sprejemu, ki pa je kljub temu bil na višjem nivoju, kot na prejšnjih tekmah, za kar je poskrbela predvsem bivša trenerka, sedaj pa ponovno aktivna igralka Jasna Zajšek. Vse ptujske odboj-karice so že na začetku tekme pokazale izreden motivacijski moment proti eni izmed najboljših ekip lige.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice (na fotografiji Maja Vahen) so v sobotni tekmi z Benediktom prikazale vrhunsko igro.
Ptujske igralke so si v uvodnem nizu z zelo organizirano igro ter natančno izpeljanimi akcijami priigrale nekaj točk naskoka. Z zelo dobro igro v polju in v napadu so povedle že z 18:11, vendar se gostje, ki so imele precej številno podporo s tribun (tekmo si je ogledalo zares lepo število gledalcev), niso predale in so se po seriji dobrih začetnih udarcev in dveh asih Ksenije Vogrin zelo približale. V sami končnici pa se domačinke niso pustile zmesti in so zasluženo dobile niz z 25:21. Dobro predstavo so nadalje-
vale tudi v drugem nizu, ko je podajalka Maruša Miličevič popolnoma razigrala celotno ekipo. Točke so uspešno zaključevale predvsem Tina Miličevič, Sara Vidovič in Maja Vahen, predvsem slednji sta bili neustavljivi in sta dosegli daleč največ točk za
zmago 25:19. Tudi tretji niz je ŽOK AC Prstec odlično pričel: konstantnost v igri so nadgradili še z uspešnimi bloki, tako da je bil rezultat hitro 10:6 in kasneje 15:10. Benedičanke se niso predale in so domačinke ujele v najlepši in najdaljši točki na tekmi pri rezultatu 20:20. Sledila je mala drama, v kateri je bil rezultat poravnan do 24:24. Odgovornost je v odločilnih trenutkih nase prevzela najizkušenejša, Maja Vahen, ki je tekmo zaključila s točkama za končni izid 26:24.
Po tekmi je sledilo veliko veselje ptujskih odbojkaric, ki so pokazale zares odlično predstavo in so zasluženo vknjižile nove tri točke, s katerimi so trenutno na 6. mestu lestvice. S podobnimi predstavami lahko v prihodnosti pričakujemo nove pozitivne novice: v naslednjem krogu čaka ptujsko ekipo gostovanje v Šempetru, kjer se bodo pomerile z drugo ekipo Alianse.
David Breznik
Sara Vidovič, kapetanka ŽOK AC Prstec Ptuj: »Mislim, da smo tokrat proti Benediktu prikazale najboljšo igro v tej tekmovalni sezoni. Poznalo se je, da smo sedaj v premoru odigrale dve močni trening tekmi, na katerih smo se lahko dodatno uigrale. Za to zmago je vsaka igralka prispevala svoj delež. Na igrišču smo delale točno to, kar smo se dogovorili na treningih in končno se nam je vse uskladilo tudi na sami tekmi.«
Športni napovednik
Rokomet • Prijateljska tekma
V torek, 22. 1., bodo rokometaši Moškanjcev-Gorišnice gostovali v Celju, kjer bodo odigrali pripravljalno srečanje z ekipo prvoligaša Celje Pivovarna Laško.
Nogomet • Prijateljska tekma
Nogometaši Aluminija bodo v sredo, 23. 1., ob 16. uri odigrali prijateljsko nogometno srečanje z Dravinjo Kostroj.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 9. KROGA: ŠD
Pobrežje - ŠD Lancova vas 7:3, KMN Majolka - ŠD Zg. Pristava 5:2, ŠD Videm - Joe Fernandes 5:3, Konstrukterstvo Osenjak Franci - ŠD Majski Vrh 1:8, Klub R21 - FC Optimisti 7:4, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - ŠD AS Evro-avto 2:5.
1.	AS - EVROAVTO 9 8 0 1 55:21 24
2.	ŠD MAJSKI VRH 9 8 0 1 45:19 24
3.	K. P. - ŠD SELAN 9 7 0 2 45:32 21
4.	FC OPTIMISTI 9 5 1 3 44:38 16
5.	ŠD POBREŽJE 9 5 0 4 42:30 15
6.	KMN MAJOLKA 9 5 0 4 40:34 15
7.	KLUB R21 9 4 0 5 37:38 12
8.	ŠD ZG. PRISTAVA 9 3 1 5 32:32 10
9.	ŠD LANCOVA VAS 9 3 0 6 29:46 8
10.	JOE FERNANDES 9 2 0 7 27:48 6
11.	ŠD VIDEM 9 2 0 7 24:60 6
12.	KONST. OSENJAK 9 1 0 8 24:46 3 VETERANI
REZULTATI 8. KROGA: Joe
Fernandes - KMN Majolka 1:7, ŠD Pobrežje - Gostilna Kozel ŠD Selan 2:4. Prosta je bila ekipa ŠD Lancova vas.
1.	KMN MAJOLKA 6 6 0 0 51:13 18
2.	KOZEL ŠD SELAN 6 3 2 1 24:19 11
3.	ŠD POBREŽJE 7 2 2 3 24:29 8
4.	JOE FERNANDES 7 1 1 5 18:37 4
5.	ŠD LANCOVA VAS 6 1 1 4 15:34 4
Darko Lah
Šah • Regijske kvalifikacije
Od Ptujčanov zmagala Alja Janžekovič in David Murko
To soboto in nedeljo so po celotni Sloveniji potekale regijske kvalifikacije mladih ša-histov od 8. do 18. leta starosti. Najboljši v posameznih starostnih kategorijah so si priborili nastop na mladinskem državnem prvenstvu, ki bo od 23. februarja do 1. marca potekalo v Murski Soboti.
Člani šahovskih društev iz mariborske regije so se pomerili v Framu. Med več kot 70 udeleženci je bilo tudi osem mladih iz Šahovskega društva Ptuj in devet iz Šahovskega društva Gorišnica oziroma OŠ Gorišnica. Najuspešnejša sta bila člana ptujskega društva, udeleženca lanskega mladinskega svetovnega prvenstva, Alja Janžekovič med dekleti do 14 let in David Murko v konkurenci fantov od 16 do 18 let. V slednji kategoriji so vsa tri prva mesta osvojili mladi člani Šahovskega društva Ptuj, saj se je na drugo mesto uvrstil David Zagoršek, tretji pa je bil Andraž Šuta. Solidno sta svoje nastope opravila še Tomaž Šuta in Klemen Kovačec, ki sta osvojila četrto in peto mesto v konkurenci fantov do 14 let. Razen regijskih prvakov bo na mladinskem državnem prvenstvu nastopilo še kar nekaj mladih glede na dodatne
kriterije, v konkurenci do 8, 16 in 18 let pa bo udeležba neomejena.
Uvrstitve v kategorijah, kjer so nastopili ptujski in gorišniški šahisti:
dekleta do 10 let: 1. Lolita Grobelšek 6,5 točk, 2. Daliah Ramadani 6, 3. Ana Muršič (vse ŽŠK MB) 5, 4. Ana Arnuš 4, 8. Brina Kolarič 3,5, 10. Nika Kralj 2, 11. Maša Rižnar (vse Gorišnica) 1
dekleta 12 do 14 let: 1. Alja Janžekovič (ŠD Ptuj) 8, 2. Urška Žvarc (ŽŠK MB) 4, 3. Eva Ježovnik (Fram) 4 ...;
fantje do 10 let: 1. Adam Janko Koležnik (ŽŠK MB) 5, 2. Urban Štern (Fram) 5, 3. Jan Jančič (Sl. Vrh) 5, 6. Tadej Murko (ŠD Ptuj) 4, 7. Tilen Zrnec 4, 9. Patrik Ško-fič oba Gorišnica) 4 ...;
fantje do 14 let: 1. Sarah Ramadani 6, 2. Tilen Kodrič 6, 3. Sašo Nikič (vsi ŽŠK MB) 5, 4. Tomaž Šuta 4,5, 5. Klemen Kova-čec 4, 9. Matija Črešnik (vsi ŠD Ptuj) 2,5, 10. Rok Veselič 2, 11. Filip Bezjak 1,5, 12. Miha Vinko-vič (vsi Gorišnica) 1 .;
fantje 16 do 18 let: 1. David Murko 6 točk, 2. David Zagoršek 5,5, 3. Andraž Šuta 5, . 8. Matjaž Zupanič (vsi ŠD Ptuj) 3 ...
Silva Razlag
Foto: Črtomir Goznik
Alja Janžekovič (ŠD Tehcenter Ptuj)
torek • 22. januarja 2013
Šport
Štajerski	15
Strelstvo • 4. turnir Pokala SZS na Kidričevem
1. A-liga pištola
Ptujčani s slabim streljanjem izgubili vodstvo
Kidričevska športna dvorana je bila minuli konec tedna prizorišče dvodnevnega strelskega tekmovanja, 4. turnirja državnih lig z zračnim orožjem za Pokal Slovenije, na katerem je nastopilo več kot 400 strelcev. Organizator turnirja, Strelsko društvo Kidričevo, je poskrbel za odlične pogoje in prvič v zgodovini organizacije ligaških tekmovanj v Sloveniji namestil 40-stezno elektronsko opremljeno strelišče. V soboto je potekalo člansko tekmovanje v najmočnejših 1. A in 1. B DL s puško in pištolo, nastopili pa so vsi najboljši slovenski strelci, vključno z olimpijcema Rajmondom Debevcem in Živo Dvoršak.
V 1. A DL s pištolo je bila po treh turnirjih v vodstvu ekipa SK Ptuj, po kidričevskem turnirju pa je prišlo do velikega zasuka, žal neugodnega za ptujske strelce. Ti so namreč s svojim najslabšim letošnjim nastopom, s 1095 krogi, zasedli 11. mesto in posledično izgubili vodstvo v skupnem seštevku lige. Z drugo zaporedno zmago v sezoni so slavili strelci Dušana Poženela iz Rečice, s 1122 krogi, in prehiteli Ptujčane v skupnem seštevku. Drugi so bili Brežičani s 1121 krogi, na odlično tretje mesto pa so se uvrstili trikratni prvaki prve lige iz Juršincev, ki so z novimi in dragocenimi 10 točkami bližje obstanku v ligi. Kljub temu še vedno zasedajo neugodno 11. mesto, do Sevničanov in Velenj-čanov pred njimi na 10. in 9. mestu, pa jih zdaj ločita samo še točka oziroma dve, kar bo do konca sezone na preostalih dveh turnirjih, v Sečovljah in Črenšovcih, bistveno lažje nadoknaditi. Na drugem mestu v skupnem seštevku so se s Ptujčani izenačili strelci
Foto: Arhiv SD Kidričevo
Mirko Moleh (SD Juršinci, v ospredju) se je v 1. A DL s pištolo kvalificiral med finaliste in dosegel svoj najboljši rezultat sezone s 6. mestom. Zmagal je Peter Tkalec iz Rečice.
Štefana Kovača Turnišče, zelo malo možnosti za obstanek v ligi pa imajo ljubljanski strelci Olimpije, ki za juršinsko ekipo zaostajajo že za 8 točk. Med posamezniki se je, kot edini strelec z našega konca, med finaliste kvalificiral Juršinčan Mirko Moleh in si s 373 krogi v kvalifikacijah in šestem strelu v finalu na izločanje priboril 6. mesto. Najboljši nastop je demonstriral rečiški strelec Peter Tkalec, najboljši strelec s pištolo v letošnji sezoni, in zmagal z odličnim rezultatom 386 krogov.
Med Ptujčani je bil najboljši Matija Potočnik s 371 krogi na 14. mestu, Majda Raušl in Robert Šimenko pa sta s 367 in 357 krogi ostala izven prejemnikov ligaških točk na 26. in 35. mestu. Za juršinsko ekipo sta dobro nastopala Ludvik Pšajd (povratnik po poškodbi) in mladi Ivan Druzovič, ki sta s 371 in 368 krogi osvoji-
la 17. in 22. mesto. V skupnem seštevku vodi sevniški strelec Blaž Kunšek s 97 točkami, šesti je Tkalec s 75 točkami, Raušlova je 12. z 41, Ludvik Pšajd pa 15 z 38 točkami.
Olimpija z ekipnim rekordom, Jan Šu-mak izven finala
V 1. A DL s puško so se na 4. turnirju prvič v sezoni zbrali vsi najboljši slovenski strelci, prekrivanja terminov s pomembnejšimi mednarodnimi tekmovanji pa tokrat ni bilo. Že po kvalifikacijah sta bila v prepričljivem vodstvu strelca Olimpije in londonska olim-pijca Živa Dvoršak s 399 krogi in Rajmond Debevec s 396 krogi, tretje mesto pa je zasedal Grosupeljčan Željko Moičevic s 394 krogi. Kvalifikacijski vrstni red se po finalu ni spremenil, v končnem
obračunu za zmago pa je z bleščečim finalnim nastopom s 104,7 kroga slavila mlada in talentirana Živa Dvoršak. Zelo blizu uvrstitvi med finaliste je bil tudi mladi ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak, ki je s 390 krogi zasedel 9. mesto in finalno osmerico zgrešil le za 1 krog. Preostala Ormožana Petra Vernik in Rok Šumak sta s 386 in 381 krogi osvojila 18. in 29. mesto. V ekipni razvrstitvi je zmagala ekipa Olim-pije z rekordnim ligaškim dosežkom 1188 krogov. Strelci Kovinarja so s 1157 krogi osvojili 7. mesto, v skupnem seštevku pa z 19 točkami zasedajo 9. mesto. V vodstvu je Olimpija z 51 točkami. Med posamezniki je v skupnem seštevku v vodstvu Robert Markoja s 103 točkami, pred Nino Juvan z 92 in Grego Potočnikom z 78 točkami na drugem in tretjem mestu, Jan Šumak zaseda 7. mesto z 58 točkami.
	krogi	točke
1. SD Duš. Pož. Rečica	1122	43
2. SK Brežice	1121	25
3. SD Juršinci	1112	18
4. SD Štefana Kovača T.	1110	38
5. SD Marok Sevnica	1109	19
6. SD Grosuplje	1108	27
7. SD Kamnik	1106	23
8. SD Železniki	1106	31
9. SD Mrož Velenje	1105	20
10. SD Kopačevina	1105	29
11. SK Ptuj	1095	38
12. SD Olimpija	1083	10
Posamični rezultati strelcev:		
1. Peter Tkalec, D. Poženela,	386	75
2. Srečko Vidmar, Brežice,	378	71
3. Dominik Vnuk, Š. Kovača,	379	77
6. Mirko Moleh, Juršinci,	373	23
14. Matija Potočnik, Ptuj,	371	37
17. Pšajd Ludvik, Juršinci,	371	38
22. Ivan Druzovič, Juršinci,	368	4
26. Majda Raušl, Ptuj,	367	41
35. Robert Šimenko, Ptuj,	357	35
1. A-liga puška		
	krogi	točke
1. SD Olimpija	1188	51
2. SD Štefana Kovača T.	1167	42
3. SD Duš. Pož. Rečica	1165	32
4. SD Grosuplje	1164	42
5. SD Kamnik	1163	33
6. SD I. Poh. bat. Ruše	1160	26
7. SD Kovinar Ormož	1157	19
8. SD 1956 Trbovlje	1155	16
Miklavška ekina že		
9.	SD Janka Jurkoviča Videm 1155	19
10.	SD Triglav Javornik 1143	16
11.	SD Kolomana Flisarja Tišina 1139	24
12.	SD Jezero Dobrovnik 1137	5 Posamični rezultati strelcev:
1.	Živa Dvoršak, Olimpija, 399	51
2.	Rajmond Debevec, Olimpija, 396	47
3.	Željko Moičevic, Grosuplje, 394	24 9. Jan Šumak, Kovinar Ormož, 390	58
17.	Gorazd Kocbek, J. Jur. Videm 387	58
18.	Petra Vernik, Kovinar Ormož, 386	40 29. Rok Šumak, Kovinar Ormož, 381	0
1. B-liga pištola
	krogi	točke
1. SD Jože Kerenčič	1125	60
2. SD Škofja Loka	1093	41
3. SD Vremščica	1080	25
4. SD Kovinar Ormož	1078	32
5. SD Trzin	1070	30
6. SD Domžale	1070	32
7. SD Slovenske Konjice	1067	42
8. SD Elektro Maribor	1052	17
9. SD Dolič	1045	11
10. SD Gorenja vas	1028	16
11. SK Moris KR Kočevje	1020	5
12. SD Liboje	996	17
Posamični rezultati strelcev:		
1. A. Ciglarič, J. Kerenčiča,	378	96
2. Boštjan Simonič, J. Kerenčiča, 377		97
3. Cvetko Ljubič, Slov. Konjice	374	98
4. Kevin Venta, Kovinar Ormož,	372	100
6. Simon Simonič, J. Kerenčiča	370	91
20. Mateja Levanič, Kov. Ormož, 356		39
25. Gregor Polajnko, Kov. Ormož, 350		3
četrtič, Ciglarič do prve zmage
V 1. B DL s pištolo z neprekinjenim nizom zmag nadaljujejo strelci Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu, ki so z najboljšim ekipnim dosežkom dneva s pištolo, s 1125 krogi, slavili še četrtič v sezoni in s polnim izkupičkom vodijo tudi v skupnem seštevku ter so na hitri poti nazaj v 1. A DL. Ormoška ekipa Kovinarja je v Kidričevem s 1078 krogi osvojila 4. mesto, ki ga ormoški strelci zasedajo tudi v skupnem seštevku, od drugega mesta, ki še pelje v močnejšo 1. A DL, pa zaostajajo za 10 točk. Med posamezniki
je prvo zmago v sezoni slavil miklavški strelec Aleksander Ciglarič s 378 krogi, drugi je bil njegov moštveni kolega Boštjan Simonič s 377 krogi, tretje mesto pa si je priboril Konjičan Cvetko Ljubič s 374 krogi. Zmagovalec prvih dveh turnirjev, ormoški strelec Kevin Venta, je s 372 krogi osvojil 4. mesto, v skupnem seštevku pa še naprej ostaja vodilni s 100 točkami, vendar s pičlo prednostjo dveh točk pred Ljubičem, treh pred B. Simoni-čem in štirih pred Ciglaričem. Tretji miklavški strelec Simon Simonič je s 370 krogi osvojil 6. mesto, preostala kovinarje-va strelca Mateja Levanič in Gregor Polajnko pa sta si za 20. in 25. mesto priborila 6 oziroma 1 ligaško točko.
Simeon Gonc
Tenis • TK Terme Ptuj
Rola na Floridi, Potočnikova na Češkem, Zidanškova v Avstriji ...
Futures turnir na Floridi
V tednu, ko je Blaž Kavčič z uvrstitvijo v 3. krog grand slam turnirja v Melbournu dosegel enega izmed večjih slovenskih uspehov, na Floridi poteka serija turnirjev serije futures z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. Pretekli teden je eden izmed takšnih potekal v kraju Sunrise v bližini Miamija, na njem pa je nastopil tudi Blaž Rola.
Ta je v poletni sezoni na turnirjih po Evropi dosegel nekaj odličnih rezultatov, ki so ga uvrstili na 309. mesto ATP-lestvice. Turnir na Floridi je bil izjemno dobro zaseden, saj so nastopali številni igralci, ki so na lestvici ATP uvrščeni pod 300. mestom in tako Blaž sploh ni bil med nosilci. V 1. krogu je bil uspešen, saj je z rezultatom 7:5, 6:4 ugnal Argen-tinca Patricia Herasa (382. na ATP). Že v 2. krogu se je srečal s 3. nosilcem, Romunom Vic-torjem Crivoiem (276.). Ta je odlično pričel sezono, saj je pred tednom celo zmagal na prvem futures turnirju na Flo-
ridi, v mestu Plantation. Rola je dvoboj pričel zelo dobro in v 1. nizu zmagal z rezultatom 6:3, nato pa je začel prevladovati Romun, ki je naslednja niza obrnil v svojo korist in zmagal 2:1 v nizih (3:6, 6:4, 6:1).
V konkurenci dvojic je Blaž nastopil skupaj z ekipnim kolegom iz univerze v Ohiu, Cha-seom Buchananom, s katerim sta lani v ameriškem študentskem tekmovanju dosegla neponovljiv uspeh - zmagala
Blaž Rola
sta na vseh treh največjih turnirjih. V 1. krogu je bila slo-vensko-ameriška kombinacija uspešna, saj je izločila avstral-sko-venezuelski par Kubler/ Rodrigez (6:3, 1:6, 10:8). V četrtfinalu jima ni uspelo preskočiti zelo uigrane italijanske dvojice Alberto Brizzi/Enrico Burzi, ki je slavila 2:6, 4:6 (Bur-zi je pred tem že izločil Bucha-nana med posamezniki).
Mladinski ITF-turnir na Češkem
V mestu Prevov je potekalo mednarodno mladinsko prvenstvo Češke, turnir visoke 1. stopnje (višji so le turnirji za grand slam). Na njem je nastopila tudi Nina Potočnik (12. januarja je dopolnila 16 let), ki je bila postavljena za 14. nosilko. V 1. krogu je bila Nina (103. na mladinski lestvici ITF) prosta, v nadaljevanju pa je prekrižala loparje z Ma-džarko Rebeko Stolmar (156.). Ta je odigrala odličen dvoboj in slavila 6:2, 6:2.
Boljši rezultat je Potočnikova dosegla v konkurenci dvojic, kjer je združila moči z
Madžarko Szabino Szlavkovi-cz. V 1. krogu sta bili 7. nosilki prosti, nato pa sta izločili bel-gijsko-romunsko dvojico Wer-brouck/Mihaila, rezultat je bil 5:7, 6:4, 10:7. V četrtfinalu sta merili moči z angleško dvojico Boulter/Rush; ta je bila boljša in je zmagala 6:4, 6:4.
Mladinski ITF-turnir v Avstriji
V Bergheimu je prejšnji teden potekal ITF mladinski turnir 4. kategorije, ki se ga je udeležila tudi Tamara Zi-danšek. V uvodnem dvoboju je Tamara (14. nosilka) z rezultatom 6:3, 7:5 premagala domačinko Schwaigerjevo, v drugem pa jo je izločila srbska najstnica Dajana Dukič (2:6, 5:7). Med dvojicami je bila Tamara uspešnejša v paru z Manco Pislak (6. nosilki). Po vrsti sta premagali dvojici Ritt-berger/Smetak (Nemčija) 4:6, 6:1, 10:6 in Chinellato/Torelli (Italija) 6:1, 3:6, 13:11), v četrt-finalu pa še 2. nosilki, Madžar-ki Bondar/Fabian 7:5, 6:1. Šele v polfinalu sta ju z rezultatom 4:6, 3:6 ustavili Italijanki Mar-
Mlade igralke TK Terme Ptuj so se iz Domžal vrnile s tremi medaljami: Taja Lončaric (2. mesto, tenis U-10), Nina Pliberšek (2. mesto, midi tenis) in Nika Strašek (3. mesto, tenis U-10).
chettijeva in Paolinijeva, kasnejši zmagovalki turnirja.
Turnir 8-11 let v Domžalah
V Domžalah je potekal tretji turnir sezone za igralke v kategoriji od 8 do 11 let. Na njem so lepe uspehe dosegle tudi mlade ptujske igralke. V skupini U-9 sta nastopali
Nina Pliberšek in Eva Mag-dalenc. Nina se je prebila vse do finala, kjer jo je ugnala Koprčanka Laura Koren. Ta je v četrtfinalu ugnala tudi Evo. V konkurenci U-10 sta nastopili Nika Strašek in Taja Lonča-rič, ki sta osvojili 2. (Taja) in 3. mesto (Nika). Med deklicami U-11 je nastopila tudi Ana Paternost, a je izpadla v 1. krogu.
JM
16 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji	
torek • 22. januarja 2013
Ptuj • Pogovor z Urško Vučak
Čista desetka se vrača na male ekrane
Od jeseni pa do decembra lani smo na televizijskih ekranih spremljali še eno humoristično nanizanko, pod katero se je kot režiser podpisal Branko Durič - Duro. Obe glavni vlogi v Čisti desetki sta pripadli Ptujčanoma, odličnima in javnosti že dobro znanima igralcema Nenadu Nešu Tokaliču in Urški Vučak. Oba sta svoje delo opravila več kot odlično, prva sezona je že končana, preverili pa smo, ali se obeta nadaljevanje zgodbe, ki nam je ob sredah popestrila večere.
Septembra je na male ekrane komercialne televizije POP TV prišla komična nadaljevanka Čista desetka. V njej v vlogi mame Slavice nastopa simpatična Urška Vučak, ki so jo ustvarjalci nanizanke povabili k sodelovanju, saj ji je vloga tako rekoč pisana na kožo. Živahna komedija, v kateri Vučakova igra s svojim dolgoletnim prijateljem, sicer tudi sošolcem iz osnovne in srednje šole, Nenadom Nešom Toka-licem - ki igra njenega mlajšega partnerja Mirka -, pa se konec februarja ali v začetku marca vrača na televizijske ekrane.
O snemanju Čiste deset-ke, njeni vlogi, povezanosti s svojimi soigralci, sodelovanju z Durom in marsičem drugem smo se pogovarjali z Vučakovo.
Z Durom, ki režira Čisto desetko, ste že sodelovali. Je bila to tudi iztočnica za vlogo v Čisti desetki?
„Pravzaprav je bilo tako, da so me povabili na avdicijo. Z veseljem sem se odzvala, a z neko bojaznijo, ker nisem vajena avdicij. Ko so me poklicali, sem najprej takoj vsa vzhičena odložila slušalko, nato pa poklicala nazaj in zastavila veliko vprašanj - o avdiciji sami, kako bo potekala, kaj natanko bom morala početi in podobno. Dobila
Konjeniški klub Borl, ki je bil ustanovljen leta 2000, združuje 35 članov iz občine Zavrč in treh sosednjih občin. Kot je pojasnil predsednik kluba Jernej Kelc, so posebej aktivni čez poletne mesece, saj se s svojimi konji in kočijami udeležujejo vseh pomembnejših prireditev v Zavrču in širši okolici, sodelujejo pa tudi na raznih konjenicah in konjeniških prireditvah po Sloveniji.
Tradicionalni blagoslov konj je tudi tokrat potekal pri cerkvi sv. Miklavža v Zavrču, in sicer v sredo, 26. decembra, lani, na god sv. Štefana, ki je po starem izročilu zavetnik konj in živine. Takoj po pozni maši je 25 jahačev, ki so se s svojimi konji udeležili blagoslova iz bližnje in daljne okolice, nagovoril farni župnik Jo-
sem košček teksta Slavice, ki sem se ga naučila in to je to. Ker je bilo okrog pusta, februarja lani, sem šla na avdicijo kar maskirana v Slavico. Enostavno sem se oblekla in se poskušala vživeti v to vlogo, da bi jo bolj začutila in ugotovila, če mi leži. Dojela sem, da je to vloga zame in da bom Slavico lahko dobro uprizorila, všeč pa sem bila očitno tudi drugim."
Glede na to, da ste dobili vabilo, so vas najbrž že scenaristi pri pisanju vloge in režiser imeli v mislih. Marsikdo meni, da vam je ta vloga pisana na kožo.
„Kot sem rekla, sem bila izbrana na avdiciji. Ne vem, koliko se nas je potegovalo za to vlogo, nisem nikoli vprašala. Če sem odkrita, tudi ne vem, kako je prišlo do mojega povabila. Vsekakor sem vesela, da sem vlogo dobila in v njej se res dobro počutim."
Ste bili presenečeni, ko ste kot soigralca zagledali Nenada Neša Tokalica, s katerim se tako rekoč poznata iz otroštva in sta skupaj zaigrala že v veliko predstavah?
„Meni se je zdelo zelo posrečeno in nepričakovano naključje, nekateri pa so mislili, da je Nešo iz Maribora, ker je bil v SNG precej časa
žef Pasičnjek. Med obredom je blagoslovil kruh in sol ter ju razdelil vsem konjem z željo, da bi bili zdravi in da bi dobro služili svojim lastnikom tudi v novem letu 2013. Po blagoslovu pa so člani Konjeniškega
zaposlen. Tako je bilo za marsikoga presenečenje, da sva oba iz Ptuja, pa še sošolca povrh. Že v enem prvih intervjujev sem povedala, da se Slavica in Mirko dobro ujameta tudi zato, ker se midva z Nešom osebno zelo dobro poznava."
Je bilo dejstvo, da se poznata toliko let, na snemanjih olajševalna ali oteževalna okoliščina?
kluba Borl tudi tokrat poskrbeli za pogostitev vseh udeležencev žegnanja, ki so se poleg kuhanih klobas in peciva lahko posladkali tudi s čajem in kuhanim vinom.
-OM
„Gotovo je veliko lažje, če z nekom že prej sodeluješ in midva z Nešom sva bila skupaj na amaterskih gledaliških deskah že v srednji šoli. Sodelovala sva v skoraj v vseh predstavah, ki jih je pripravljala Branka Bezeljak. Najina prva skupna predstava je bila pri 14 letih, Zaspana Trnjulčica in krmežljavi Ma-tjažek. V začetkih Gledališča ZATO. je bila zelo odmevna predstava Na odprtem morju režiserja Sama M. Strelca, kjer je poleg naju nastopal še Gregor Geč. V tudi zelo dobri predstavi, istega režiserja, Zaprta vrata, se nam je pridružil tudi Vojko Belšak. Potem ko se je Nešo vpisal na AGRFT, so se najine poti razšle, ker se je vključil v profesionalne vode, sama pa sem ostala v amaterskem gledališču, dokler tudi sama nisem prestopila tega praga. In tako so se najine gledališke poti spet srečale v predstavah režiserja Matjaža Latina, kjer sva skupaj s Tadejem Tošem igrala v Nagonu in nepozabnem Ovinku 2."
Kako pa ste vi nadaljevali po srednji šoli svojo igralsko pot?
„Ostala sem na amaterskih odrih. Enkrat sem poskušala z vpisom na AGRFT, a nisem opravila sprejemnega izpita. Ker me je bilo strah razočaranja in da bi imela drugi razlog za neuspeh kot to, da nisem dobra, se na sprejemne sploh nisem pripravila in se istočasno vpisala na matematiko. Na amaterskem področju sem prejela Lin-
hartovo priznanje za vlogo Venere v Psihi, kjer je igrala tudi takrat še maturantka Iva Kranjc. S predstavo Vojaka Jošta ni, kjer sem imela glavno žensko vlogo, pa smo bili prvič v zgodovini, kot ljubiteljsko gledališče, povabljeni med profesionalce na Teden slovenske drame v Kranj, v tekmovalni program. Kljub temu da sem bila brez igralske diplome, sem bila večkrat povabljena med profesionalne igralce in tam sem z velikim veseljem tudi ostala."
Zakaj matematika, ko ste že takrat imeli željo do igranja?
„V prvi vrsti mi je bila tudi matematika zmeraj všeč. Drugi razlog, da nisem večkrat poskušala s študijem igralstva, pa je morda tudi ta, da sem bila v mladostnih letih zelo nesamozavestna, nisem bila prepričana vase in zaradi preveč kilogramov je bila samopodoba na nuli. Nisem si zaupala in ne upala verjeti, da bi lahko bila igralka. Ampak danes ne obžalujem, da bom profesorica matematike - samo diplomo 'še pristavim'. Verjamem, da se stvari zgodijo zato, ker se morajo. Vsaka stvar je za nekaj dobra."
Ali ustvarjalci predstav in nanizank sploh dajo kaj vrednosti temu, kdo ima končan študij igralstva in kdo ne?
„Menim, da je pomembno le to, kako svoje delo opraviš. Amaterstvo se v nekem trenutku konča. Ko pogodbo podpišeš, od tebe zahtevajo profesionalno delo, ne glede na to, ali si končal študij ali ne. In tudi sama se zavežem, da bom stvar odigrala dobro in to je bistvo."
Vaše vloge so bile izjemno raznolike. V koliko predstavah ste zaigrali?
„Ne vem točne številke, ampak po moje okrog 20. Zadnja leta so se me prijele bolj komične vloge, vendar sem včasih igrala tudi v kar nekaj resnih dramah."
Veliko več vlog ste odigrali na gledaliških deskah, ste pa se že predstavili tudi v televizijski nadaljevanki Naša mala klinika.
„V ptujskem gledališču sem spoznala Roka Vilčnika, ki je pisal scenarije za nadaljevanko Naša mala klinika. Všeč sem mu bila v predstavi Nagon in me je za epizodno vlogo priporočal ustvarjalcem
nadaljevanke. Angažirali so me in bili očitno zadovoljni z opravljenim delom, ker sem potem dobila še ponudbo za nekaj epizod kot medicinska sestra namesto noseče Alenke Tetičkovič. Duru, ki je re-žiral, sem ostala v spominu in na to sem zelo ponosna."
Koliko epizod je bilo posnetih v prvi sezoni Čiste desetke in koliko jih bo v drugi?
„Ena sezona ima 15 epizod, jesensko-zimska je že za nami. Na male ekrane se ponovno vračamo predvidoma konec februarja z novimi zabavnimi in svežimi 15 epizodami."
Gledalcem, seveda posebej nam iz Štajerske, je vaše narečje, govor v Čisti desetki izjemno simpatičen. Je tako zahtevala vloga ali je to del vaše interpretacije?
„Tako so želeli ustvarjalci serije. Rada igram Štajerko, saj sem ponosna Ptujčanka. Seveda sem tudi ponosna Slovenka, če pozabim na politično sceno, in se veselim tudi vsake druge vloge, ki ni v narečju, ampak v lepi slovenski besedi."
Kakšno pa je sodelovanje z Durom, ki je legenda v igralsko-režiserskem pogledu?
„Nasploh je snemanje Čiste desetke in sodelovanje z Durom zelo prijetno, zabavno, igrivo in poučno. Včasih je tudi naporno, ker snemamo po 12 ur, pa seveda pred tem še make up, frizura ... Ves čas se trudim delati dobro, najbolje, kar zmorem. Duro je zelo dober v svojem poslu, ve, kaj hoče, tudi sicer ogromno ve in veliko različnih stvari ga zanima. Vedno želim pustit dober vtis. Če mi mora kaj ponoviti dvakrat, sem že v skrbeh. Zelo ga cenim in sem zelo vesela, da lahko delam z njim."
Kako pa ste se ujeli kot ekipa?
„Zelo dobro. Imamo se fajn, vlada sproščeno vzdušje, se dosti nasmejimo, mislim, da se to vidi tudi na televizijskih ekranih. Velikokrat je treba pri igri tudi improvizirati in to je dosti lažje, če se s soigralci dobro razumeš. Seveda pa ekipa nima le igralskega dela, ampak kopico drugih ljudi, ki so tudi zelo pomembni. Tudi s tem delom ekipe se dobro razumemo, kar je pravzaprav potrebno, saj preživimo veliko časa skupaj."
Dzenana Kmetec
Foto: M. Logar Kelc
25 konjev je v Zavrču tudi tokrat blagoslovil farni župnik Jožef Pa-sičnjek.
Zavrč • Prireditev Konjeniškega kluba Borl
Blagoslovili konje in jahače
Člani konjeniškega kluba Borl so na god zavetnika konj in živine sv. Štefana pripravili tradicionalni blagoslov konj, ki se ga je udeležilo 25 konj in jahačev iz bližnje in daljne okolice.
torek • 22. januarja 2013
Zanimivosti, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Spet na potepu po Albaniji (2.)
Proti severu
Ko sem končno rešil zagonet-ko s prevozi, sem si približno splaniral pohajanje po hribovitem severnem delu. To ne pomeni, da sem do detajlov natančno vedel, kje in kako se bom gibal, ampak sem si samo začrtal približno pot, ki bi jo rad napravil. Zaradi vremenskih razmer, omejenih transportnih možnosti in avanturističnega duha mi drugo niti ni bilo potrebno oziroma možno.
Tako kot nekoč sem se tudi tokrat spet odpravil proti Skadru. Mojega kombija ni bilo težko najti, saj se je šofer že na kilometer drl na ves glas, v katero smer gre. Nahrbtnik sem lepo parkiral pri njem, nato pa sem imel še čas za kavo, ki stane v normalnih okoliščinah slabih 40 centov. Cesta 'smrti', kot so včasih imenovali glavno prometnico iz Tirane proti Skadru, je še vedno markirana z neštetimi križi in svečami, odkar pa je na novo položen asfalt, pa vsakih nekaj kilometrov stojijo tudi možje v uniformah, ki ustavljajo predvsem tujce in kamione. Nekako tako, kot je to praksa tudi pri nas.
V Skadru so me odložili v znanem mi krožišču, ker pa sem
imel čas, sem se odločil poiskati prenočišče drugje, ne pa v meni znanem hotelu Rozafa. Izbral sem si eno ulico in malce opre-zal za označbami, a sem kmalu ugotovil, da se to, kar bi jaz hotel, nahaja kar precej izven centra. Ker po trgovinah ne znajo angleško, jaz pa sem še tudi bil malce ubog z mojo albanščino, sem vkorakal kar v nekaj potovalnih agencij. Te imajo dostikrat veliko informacij, a glej ga zlomka, v prvih petih agencijah noben uslužbenec ni znal angleško. Tu naj omenim, da je teh agencij res veliko, lahko bi rekel, da jih z enim pogledom zajameš na desetine. Nimam pojma, od česa živijo, saj prodajajo le neke kvazi aranžmaje, letalske karte in prevoze proti sosednjim državam. Ko sem končno našel angleško govorečo punco, sem si nehal razbijati glavo s tem vprašanjem. Ko sem malo povprašal za sobo, je deklič malce potele-fonaril naokrog, na koncu pa sva skupaj šla kar v prvo gostilno in povprašala nekega fanta o tem. Izkazalo se je, da poba igra nekega menedžerja za neko vilo, ki je v lasti nekega Nemca, ki tudi oddaja sobe. Ja dobro, meni je bilo
Foto: Dani Zorko
				
	.„.__— 4		■	i
Foto: Dani Zorko
Moja 'vila' v Skadru
Foto: Dani Zorko
Vhod v 'hotel'
Čuječni varnostnik v Skadru
prav. Bilo je sicer kakšnih deset minut hoje, vendar se je kar izplačalo. Vila je bila malce odmaknjena od centra, vendar pa je pod njo obratoval nočni bar, zraven pa je bila tudi trgovinica, ki je obratovala brez prestanka. Najbolj me je veselilo to, da sem imel od tam le pet minut hoje do križišča (kakopak), s katerega je potem peljal kombi proti jezeru Koman, ki je bilo moja naslednja točka.
Po obveznem zbijanju cene sem se lepo nastanil, nato pa odpravil pohajat. Švicar Martin, ki sem ga spoznal v Tirani, mi je povedal za en staromoden hotel, kjer naj bi se nahajal v preddverju tudi muzej starin. Kmalu sem ga našel in si stvar pobliže ogledal. Tam se je nahajalo ogromno vsakdanjih pripomočkov iz preteklosti, od tehtnice, vrčev, kmečkih orodij pa tudi delovnih
Foto: Dani Zorko
Zbirka kmečkih pripomočkov s celotnega Balkana
strojev, ki se jih ne bi sramoval niti noben slovenski muzej. Zbirka je bila last lastnice hotela, ki je tudi prišla mimo in s katero sva udarila rahlo debato. Šlo je za zelo razgledano žensko, ki je veliko potovala po Balkanu in od vsepovsod privlekla neke zadeve, ki jih je na koncu razstavila v tej zgradbi, ki jo je seveda kupil in opremil njen presvetli mož.
Na poti proti trgovini, ki sem jo dobro poznal, pa sem uzrl zanimiv prizor. Ko sem takole šel mimo banke, se kar naenkrat poleg mene nariše prileten možakar v neki pisani uniformi. Že res, da ga takoj nisem videl in da sem hodil nerodno blizu vhoda v banko, kjer so pravkar polnili bankomat, a je bila tale skorajda prehuda. Stric je namreč predme skočil kar z nabito puško, ki jo poznajo vsi, ki so kadarkoli služili jugoslovansko vojsko, pa tudi slovensko, namreč s kala-šnikom ali z AK-47. Pri tem me je tako srepo gledal, kaj bom naredil, da mi je šlo kar na smeh. Varnostnik kot varnostnik pač, iskal je neko akcijo, izgledal pa je res bojevito, ko je s cevjo kar meril naokrog. Kaj lahko bi se sprožila, a gumpec na to najbrž niti ni pomislil ...
Kakorkoli že, naredil sem si zalogo hrane, saj so se mi naslednje dni obetali dnevi, ko ne bom videl kaj dosti civilizacije, kaj šele trgovine. Tokrat mi je bilo malce žal, da sem vzel s sabo zgolj majhen nahrbtnik, ker bi ga lahko malo bolj napolnil, vendar se je izkazalo, da ga sploh nisem potreboval in sem se znašel drugače. Pravijo, da najbolj zabitemu kmetu krompir najbolje obrodi, se pa strinjam, da sem na svojih potepih velikokrat imel tudi veliko sreče.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek 22. januar
Danes goduje Cene.
1729 se je rodil nemški dramatik Gotthold Ephraim Lessing. 1788 se je rodil eden največjih angleških pesnikov lord Byron. 1849 se je rodil August Strindberg, eden največjih švedskih dramatikov.
1901 je po 63 letih vladanja umrla britanska kraljica Viktorija. 1903 sta sklenili ZDA in Kolumbija pogodbo o gradnji Panamskega prekopa.
1924 je dobila Velika Britanija prvič v zgodovini laburistično vlado.
1972 so sprejeli v evropsko skupnost Britanijo, Irsko, Dansko in
Norveško.
Sreda, 23. januar
Danes goduje Rajko.
1783 se je rodil eden največjih francoskih književnikov Marie Henri Beyle Stendhal, prvi veliki predstavnik kritičnega in psihološkega realizma.
1857	se je rodil hrvaški geolog Andrija Mohorovičic, po katerem je imenovana mejna površina med zemeljsko skorjo in plaščem - moho in tudi krater na Luni.
1896 je imel nemški fizik Wilhelm Konrad Röntgen prvo javno predavaje o svojem odkritju neznanih žarkov, ki jim je dal ime žarki X. Žarke so kasneje poimenovali po njem - rentgenski žarki. Röntgen je bil prvi fizik, ki je dobil leta 1901 Nobelovo nagrado. 1950 je izraelski parlament kljub protestom mednarodne skupnosti razglasil Jeruzalem za glavno mesto Izraela. Četrtek, 24. januar Danes goduje Felicijan.
1705 se je rodil Farinelli, s pravim imenom Carlo Broschi. Bil je eden najslavnejših pevcev kastratov v italijanski glasbi in eden največjih pevcev v zgodovini opere.
1712 se je rodil pruski kralj Friderik II. Veliki. Z vrsto zmag je
zagotovil Prusiji položaj evropske velesile.
1776 se je rodil nemški pisatelj in glasbenik Ernst Theodor
Hoffman.
1851 je umrl italijanski skladatelj in dirigent Gaspare Spontini. Največji uspeh je dosegel z opero Vestalka. 1946 je Generalna skupščina OZN sprejela svojo prvo resolucijo, v kateri se je zavzela za miroljubno uporabo atomske energije in odpravo jedrskega in drugega orožja.
1960 je prišlo v takrat še francoski Alžiriji do odkritega upora francoskih priseljencev, ker je predsednik de Gaulle odstavil junaka »črnonožcev« generala Massuja. 1965 je umrl v starosti 90 let veliki britanski državnik Winston Churchill.
Petek, 25. januar
Danes goduje Darko.
1721 je ruski car Peter I. v Sankt Peterburgu ustanovil sveto sinodo in tako utemeljil pravoslavno državno cerkev. 1736 se je rodil italijansko-francoski astronom in matematik Joseph-Luis de Lagrange, ki je vodil komisijo za izdelavo novega sistema uteži in mer.
1858	se je rodil japonski pridelovalec biserov Kokichi Mikimoto, ki je leta 1913 odkril način za umetno spodbuditev nastanka bisera v školjki.
1924 so se začele v francoskem Chamonixu prve zimske olimpijske igre.
1977 so v Odeillu na francoskih Pirenejih priključili na električno omrežje prvo komercialno sončno elektrarno. Sobota, 26. januar Danes goduje Pavla.
Danes je svetovni dan spomina na holokavst.
1788 so z ladjami pripeljali v angleško kolonijo Avstralijo prve
bele kaznjence.
1797 se je rodil v Ljubljani jezikoslovec kritik in literarni zgodovinar Matija Čop.
1827 so potomci starodavnih Inkov dobili svojo državo Peru. 1907 so v New Yorku prepovedali kot obsceno Straussovo opero Saloma.
1945 je izvidnica sovjetske udarne enote Prve ukrajinske fronte odprla železna vrata zloglasnega taborišča Auschwitz. Nedelja, 27. januar Danes goduje Janez.
1822 so grški uporniki proti Turkom v Epidavru razglasili neodvisnost Grčije.
1859	se je rodil nemški cesar in pruski kralj Viljem II., ki je moral 30. septembra 1918 po porazu Nemčije v 1. svetovni vojni odstopiti.
1926 je Anglež Logie Baird prvič prikazal svojo iznajdbo: televizijo.
1944 se je končalo dveletno obleganje Leningrada, ki se je začelo 22. avgusta 1941. Ponedeljek, 28. januar Danes goduje Peter.
1827 se je rodil francoski zdravnik Jean Antoine Villemin, ki je dokazal, da je tuberkuloza nalezljiva bolezen, ki se prenaša s stiki med ljudmi in živalmi.
1943 so sovjetski vojaki dokončno prebili nemški obroč okrog Leningrada in tako prekinili obleganje, ki je povzročilo smrt 600.000 Leningrajčanov.
1986 je 73 sekund po izstrelitvi iz ameriškega oporišča Cape Canaveral eksplodiral vesoljski raketoplan Challenger. Pri tem je umrlo vseh sedem članov posadke.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 29. januarja 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Sneg za zemljo božji dar
Sneg nas je še za nekaj časa zaprl v hiše in stanovanja, zemlji pa omogočil počitek. Upam, da se bodo vsaj malo napolnile tudi vodne rezerve, da vsaj spomladi ne bomo ves čas trepetali pred sušo. Zato pa je zdaj dovolj časa, da se dobro pripravimo na naslednjo sezono.
Začnimo najprej v kleteh, kjer hranimo čebulnice, gomoljnice za naslednje leto, pa tudi za potaknjence bo treba pričeti nekoliko bolj skrbeti. Preglejte vse čebulnice, vsako posebej premaknite in poglejte. Vse, kar je gnilo, mehko, odstranite, da se gnitje ne bo širilo tudi na zdrave rastline. Enako naredite z ozimnico - krompirjem, čebulo, korenjem. Zdaj prihaja čas, ko bo nevarnost gnitja čebulnic in gomoljnic veliko večja.
Povečini so se potaknjenci do sedaj dobro držali, saj sta bila zanje ugodni tako jesen kakor vreme pozimi. Ko pa se bo otoplilo, dan pa podaljšal, se bodo prebudili v novo življenje. Nekateri jih imajo v pretoplem prostoru, tam pa so prav gotovo že preveliki in jih je nujno treba porezati, pokrajšati. Le tako bodo spomladi nastale močne sadike z več vrhovi in cvetovi. Če so porezani vrhovi dovolj čvrsti, močni, jih lahko poskusite še enkrat uko-reniniti. Druga polovica januarja in prva polovica februarja sta idealen čas, ko ponovno delamo potaknjence. Seveda pa si to lahko privoščite le tisti, ki imate ogrevane rastlinjake (takih je malo) ali pa res dobro osvetljene zimske vrtove. Poleg balkonskih rastlin lahko poskusite razmnožiti tudi sobne rastline , pa tudi kakšen okrasni grm, posebej tiste zimzelene lahko razmnožite tudi sedaj.
Kljub temu da sem o tem že večkrat pisala, bom napisala še enkrat. Uspeh razmnoževanja s potaknjenci je veliko večji, če jih ne delate v posameznih lončkih. Izberete večjo posodo - lahko je to celo setveni plato, korito za rože, večji lonček. Potaknjence odrežete tako, da je spodnji rez rahlo poševen. Tako bo površina, kjer bo vejica brez
korenin lahko črpala vodo, večja. Zimzelenim grmičkom in balkonskim rastlinam odstranite večje liste, manjše lahko porežete, da zmanjšate površino, kjer bo rastlina izgubljala vlago. Potem vejice potikate v substrat tako, da se listi ne dotikajo med seboj, vendar so povsem tesno skupaj. Rastline razsadite v posamezne lončke šele, ko opazite rast novih poganjkov, obenem pa se je že lepo razvil koreninski sistem. V času, ko se rastline ukoreninjajo, naj bo temperatura okoli 18 °C,
Zdravstveni nasveti
Krepimo odpornost (2)
Predvsem vitamin C kot najpomembnejši antioksidant prispeva k večji odpornosti organizma. Poleg njega so zelo pomembni še vitamin E, ki je tudi antioksidant, vitamini B-kom-pleksa, A, D in K. Vitamin C in vitamini B-kompleksa so topni v vodi, medtem ko so vitamini A, D, E in K topni v maščobah. Anti-oksidativno delovanje vitaminov C in E pomeni lovljenje prostih radikalov, ki nastajajo v telesu ob nepravilni prehrani, pretiranem sončenju, kajenju ipd. Vitamin C je kislina (askorbinska kislina), zato ga morajo ljudje s težavami z želodcem jemati previdno. Mešanice vitaminov predstavljajo precej težak zalogaj za želodec, zato farmacevti v lekarnah vedno priporočamo jemanje teh pripravkov po jedi ali med njo.
Vitamine torej delimo na tiste, ki so topni v maščobah (vitamin A, D, E, K), in na tiste, ki so topni v vodi (vitamin C, B-kompleks in H). V maščobah topni vitamini za prehod iz črevesja v kri potrebujejo v zaužiti hrani tudi nekaj maščob. Če je njihov vnos prevelik, se kopičijo v maščevju in v jetrih. Višek v vodi topnih vitaminov se v telesu ne kopiči, ampak se izločijo skozi ledvice v seč. Nekateri vitamini in minerali so registrirani kot zdravila na recept ali zdravila brez recepta, večina, predvsem multivitamin-ski pripravki, pa so na trgu kot prehranska dopolnila.
Jemanje vitaminov farmacevti v lekarnah svetujemo v skladu s priporočili Evropske agencije za prehrano (www.efsa.europa. eu) in priporočili proizvajalca.
Uporabo teh pripravkov je smiselno omejiti na obdobje, ko je dodajanje le-teh potrebno. Pripravki z vitamini in minerali, ki se dobijo v lekarnah, so kakovostni in varni. Vsebnost v pripravkih je opredeljena z mg/|jg in % priporočenega dnevnega vnosa (RDA).
Opozorila bi, da lahko vitamin-sko-mineralne pripravke kupite kjerkoli. Vendar če pripravek ne vsebuje potrebne dnevne količine vitaminov in mineralov, niste za svoje zdravje storili nič. Zlasti pri otrocih bodite pozorni, da je izdelek kakovosten in kakšne so potrebne vsebnosti vitaminov in mineralov pri določeni starosti. Danes so za otroke na voljo različne oblike - eni imajo raje sirupe, večina pa ima najraje žvečljive tabletke oz. gumi bombone. Pri teh skrbno preverite, da so naravni, brez konzervansov in E-jev!
Da ne zbolimo ali da hitreje premagamo bolezen, si lahko pomagamo s pripravki, ki neposredno vplivajo na imunski sistem. Te delimo v dve skupini -imunomodulatorji in imuno-stimulansi. Slednji aktivirajo imunski sistem in mu pomagajo, da se lažje obrani infektivnih mikroorganizmov. Le-ti vsebujejo beta-glukan v kombinaciji s C-vitaminom in ameriški slamnik (prideta v poštev tudi med obolenji, saj skrajšata trajanje bolezni in olajšata simptome) ipd. Za boljšo kondicijo našega imunskega sistema si preventivno pomagamo s kolostrumom, ginsengom, izvlečkom jagod črnega bezga, vitaminsko-mi-neralnimi pripravki. Novost so
Darja Potočnik farm., spec.
Foto: Črtomir Goznik
Benčič, mag.
medicinske gobe. Ponovno odkrivamo pozitivne učinke medu in matičnega mlečka. In na trg prihajajo vedno novi izdelki.
Povprašajte strokovnjake v lekarni, kaj je za vas najprimerneje. Preko spleta in raznih oglasov je dosegljivo vse mogoče. Opažamo, da so ljudje pripravljeni plačati neverjetno visoke cene za pripravke brez preverjene kakovosti. Nato pa se obračajo na farmacevte in zdravnike s težavami, kot so npr. alergične reakcije, slabost in druge prebavne težave. Velikokrat tudi ne vedo, kako izdelek sploh uporabljati. Opozorila bi še na vitaminsko-mineralne pripravke, ki jih prav tako lahko kupite kjerkoli - koristil vam bo le tisti, ki pokriva potrebne dnevne količine vitaminov in mineralov.
Vsi nasveti, vsa zdravila in drugi izdelki so le v pomoč -največ lahko z zdravim življenjskim slogom za zdravje in dobro počutje naredite sami.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Foto: Miša Pušenjak
Vse gomoljnice in korenovke, dalije, gladiole, kane, pa seveda krompir, korenček je zdaj treba pregledati.
zelo svetlo, vendar mora biti v prostoru tudi visoka zračna vlaga. Pogosto je bolje, če posamezne lončke s potaknjenci zavijete še v folijo, da zadrži-te čim višjo zračno vlago. Folijo odstranite takoj, ko opazite novo rast.
Za jesenske potaknjence, ki so v prezimovališču, pa je zelo pomembno, da prostore redno in temeljito prezračite vsaj enkrat na teden. Ko se bo ponovno segrelo, pa je to smiselno narediti vsak dan.
Kako načrtovati okrasni vrt
Načrtovanje na okrasnem vrtu lahko delimo v dva dela. Prvi del je za tiste, ki imate pred sabo prazen vrt in ga morate šele urediti. Drugi del pa je za tiste, ki morajo zdaj razmisliti, kaj bodo letos sadili na balkone in okrasne gredice.
Nekateri imajo povsem novo hišo in želijo zasnovati nove gredice. Tisti imajo zdaj čas, da vrt dobro opazujejo in si zamislijo, kaj želijo na njem početi. Ko se bo talil sneg, dobro opazujte, kje bo voda stala dalj časa; tam raje načrtujte poti, bazen ali kaj podobnega, saj bodo na teh mestih težave tako z okrasnimi rastlinami , zelenjavni vrt tam zagotovo ne sme biti, tudi zelenica ne bo najlepša. Lahko pa je tam kakšen ribnik.
Zelo priporočljivo je, da si narišete skico celotne okolice hiše in si okolico najprej razdelite na posamezna območja, kje se bo na vašem vrtu kaj dogajalo. Kaj s tem mislim? Izrišite si mesta, kjer se bodo igrali otroci, kjer boste imeli družabne dogodke, piknike ..., seveda poiščete mesto za
Foto: Miša Pušenjak
Sneg varuje iglavce in zimzelene listavce pred izsušitvijo in mrazom, zato ga ne odstranjujemo z rastlin, razen kadar lomi veje.
zelenjavni vrt, sadni vrt, jagodičje. Mnogi si zamislijo samo tisto, za kar imajo trenutno dovolj denarja. Vendar to ni dobro. Treba je imeti trajni načrt, zato da ne boste na mesto, kjer bo čez nekaj let, ko bo denarja dovolj, morda garaža, vrtna uta ali kaj podobnega, zasadili ravno najljubše okrasne rastline. Presajanje odraslih rastlin je namreč zelo težko. Zagotovo imajo danes le redki dovolj sredstev, da si lahko okolico uredijo takoj. Vendar je treba na mestih, kjer načrtujete dovozne poti, garaže, parkirna mesta, tudi rastlinjak in podobno, pustiti samo zelenico. Tudi gredic boste verjetno kasneje imeli več ali večje, vendar vsaj mesta zanje pustite, potem pa postopoma zasajajte eno za drugo. Tako bo vrt na koncu harmoničen, umirjen in predvsem urejen.
Nekaj nasvetov: zelenjavni in zeliščni vrt naj bosta hitro dostopna iz hiše. Tako boste tudi pozimi lahko nabiralo zelenjavo s svojega vrta. Ob vrtu pustite prostor, mogoče pa boste lahko nekoč imeli tudi svoj rastlinjak. Preden zelenico dokončno uredite, poskusite do vrta speljati vodo in mogoče celo elektriko. Tako ne boste čez nekaj let ponovno prekopavali zelenice. Vsekakor pa morata biti zelenjavni in zeliščni vrt na sončnem mestu. Brez sonca ne bodo uspevala ne zelišča ne vrtnine.
Okrasne gredice naj bodo tam, kjer jih bomo lahko opazovali tudi iz dnevne sobe. Zamislimo si jih tudi tam, kjer je pogled na okolico neprijeten, kjer ga hočemo zakriti. Pa še eno navodilo: visoke ograje, žive meje ne vzbujajo dobrega, prijetnega občutka. Zato se ne zapirajte povsem pred svetom, razen tam, od koder prihaja hrup, prah ali kaj podobnega; običajno so to prometne ceste. Poleg tega svetujem, da ohranite čim več že obstoječih dreves; mogoče jih porežete, če so prevelika, ravno za to je čas zdaj. Neumno je stara drevesa posekati, potem pa kar 10 in več let čakati, da zrastejo nova.
Ta del naredite vsi, tudi tisti, ki ste si za ureditev okolice najeli strokovnjaka. Le vi veste, kaj želite početi na vrtu, katere so vaše najljubše točke na vrtu, kjer želite sedeti in uživati, kaj želite s okrasnimi gredicami zakriti. Potem pa naj strokovnjaki vaše želje prelijejo v izvedbeni plan, ki pa ga ponovno dobro preglejte, da boste kasneje na svojem vrtu zadovoljni in se boste dobro počutili.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Za zelenjavni in zeliščni vrt izberemo najbolj sončne dele okolice, pazimo pa tudi, da tam ne zastaja voda, posebej pozimi.
torek • 22. januarja 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne
glasbene
scene
Znani so letošnji nomini-ranci za britanske glasbene nagrade (BRIT AWARDS 2013). Največ nominacij, po tri, so zbrali pevka Emeli Sande ter zasedbi Mumford & Sons in Alt-J. Po dve nominaciji so zbrali Muse, Plan B, Rita Ora, Jessie Ware, Ben Howard, Coldplay, Paloma Faith in Olly Murs. Med največja letošnja presenečenja pa zagotovo sodita nominaciji zasedbe The Rolling Stones in Amy Winehouse. Veterani svetovne glasbene scene The Rolling Stones so več kot petdeset let po svojem prvem koncertu nominirani za najboljšo koncertno zasedbo, pri čemer se bodo za nagrado brit potegovali z mlajšimi britanskimi zasedbami, kot so Cold-play, Muse, The Vaccines in Mumoford in Sons. Amy Wi-nehouse je posthumno nomi-nirana za najboljšo britansko žensko izvajalko, med nomi-nirankami pa so tudi Paloma Faith, Bat For Lashes, Jessie Ware in Emeli Sande. Svečana
Mumford & Sons
http://3.bp.blogspot.com
podelitev nagrad bo 26. februarja v Londonu.
®®®
V javnosti so vse pogostejša ugibanja o tem, da naj bi se popularna avstralska pop pevka Kyle Minogue umaknila s svetovne glasbene scene. Po pisanju britanskega časnika The Sunday Mirror naj bi se za ta korak odločila zaradi številnih pritiskov, ki jih prinaša glasbena industrija, prav tako pa se želi v prihodnosti posvetiti zgolj svoji filmski karieri. Da pevka misli resno o zaključku glasbene kariere, kaže tudi to, da je pred dnevi odpustila svojega dolgoletnega menedžerja Terrya Blamleya, s katerim je sodelovala vse od
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO MARS
2.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS feat. WANZ
3.	HO HEY - THE LUMINEERS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SCREAM & SHOUT - WLL I AM FT BRITNEY SPEARS
2.	I KNEW YOU WERE TROUBLE - TAYLOR SWIFT
3.	IMPOSSIBLE - JAMES ARTHUR
NEMČIJA
1.	GANGNAM STYLE - PSY
2.	DIAMONDS - RIHANNA
3.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT
začetka. Kyle Minogue je v 25 letih glasbenega ustvarjanja prejela pomembne glasbene nagrade in posnela številne velike uspešnice, in kot pravi sama, v glasbi ne najde več dovolj izziva. Za Kyle pa je že prva filmska vloga v francoskem fantazijskem filmu Holy Motors.
®®®
Popularni ameriški pevec Justin Timberlake se po daljšem premoru vrača na svetovno glasbeno sceno z novim studijskim albumom. Pred dnevi je že predstavil prvi singel z naslovom Suit & Tie, v katerem sodeluje tudi slavni raper Jay Z. Jay Z pa ni edino zveneče ime na prihajajočem albumu, saj so pri snemanju sodelovali tudi znani producenti, kot so Timbaland, Shawn carter, James Flauntleroy in Jerome J-ROC Harmon. Po podatkih agencije Nielsen SoundScan se novemu singlu godi odlično, saj že podira prodajne rekorde. Skladba je že v prvem tednu prevzela prvo mesto na lestvici iTunes, kjer je bila prodana v nakladi med 330 in 350 tisoč izvodi. Justin Tim-berlake je po razpadu zasedbe 'N Sync, v kateri je zaslovel, izdal dva samostojna albuma: Justified leta 2002 in Future-
Sex/LoveSound leta 2006.
®®®
4. marca naj bi izšel že težko pričakovan novi studijski
album odlične britanske pevke Dido. Na zgoščenki z naslovom Girl Who Got Away
bo enajst novih skladb. Prvi singel, ki služi kot najava novega albuma, nosi naslov No Freedom! Za produkcijo njenega novega glasbenega izdelka so poskrbeli njen brat Rollo Armstrong, slavni Brian Eno ter Jeff Bhasker, Rick Nowels in Greg Kurstin. Dido s pravim imenom Florian Cloud de Bounevialle Armstrong se je rodila 25. decembra 1971 v bližini Londona.
Seznam skladb na albumu Girl Who Got Away:
1.	No Freedom
2.	Girl Who Got Away
3.	Let Us Move On feat. Kendrick Lamar
4.	Blackbird
5.	End of Night
6.	Sitting On The Roof Of The World
7.	Love To Blame
8.	Go Dreaming
9.	Happy New Year
10.	Loveless Hearts
11.	Day Before We Went To War.
®@®
Britanski tabloid The Sun je objavil zanimivo lestvico največjih zaslužkarjev med tistimi glasbenimi skupinami, ki so se ponovno združile in vrnile na glasbeno sceno. Med zasedbami, ki so s svojo vrnitvijo največ zaslužile v zadnjih letih, prednjačita zasedbi Blur in The Stone Roses. Tako je skupina Blur od leta 2009 pa do danes zaslužila 15 milijonov funtov. Lanskoletna ponovna združitev The Stone Roses pa je navrgla 12 milijonov funtov. Daleč najboljši »comeback« pa je uspel članom legendarne britanske skupine Take That, ki je od leta 2005 pa do danes na svoj račun pospravila vrtoglavih 130 milijonov funtov. Na drugem mestu so s 25 milijoni dekleta iz britanske skupine Spice Girls. Med ostalimi zvenečimi imeni, ki jih najdemo na seznamu, so še skupine; Madness, Simple Minds, Sex Pistols, Pulp in Happy Mondays.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Spoštovani tovariš
Baje po Evropi zadnji čas kroži solzavo pismo naše ljubljene SDS. O tem, kako grozni komunisti še zdaj držijo Ivana Janeza Janšo stran od oblasti, in pa seveda, koliko je ta vlada dosegla v zadnjih mesecih, pa jo množice še vedno sovra-
_ žijo. Od rdečkarjev nahujskane množice,
se razume.
Torej, sedimo in globoko zadihajmo; ter razmislimo. Lepo mirno, tovariš Janša. Pravite, da ste veliko dosegli, da ste ogromno prišparali, pa vam nesramni ljudje še vedno vse povprek očitajo, da ste nesposobni. A tako, ne veste zakaj? No, naj vas olajšam; očitajo vam, ker ste nesposobni. Popolnoma in nedvomno. Vsa vlada. S Superministrom na čelu. Precej strašno mi je, da je Ljudmila še najbolj modra v tej vladi, pa še to samo zato, ker je lepo tiho.
Veste, gospod Majer, ali kako se že kličete zadnje čase, kar zgleda lepo na papirju, še ni nujno uporabno. Prihranili, prihranili, ja. In to tako izjemno, da se bomo počasi vrnili v srednji vek. Vzeti je še najlažje, to zna vsak, ampak kaj narediti ... hja, o tem pa ne boste vedeli veliko, mar ne? Družina namreč lahko tudi veliko prihrani; bodo otroci pač jedli samo vsak drug dan. Kar pa niti ni pomembno, saj je na papirju to velikanski prihranek.
Če že, je treba zapravljati in spodbujati kupno moč, ne pa samo varčevati v neskončnost. To slej ko prej vodi do nule, tako da je morda najbolje, da vsi kar zdaj pocrkamo in končamo agonijo. A kaj bi o tem, ko pa imamo toliko drugih problemov. Hude jame, pa leteče slone, strice iz ozadja in konec koncev nevarnost, hujšo od španske gripe - komuniste! Še zdaj, si lahko mislite?! To nesnago človeško, ki Ivanu že desetletja stoji na poti do (absolutne) oblasti. No, tovariš Janez, morda bi vam še celo verjel, če ne bi takšne bedarije bleknili, ko ste NA oblasti.
Pa saj razumem ... Vse je bolje kot tista neprijetna vprašanja o sodišču, pa Patriji ter nenavadno velikem premoženju. Bo že, bo že. Samo ne joči Ivan ter ne smeši Slovenije po Evropi. Slovenci smo že preživeli enega Velikega vodjo, pa bomo tudi drugega. Jasno je namreč, da bo od Slovenije po tem režimu ostalo le pogorišče. Prevarant se očitno po navodilih generalštaba na vse pretege trudi do kraja uničiti javni izobraževalni sistem, od vrtcev pa vse do univerz. Tudi prav. Pokazali ste tudi, da če že ne poznate sočutja, tudi ne premorete niti kančka sramu. Predlogi vzgojiteljicam, postreženi z dodanim "bolje to kot pa izguba službe", na primer, niso samo skrajno nemoralni, ampak tudi do kraja ogabni.
Zato bi samo rad vprašal apostole tega režima: ali morda ob tem ne občutite gnusa? Ali doma ne premorete ogledala ali ste zares tako brezčutni? In če že moram poslušati vso besedno kloako naših generalov, mi visokih svečenikov ni treba. Naslednjič ob kavi, tovariš Ivan, pa povejte Antonu, naj drži gobec, ker meja je jasna. To so vrata parlamenta in tja nima vstopa. Niti z besedami.
Žalostno je edino, da moram gledati, kako moja domovina polzi v gnojno jamo, ko bi moral biti nanjo ponosen.
Matic Hriberšek
www.radio-ptuj.si
1.	HO HEY - THE LUMINEERS
2.	DIAMONDS - RIHANNA
3.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO MARS
4.	IMPOSSIBLE - JAMES ARTHUR
5.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
6.	TRY - PINK
7.	GIRL ON FIRE - ALICIA KEYS
8.	BENEATH YOUR BEAUTIFUL - LABRINTH FT. EMELI SANDE
9.	DIFFERENT - ROBBIE WILLIAMS
10.	LITTLE THINGS - ONE DIRECTION
11.	WHERE ARE WE NOW - DAVID BOWIE
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 29. januarja 2013
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
voda izpari in da je skoraj dovolj prepraženo. Visok pekač 25 x 40 cm najprej naoljimo, damo plast vlečenega testa, ga poškropimo z mešanico vode in olja ter dodamo drugo vrsto testa. Na testo polagamo del prepraženega mesa. Nadaljujemo tako dolgo, da nam zmanjka mesa in na vrhu ostane vlečeno testo. Vse skupaj malo potlačimo. Prelijemo s prelivom iz jajc, smetane in vode. Pečemo v predhodno ogreti pečici 45 minut pri 180 stopinjah.
**Štefani pečenka
TOREK
prekajena svinjska rebra, krompirjeva solata, ocvrta jabolka SREDA
špageti z gobovo polivko, solata, panakota z gozdnimi sadeži ČETRTEK
segedin golaž, krompir v kosih PETEK
zelenjavna juha, cmoki, kompot SOBOTA
porova kremna juha, mesna pita**, rdeča pesa, kompot NEDELJA
korenčkova kremna juha, štefani pečenka**, pire krompir,
endivija, krof
PONEDELJEK
kisla repa s smetano, zabeljen fižol, puding
Sestavine: 1 kos telečje ali svinjske mrežice, 500 g mletega govejega mesa, 300 g mletega svinjskega mesa, 1 čebula, 3 jajca, 3 vejice pehtrana, 0,25 šopka peteršilja, 1 žlička majarona, 1 žlička timijana, 3 žlice drobtin, 1 žlička soli, 3 ščepci popra, 0,51 jušne osnove.
Mesno mrežico za dobrih 15 minut namočimo v mlačno vodo in jo dobro ožmemo. Dve jajci s kuhamo v trdo in ju olupimo. V večji skledi zmešamo obe vrsti mesa, sesekljano čebulo, peteršilj, pehtran, timijan, majaron in drobtine, razžvrkljano jajce, sol in poper. Vse sestavine z rokami dobro pregnetemo. Po delovni površini razgrnemo mrežico in nanjo razporedimo mesno zmes. Na zmes položimo kuhani jajci. Vse skupaj zavijemo in oblikujemo v štruco. Pečico segre-jemo na 180 °C. Štruco položimo v srednje visok pekač, v katerega prilijemo jušno osnovo, ki mora segati do polovice štruce. Pekač postavimo v ogreto pečico in štruco na srednji višini pečemo približno 30 minut, nato jo obrnemo in pečemo še 30 minut. Med pečenjem štruco večkrat prelijemo s tekočino iz pekača. Pečeno štruco pustimo stati še deset minut, nato jo narežemo na poljubno debele rezine in ponudimo s pire krompirjem ali sezonsko solato.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
*Mesna pita
Sestavine: 4-6 kosov vlečenega testa (velikosti pekača); nadev: olje, 700 g mletega mesa, 2 veliki čebuli, sol, poper, česen, lovor, 1 žlica mlete sladke paprike, majaron, vegeta, peteršilj; za preliv vlečenega testa: malo olja in vode; polivka: 2 kisli smetani, 4 jajca, 0,3 l kisle vode.
Za nadev čebulo prepražimo na olju. Ko postekleni, ji dodamo česen in takoj za tem meso in ostale dodatke. Pražimo tako dolgo, da
DOBRA OBRAMBA »Oškodovanec, povejte mi, kako ste lahko prepričani, da je moja stranka ukradla vaš avto?« vpraša obdolženčev zagovornik.
»Ko poslušam vašo obrambo, mi pride na misel celo to, da sploh nisem imel avtomobila« odvrne oškodovanec.
jo, ko so se na zaslonu pojavili prizori z nagimi ženskami. Oče se je obrnil k sinu in mu rekel: »Sinko, čas je za spanje. Poglej, tete so se tudi že slekle.«
SRECANJE
Srečala sta se Windows 98 in kupček kravjega dreka. »Kdo si?« je vprašal drek. »Jaz sem operacijski sistem.« »Če si ti operacijski sistem, sem jaz kremšnita!«
UDAREC
Mladi doktor je bil prvič glavni pri porodu. Ko se je porod končal, je s profesorjem odšel v kantino in ob kavici sta poklepetala o mladeničevem delu. »Za začetek ni bilo slabo,« je rekel profesor, »toda prihodnjič po riti udarite novorojenčka in ne matere.«
PADEC
Ženska je šla po pločniku, ko ji je zaradi posledice spodrsnilo in je padla. Kljub poskusom zaradi ledenih tal ni mogla vstati. Takrat je mimo prišel poslanec in ji rekel: »Pomagam vam, če boste na naslednjih volitvah glasovali zame.«
»Saj nisem padla na glavo, ampak na rit!« se je razjezila ženska.
SKAMP
»Si slišal, da so v pristanišču Sydney odkrili 160 cm velikega škampa?«
»Potem pa francoski jedrski poskusi na Mururoju le niso bili zaman.«
SPANJE
Oče in sin sta gledala televizi-
BALET
Janez in Urška sta odšla gledat baletno predstavo. Med predstavo pa je Urška vprašala Janeza: »Janez, ali spiš?« »Ne, ne spim!«
»Zakaj pa potem po odru hodijo po prstih?«
Štajerski TEDNIK
HRVAŠKI OPERNI TENORIST (SLAVEN)
GRCASTO NASELJE PRI POLJČANAH
LADO AMBROŽIČ
JUTRANJA MAŠA
GONJENJE, POJANJE
NASA PEVKA DEŽMAN
PREBIVALKA OKINAVE
VINJENOST, OPITOST
VODNI DVOKRILEC
OSEBNI DOHODEK
SAHIST (GARI)
SOKRIVEC
VELIKA NEVARNA SLABOST
OKROGLA BAKTERIJA
STOLPI Z ZVONOVI
MODEL HYUNDAIJA
KMEČKI PRAZNIK
SVEDSKA FILMSKA IGRALKA (LENA)
PRAVOSLAVJE
VEZNIK
MIHAILOVIC
RUSKA ZADRUGA
JAHALNA PALICA
NEVERNIK
ULOV
ITALIJANSKI KOLESAR (GIANNI)
MESTO V BELGIJI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
REKA V FRANCIJI
OLGA BEDJANIČ
AMERISKI PEVEC
TELESNE OKONČINE
NAČRT
AZIJSKA DRŽAVA
ENOTA ZA ENERGIJO
SKUPINA IGRALNIH KART PRI TAROKU
KOPICA
ULIVANJE KOVINSKIH IZDELKOV
DINO LALIC
JEDEC
DUSILEC PRI TROBENTI
TV NOVINAR ŠTAKUL
GRSKI SARONSKI OTOK
MANJSE TNALO
IZ BESEDE CELTNA
DEDIČ PO ZAKONU
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: DELAT = dedič po zakonu, EGINA = grški saronski otok, KORETRA = vodni dvokrilec, MARJO = nizozemska pianistka Tal, MOTTA = italijanski kolesarski as, zmagovalec Gira 1966 (Gianni, 1943-), ORTODOKSIJA = pravoslavje, SORDINA = dušilec pri trobenti, TUCSON = model hyundaija, ZOBRNA = narodni naziv za dlesen.
■}e|ap 'ao|eui 'eu03 's>je|v
'eupos 'zapef 'OAjsjeAH '}so 'e|nfl ">jai| 'ue|d 'eoiiud 'go 'suy 'euo|/\| 'jnefp 'g|q 'u| 'efis>jopo:go 'uho 'IHIUoaz ">jo>j 'euej^oi 'AOjedse>j 'e>je|pows 'jjuojuod 'uofai 'gmq 'oieiuo ">jowez :ouAoiopoA '3>jNVZId>1 31 A31IS3d
torek • 22. januarja 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da je novi predsednik države eden redkih domačih politikov, ki si še upa med množico ljudi. Minuli konec tedna je prišel med organizatorje 49. Zlate lisice in jim pri pripravi proge celo malo pomagal.
... da nekateri baje zelopogre-šajo slovenski pogovorni šov v stilu slavne Oprah, saj bi po javnem medijskem priznanju laži znanih svetovnih osebnosti in športnikov pri njej lahko tudi mi pričakovali, da se bo vsaj na ta način javno izpovedal kakšen medijsko zelo opevan lažnivi kljukec.
. da so javnomnenjske raziskave zelo krute, saj kažejo na to, da lahko nekatere, ki kljub ugotovitvam KPK svoje krivde ne priznajo in jo celo valijo na druge, reši le še čudež vsemogočnega.
.. da se je v stari Petovioni šele ob nedavnem obilnem sneženju pokazalo, kaj dejansko pomenijo in zmorejo javne službe. Tako kot pri pobiranju smeti se je namreč pokazalo, da je med prej in sedaj razlika več kot očitna. (Le
zakaj se sedaj muzate?)
... da v holermoški občini močno upajo, da bo podjetje Fiposor uspešno delovalo še naprej in slavilo še veliko okroglih obletnic. Če so ob sedanji obletnici Ormožani dobili defibrilator, računajo takrat vsaj na EKG.
... da je turistično društvo Svetega Marka z domačimi kolinami zadelo v polno. So pa zvečer prekršili tisti stari pregovor: Kak pri delu, tak pri jelu. Jelo očitno bolj diši kot delo. . da gledalci na prijateljskih
rokometnih tekmah sploh ne morejo več razločiti, katero moštvo igra v višji in katero v nižji ligi.
Vidi se ...
... da imamo ljudje zelo različen občutek za pravo mero tudi pri klobasah. To se je pokazalo tudi na nedavnih domačih kolinah v deželi korantov, kjer so moški prinašali za mero tudi pol metra in še večje „muštre", ženske pa bistveno manjše. Baje pač take, kot so jih vajene od doma.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 28. 1. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Nejc Ladič, Hajdina.
Foto: Anica Nemec
Iskrice
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Anica Nemec, avtorica tokratne fotografije, v svoj objektiv sem ujela Urško in Gašperja, ki uživata v sladoledu.
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
4	3			6	7		8	
	5	8		4		9	7	
			1					2
5	1	6			8	7		
		3				4		
		7	6			2	5	8
6					4			
	2	5		3		6	9	
	9		2	5			1	7
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€	GGG
Bik	vvv	©©	€	GG
Dvojčka	v	©©	€€€	G
Rak.	vv	©©©	€€	G
Lev	vvv	©	€€	GG
Devica	v	©©©	€€€	G
Tehtnica	vv	©©	€	GGG
Škorpijon	v	©©©	€€	GGG
Strelec	vv	©	€€€	GG
Kozorog	vvv	©©	€€	GGG
Vodnar	vv	©	€€€	G
Rièi	vvv	©©	€	GG
(Vir: www.pregovor.com)
»Kdor želi biti povsod - ni nikjer.« Li
»Ne oziraj se na to, od kod prihajaš, temveč glej, kam greš.« Pierre-Augustin Caron de Beaumarchais
»Nekateri tako hite za svojimi cilji, da niti ne opazijo, kdaj so do cilja prispeli.« Jean-Paul Sartre
»Redkokdaj je človekov cilj slab; slaba so lahko samo sredstva.« Jovan Dučič
•¡¡•¡¡•k
»Človek vedno najde, kar išče: dobro ali zlo, težave ali rešitve.« John Marks Templeton
»Življenjski cilj vsakega posameznika je vselej isti: napredovati v dobrem.« Lev Nikolajevič Tolstoj
Rebus • Rebus • Rebus
Rešitev rebusa iz prejšnje številke: VERA NIKOLIČ
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 22. do 28. januarja 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 22. januarja 2013
Ptuj • Deveta sezona Primusovih vinskih zgodb Ormož • Projekcija filma Vinopiri
V letu 2013 zaceli s Kdo vam pusca kri ? Ptujsko kletjo
Ze po tradiciji se Primusove vinske zgodbe v vsakem novem letu pričnejo s Ptujsko kletjo. Ob moderatorju januarskega vinskega večera v klubu Gemina XIII. Janezu Vrečerju je 18. januarja sedel glavni enolog Ptujske kleti Bojan Kobal.
V kulturnem programu so tokrat nastopili Žanet Vidovič za klavirjem, z vinskimi napi-tnicami je osvajala vokalna skupina Prijatelji, za presenečenje večera pa so poskrbele članice ženske vokalne skupine Nova s Koroške, ki so se prejšnji teden razvajale v hotelu Primus. Prvi vinski večer v letu 2013 je potekal pod naslovom Bogastvo različnosti. K izbranemu vinu so postregli z izbrano kulinari-ko, ki so jo pripravili v hotelu Primus.
Glavni enolog Ptujske kleti Bojan Kobal je vodil skozi različnost, ki jo lahko ustvarijo narava, vinogradnik, enolog in čas iz grozdja iste sorte. Pri tem so se poslužili metode sočasnega okušanja vin v parih in tudi v trojčku. Na večeru vin iz Ptujske kleti se tokrat niso držali že ustaljenih pravil degustacij. Vina so degustirali v parih po sortah, da bi ljubitelji žlahtne vinske kapljice občutili in doživeli, kako se vino skozi enake sorte ali tudi zvrsti skozi leta razvija. Namen večera tudi ni bil v medsebojnem ocenjevanju letnikov, ampak tem, da se
V petek zvečer je Mladinski center Ormož v Domu kulture Ormož pripravil projekcijo filma Vitomirja Kaučiča Vinopiri: Krvni davek. Pred filmom se je odvrtel še trailer Black Shadows Syndicat: The saga, po filmu pa je sledilo druženje v Unterhundu.
Foto: Črtomir Goznik
Gost petega večera Primusovih vinskih zgodb v sezoni 2012/2013, ki potekajo pod vodstvom Janeza Vrečerja, je bil glavni enolog Ptujske kleti Bojan Kobal.
začuti vino skozi njegov razvoj, da se ljubitelji žlahtne vinske kapljice spomnijo lepih trenutkov, ki so se zgodili v vsem tem času in da se spomnijo ljudi, ki so ta vina pridelali v vinogradih, ustvarili in negovali v kleti, da lahko danes ljudje uživajo v njih. Prva Primusova vinska
zgodba v letu 2013 s Ptujsko vinsko kletjo je bila pravo vinsko doživetje, čudovita vinska gimnastika, kot se je o njej slikovito izrazil tudi glavni enolog Ptujske kleti Bojan Kobal. Dober obisk vinskih omizij je to samo še potrdil.
MG
Gre že za četrti film, ki je nastal v okviru društva Plan9. Scenarist, režiser in montažer Vitomir Kaučič je v krajšem pogovoru povedal, da se nanj ideje kar lepijo in ga silijo, da piše scenarije. Izziv predstavlja tudi zbiranje sredstev za snemanje filma, ki ga zagotovijo iz sredstev sponzorjev, lotijo pa se tudi kakšnih drugih projektov, s katerimi pridobijo denar za nove filme. Za film je bilo treba zagotoviti okoli 8.000 evrov, kar ga uvršča v kategorijo filmov brez proračuna, za mikroprora-čunske filme namreč lahko štejemo filme, vredne od 25.000 evrov naprej, se smeje Vitomir Kaučič in pove, da je tudi za film brez proračuna proračun precej težko zagotoviti.
Zgodba pripoveduje o mladi Evi Makovec. Na bratovem pogrebu ji nekdo rani očeta in ugrabi punco. Nezadovoljna z delom lokalnega policista Erika Rakuša in obupana nad slinastim osvajanjem prijatelja iz otroštva, Kristjana, poišče rešitev na dnu kozarca. Na koncu ji le uspe razkriti, da je mesto v primežu elite vinarjev, ki s pomočjo posebnega vina nadzira vse temeljne institucije oblasti. Ključ njihovega uspeha je v krutem žrtvovanju izprijencem vinopirom, nekakšnim mitolo-
I
/ &
> 1
wt

Foto: Viki Ivanuša
Del ekipe Plan9, spredaj avtor filma Vitomir Kaučič in producent-ka Helena Lukman
škim bitjem. Ko se Evino iskanje sprevrže v krvavi križarski pohod, ugotovi, da je tudi sama postala del pokvarjene vinopir-ske intrige. Film traja 90 minut in v njem igra tudi Ormožan Davorin Bešvir. Zanj režiser pravi, da je prepričljiv in rad podpira takšne projekte, hkrati pa je edini njihov igralec, ki je že srečal abrahama. V filmu igrajo Tea Melin, Miloš Bavec, Rebeka Kopčič, Andrej Horvat,
Riki Kopriva, Nenad Perič, Vlado Petovari, Nataša Bavec, Darjan Kaučič, Sara Žibrat, Anja Štuhec, Tadej Tivadar, Daša Kardoš, Jože Cupar, Kristjan Paal, Sara Bolkovič, ki so jih izbrali na avdiciji.
Film je na poti v slovenske kinodvorane, da pa bo predstavljen tudi na kakšnem primernem festivalu, pa skrbi produ-centka Helena Lukman.
Viki Ivanuša
Ptuj • Predavanje v Knjižnici Projekt LIVEDRAVA
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj bo 23. januarja ob 17. uri predavanje z naslovom »Pomen projekta LIVEDRAVA za ljudi in naravo«. Na
njem boste izvedeli več o naravovarstvenem upravljanju območja Natura 2000 Drava ter o trajnostnem upravljanju nižinske reke Drave na način, ki bo hkrati zagotavljal protipoplavno varnost in pozitivno vplival na naravovarstvene cilje območja Natura 2000, posebej ptic, hroščev in rib z neugodnim varstvenim statusom. Predaval bo Dominik Bombek. Predavanje je del evropskega projekta LIVEDRAVA (LIFE11 NAT/SI/882). (Ur)
torek • 29. januarja 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 22. januar
16:00 Ivanjkovci, telovadnica OŠ: tržnica poklicev
20:00 Maribor, Tyrševa 7: uvodno predavanje iz serije 12. predavanj Filozofija in psihologija Vzhoda in Zahoda, društvo Nova akropola
Četrtek, 24. januar
18:00 Ormož, bela dvorana grajske pristave: koncert učencev Glasbene šole Ormož 18:00 Slovenska Bistrica, grad: Zavod za kulturo, predstavitev humanitarne medicinske odprave Madagaskar - skrivnostni otok
Petek, 25. januar
18:00 18:00
19:00
20:00
21:00
Laporje, OŠ: prireditev Športnik leta 2012 občine Slovenska Bistrica Ormož, viteška dvorana gradu: potopisno predavanje Milene Zorčič, južna Etiopija, barvitost avtohtonih ljudstev
Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: Viktorinov večer, slovenski pastoralni načrt, Pridite in poglejte, mag. Magda Burger, šolska sestra De notre Dame, PePZ župnije sv. Petra in Pavla
Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: glasbeno govorna predstava harmonikarja
Jureta Toria in radijca Jureta Longyke
Ptuj, CID: koncert swing glasbe in plesni večer
Izkoristite norčavi pustni čas in bodite nekaj dni
medicinska sestra -zdravnik -kuhar -monter -dimnikar -
zaščita
i ošabna varovalna oprema
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj, tel: 02/ 779 71 11, info@zascita-ptuj.si
Delovni čas trgovine maloprodaja med 7. in 16. uro
I71I7D A M0J 2013
V X V CL T ZDRAVNIK
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa: _
Mojo pediatrinjo ali pediatra: _
ime in priimek: _
naslov: _
ZLATI POKROVITELJ AKCIJE:
AdriaticSlovenica P
kraj in poštna številka: telefon: _
datum rojstva:
e-pošta: _
Studio Moderna Storitve d.o.o. kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov IZVOP-1-UPB1I. Upravljalec zbirke podatkov, obdeluje zbrane osebne podatke za namene: statistične obdelave podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, novostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna Storitve d.o.o. obdeluje za lastne potrebe do preklica pisne privolitve posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter lahko od upravljalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegovih osebnih podatkov. Pogodbeni obdelovalec podatkov za podjetje Studio Moderna Storitve d.o.o. je podjetje Linea Directa d.o.o., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi. Studio Moderna Storitve d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 15, 1410 Zagorje ob Savi
Datum: _ Podpis: _ >
Glasovnice pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d.o.o., Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj.
Mali oglasi
STORITVE
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
KUPIM traktor, tip je lahko Zetor, Ur-sos, Ferguson, Univerzal ali podobno. Tel. 041 680 684._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170._
PRODAM odojke od 25 do 30 kg. Cena 2,40 € za kg. Tel. 051 245 811.
PRODAM svinjo domače reje, težko 250 kg. Tel. 041 982 190.
DOM-STANOVANJE
NA PTUJU oddam v najem opremljeno enosobno stanovanje. Tel. 051 356 346.
NEPREMIČNINE
PRODAM enosobno stanovanje, 34 m2, v pritličju, s shrambo, kletjo in garažo ter oddam v najem delno opremljeno enosobno stanovanje. Tel. 041 844 173.
MOTORNA VOZILA
AVTOPLAŠČI, zimski in letni, ugodno. Razprodaja v Vulkanizerstvu Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
RAZNO
ROČNO PLETEM gamaše za kurente vseh vrst in barv. Tel.: 051 399 841.
www.tednik.si
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 24. januar: 19:00 Nahrani me z besedami Petek, 25., sobota, 26., in nedelja, 27. januar: 16:00 Zveri južne divjine; 18:00 Nahrani me z besedami; 20:00 Hobit: Nepričakovano potovanje
avtomobili p.r.& avto filipič i
Hg^g Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020,031 658 679	1
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	|
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA		f OPR.	BARVA
2000	2390,00	MOŽNOST VMÍIIA0DV	DELA
2001	2.430,00	2.LAST., KLIMA, MEGLENKE	TEMNO SIVA
2003	2.990,00	AIREAS,SERVO VOIAII	OPEČNO RDEČA KOV.
1001	2100,00	ALU PUT, KUMA, SERV. MJI.	RDEČA
2000	U90.00	1IAST, EL PAKET, KUMA, ABS	BELA
2000	5.990,00	11AST., KUHA, 1*92497 ka	TANGO ORANGEN».
2000	5.990,00	TEMPOMAT^tUI PUT., Z1AST.	ÍRNA KOVINSKA
2000	5.990,00	D0D.4IEINE GUME NA PLAT.	BELA
2001	7490,00	D0D. 4 ZIMSKE GUME NA P1AT.	SREDRNA KOVINSKA
2000	7.790,00	KLNA, 1. LASTWIK, ELPAKFT	TäVA KOVINSKA
2010	M90,00	EL RAKET, K19IIA, ZELO IEP	SV. MODRA KOVINSKA
2000	0.190,00	AVT.KUMA, SAMO 44J7T fan	ZE1EMA SOUEZE KOV.
2010	8390,00	ALU FIAT, AVT.H1IA, MEGL	ČRNA Z RDEČO KOMBIN
2011	9.190,00	AVT.KUMA, SAMO 0450 Ion	ČRNA KOVINSKA
2010	10.990,00	DOD. 4 ZIMSKE GÖRKE IIA FIAT.	BELA
FIAT SGUDO VAN KOM« FURGON 1.9 ID FOMIMOIDE01J14 VRATA FID FIESTA 13,3 VRATA MGF 1.0 WC CABRIO FORD M0IDE0 Ii I TREH, S VRAT, SLO FOOD FIESTA 1.4 TUEND, i VRAT, SIO GfinOBI C41.611EV VT11,3 VHATA OPEL ASIRA 1.1 DU, KARAVAN FOOD FOCUS KARAVAN 1.6 FORD FDSIONI.il TREND SVIIA1 PEUGEOT 207 141,5 VRAT FORD FIESTA TR9D 1,2!, i VRAT F0RDKA12WANIDM FORD FUSION MIEBONTCARANCUA FORD CMAX1.SVCTTREND, SIO
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 22.1. 0:30 Prodajno okno 9:00 DnevnikTV Maribor - pon. 9=25 Kulun jica - pon. 9:50 Info kanal HMJOPtujsta kronika- pon, 10:2] lnfo kanal 11:00 Modro-pon. 11:30 Info kanal 11:45 Proda no okno 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13J5 Pomorski tednik-pon. 13:30 Info kanal IfitfO Duhovna oaza-10. oddaja
ji|oMujslakronika -pon.
rß
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
16:00 Ptujska kronika-pon. 16:20 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 p kanal
17:20 Cista umetnost -15. oddaja - pon. 17:35 Po cesti smrti v umirajočo džunglo 18:00 Povabilo na kavo 18=35 Kulturo na dlani -12. oddaja - pon. 1B:55 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pen. 20:20 Moto scena -17. oddaja - pon. 20:45 Povabila nakavo-uon. 21:20 Cista umetnost -15. oddaja - pon. 21:40 Pokal Loka 2012 - pon. 22:00 Res IV Goriš ni ca 23:00 Info kanal
Četrtek 24.1. 6:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica- pon. 9:50 Info kanal 10.20 Modro-pon. 0:50 Info kanal 1:45 Procajno okno 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon. 3J0 Prodajno okno Ljj„; „.„ 13:15 Info kanal SHLnfc« n, Si,„; 11 ^h1J„V m-15:05 Duhovna oaza -16. oddaja - pon. SrMBS I !s! "12- 5ida'a" P°n- 15:30 Kuhnuca 22:00 Ptujska kronika - pon.	-- - J -
Info kanal
Sreda 23.1.
16:30 Prodajno okno Sport(no}-13. oddaja Moto scena -17. oddaja
1:20 Kulturo nadlam-12.oddajajo Zemlja m mi-13. oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika - por. ;]:2]Snort(no)-13.odoaja-pon. 20:50 Moto scena-17. oddaja-pon. 21:15 Ptujske odrske deske -16. oddaja - p
.... Dnevnih TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 nfo kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal
16:35 Duhovna oaza -10. oddaja - pon. 11J0 Modro - pon. 11:30 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12J0 Info Kanal 12:50 Prodajno okno 13:65 Info kanal 14:35 Gostilna pr Francet -1 15:35 Kubinjica
____________ijica
16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 6:30 Prodajno okno 7:00 Info kanal 8:60 Ptujska kronika-pon. 18:20 Sport(no)-13. oddaja-pon. 18:50 Info kanal 20:00 Ptujska kronika -pon.
2 j 2] Cista umetnost-15. oddaja-pon. 20:40 Ptujske odrske deske -10, oddaja - f 21:05 Kulturo na dlani -12. oddaja - pon. 21:25 Sport(ne) -13. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Oii m ušesa boga - dok. film - pon. 23:55 Info kanal
TELEVIZIJA
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je ...
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 89. letu nenadoma zapustila mama, babica in prababica
Marija Hernja
IZ SPOLENAKOVE UL. 18 NA PTUJU
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 24. januarja 2013, ob 13. uri na hajdinskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 10. uri.
Žalujoči: hčerki Lizika in Marija ter vnuki Mojca, David, Vesna, Zlatko in Suzana z družinami
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU
Občina Majšperk oddaja v najem poslovni prostor v Kulturno-poslov-nem centru Majšperk, Majšperk 39, in poslovni prostor v Poslovni stavbi, Breg 12, Majšperk.
Javni razpis s pogoji oddaje v najem je objavljen na spletni strani Občine Majšperk: www.majsperk.si. Informacije po telefonu 02 795 08 30, Gorazd Ladinek.
Nikoli več sonce vas ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi! Kjerkoli ste, naj angel čuva vas! Kjerkoli ste, na vas mislimo vsi.
SPOMIN
Anton Jus
30 let
Marijan Jus
10 let
Angela Jus
1 leto
IZ LEŠJA 41
Hvala vsem, ki se jih spominjate in postojite ob njihovem grobu z lepo mislijo, podarite cvet in prižgete svečko.
i'
m
Vaši najdražji
Hiša pusta in prazna, a nekoč prijazna, danes tuja se nam zdi. Spomin se nam oglaša, nikogar ni, dom molči in z nami solze žalosti pretaka.
SPOMIN
Z bolečino v srcu in solzami v očeh postajamo ob grobu, v katerem že leto dni počivaš, naš dragi mož, ati, dedi in brat
Franc Ranfl
IZ BOROVCEV 22 21. 1. 2012
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga z lepo mislijo spominjate.
Tvoji najdražji
Zakaj te je kruta usoda vzela, zakaj smo te le kratek čas imeli? Ni te več, ni tvojih sledi, ni več tvojih modrih oči. Ni nasmeha, ni bitja srca, sedaj si le angel, angel z neba!
SPOMIN
21. januarja je minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, nečak, bratranec in prijatelj
Boris Braunstein
IZ UL. VIDE ALIČ 37
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, se z lepo mislijo, prižgano svečko in šopkom rož spominjate nanj.
Z neizmerno bolečino v srcu: mami, ati, sestra in vsi, ki te imajo radi
Podgorci • Že 10. Vincekovanje TD Podgorci
Lep pohod po zasneženi pokrajini
Najpomembnejša in najstarejša prireditev Turističnega društva Podgorci, namenjena ohranjanju vinogradniške tradicije, je Praznik vina in domačih jedi, vedno večjo popularnost pa uživa tudi Vincekovanje - zimski pohod med goricami s številnimi postanki pri vinogradnikih, ki na ta dan odprejo svoje kleti, in prikazom rezi vinske trte.
Tako je turistično društvo Vincekovanje letos pripravilo že desetič zapored. Pohod, ki se je začel izpred Kulturne dvorane v Podgorcih, pa je privabil preko 220 pohodnikov. Pot se je vila po čarobni zasneženi pokrajini po vinorodnih gričih nad vasjo Podgorci, ki je svoje ime dobila prav po tem, da leži pod goricami. Zaradi kakovostne vinogradniške lege pod južnim robom Slovenskih goric so namreč vaščani okoliških vasi na hribu nad Podgorci zasadili številne vinograde.
Udeleženci pohoda so prišli iz Maribora in Slovenskih Konjic, veliko pa je bilo tudi Ptujčanov in Ormožanov ter domačinov. Cilj pohoda je bilo Vinogradništvo Kukovec, kjer so se najprej okrepčali, nato pa so si po kratkem kulturnem programu ogledali še simbolno rez vinske trte. Po izročilu naj bi namreč na vincekovo gospodar vrezal rozge trte in jih postavil v vazo. Na toplem in svetlem jih je pustil do cvetne nedelje, ko je ozelenelo trto
Foto: Viki Ivanuša
Po skoraj dveh urah hoda po zasneženi pokrajini si je okoli 220 pohodnikov privoščilo malico in počitek, nato pa so prisostvovali simbolni rezi vinske trte.
vključil v presmec. Po številu poganjkov pa je sklepal tudi o prihodnji letini v vinogradu.
Natalija Volmut in Martin Kukovec sta v imenu organizatorjev povedala, da so z razvojem prireditve zadovoljni, saj so pred 10 leti začeli z desetimi pohodniki. Kljub temu
da zna biti vreme v januarju tudi precej neprijazno in nezanesljivo za takšne prireditve na prostem, je interesa vedno dovolj. Zadovoljni so bili s številom odprtih kleti, saj so domačini pokazali interes, da se vključijo v prireditev in na ta način prispevajo k promociji
vinske ceste.
Nazaj v Podgorce so jo mahnili po dveh poteh - tako so eni prehodili 12, drugi pa 18 kilometrov. V domu jih je čakala še kisla juha, potem pa je sledilo druženje, ki je v današnjih časih najbolj zaželeno.
Udeleženci pohoda so poleg lepih spominov domov odnesli tudi spominski kozarec in dober občutek, saj je bil 1 evro od skupno 12 evrov startnine namenjen za prizadete v poplavah na tem območju.
Viki Ivanuša
Ptuj • Tilen Čeh, harmonikarski navdušenec
■ ■■ ■ ■ ▼ ■ ■ ■ ■■■■ ■ ■ ▼ ■ ■■ Mladenič z jasnimi cilji in pričakovanji
Tilen Čeh, 13-letni hamornikarski navdušenec in talent, učenec 8. razreda OŠ Ljudski vrt - podružnice Grajena, doma v Grajenščaku, si bo leto 2012 še posebej zapomnil, saj je bil zmagovalec med mladimi talenti, ki so se v lanskem letu predstavili v Orfejčkovih oddajah Radia Ptuj. Kot zmagovalec je nastopil tudi na odru 22. Orfejčkove parade 26. decembra.
Ta nastop mu zelo veliko pomeni, v njegovi glasbeni karieri bo vedno imel posebno mesto, hkrati pa predstavlja njegov velik napredek v igranju harmonike. V začetku ni razmišljal o tem, da bi lahko zmagal, ko se je bližal finale, pa je nekako začutil, da bi mu lahko uspelo in da bo ravno on tisti, ki bo kot prvi med mladimi talenti nastopil na odru Orfejčkove parade, na kateri že dobri desetletji nastopajo najboljši slovenski ansambli, glasbeniki in pevci. Nastopa ga ni bilo strah, bil pa je zelo napet, ampak na koncu se je izteklo več kot odlično, njegovo igranje je navdušilo polno dvorano obiskovalcev. Na Tilna so domači, oče Zdenko, mama Majda, mlajši brat
Jan in starejša sestra Valentina, zelo ponosni in ga na njegovi glasbeni poti zelo podpirajo.
Za igranje na harmoniki se je odločil v drugem razredu OŠ, leta 2006. Navdušil ga je dedek, ki je tudi harmonikarski navdušenec. Harmonikarski svet odkriva in ga osvaja ob strokovni pomoči enega najboljših mlajših slovenskih harmonikarjev Siniše Čeha, ki sodeluje tudi z legendarnim Alfijem Nipičem. Kot pove, veliko nastopa, zlasti še ob koncu tedna, tudi šolske proslave ne minejo brez njegovih nastopov. Igra na diatonični harmoniki Rutar, z dodatnimi gumbi, ki je vredna dobrih 4200 evrov. Čeprav ima komaj 13 let, o svoji bodočnosti razmišlja zelo
resno. Po končani osnovni šoli se bo najverjetneje vpisal v srednjo gradbeno šolo, saj so gradbeni poklici še posebej iskani v sosednji Avstriji, če se do takrat, ko bo končal šolanje, ne bo odprlo v slovenskem gradbeništvu, pove. V šoli mu gre dobro, v zadnjem času ga še posebej navdušuje matematika. Jasne cilje ima tudi za svojo glasbeno kariero, želi postati prepoznaven glasbenik na področju narodno-zabavne
glasbe v Sloveniji in kar najbolje osvojiti igranje na harmoniki. Nastopi na tekmovanjih mu najbolj ne dišijo, pred leti je sicer nastopil na Štajerski fraj-tonarici, kjer je v skupini najmlajših harmonikarjev zasedel četrto mesto.
Njegov repertoar je precej obsežen, največ je seveda na-rodno-zabavne glasbe, zaigra pa tudi kakšen hrvaški hit, ki ga je mogoče zaigrati na harmoniko. Tilen je vesel, da je za
igranje na harmoniki navdušil tudi bratca Jana, ki obiskuje drugi razred OŠ. Ob igranju harmonike pa Tilna privlači tudi oblikovanje lesa in izdelovanje lesenih izdelkov, v očetovi mizarski delavnici naravnost uživa. Ob vseh spretnostih, ki jih že sedaj obvlada, mu ne bo težko izbrati poklica oziroma življenjske poti, ki ga bo osrečevala.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Silvija Jurkovič, Vinski Vrh 82, Miklavž pri Ormožu -deček Aljaž; Sabina Ulaga, Videm pri Ptuju 35, Videm pri Ptuju -deklica Neli; Mojca Vrabl, Pacinje 29 a, Dornava - deklica Taja; Simona Maršnjak, Zg. Negonje 33, Rogaška Slatina - deček Anej; Mateja Kamenšek, Sestrže 76, Majšperk - deček Tjaš; Brigita Hriberšek, Podgorci 70, Podgorci
-	deček Domen; Gabrijela Ko-rent, Trnovska vas 57, Trnovska vas - deček Filip; Marija Lipnik, Mihovci pri Vel. Nedelji, Velika Nedelja - deček Alajž; Andreja Colnar, Ul. Bratka Krefta 35, Sveti Jurij ob Ščavnici - deklica Alina; Karmen Kokol, Nova vas pri Markovcih 13, Markovci -deček Taj; Vesna Cimerman, Markovci 74, Markovci - deček Anej; Mateja Gabrovec, Jurovci 16, Videm pri Ptuju - deček Nik; Nastja Kolar, Sp. Brežnica 16, Poljčane - deklica Tinkara; Helena Selinšek, Stogovci 19 a, Ptujska Gora - deček Tjan. Umrli so: Marija Erhatič, roj. Vinkovič, Ciril Metodov drevored 15, Ptuj, rojena 1931 - umrla 5. januarja 2013; Anton Kondrič, Dornava 5, roj. 1937 - umrl 8. januarja 2013; Dragica Korenčič, roj. Loparic, Sejanci 3, roj. 1923
-	umrla 8. januarja 2013; Barbara Turk, roj. Kiseljak, Kungota pri Ptuju 3, rojena 1929 - umrla 8. januarja 2013; Branko Brumen, Ločki Vrh 30, roj. 1965 - umrl 1. januarja 2013; Amalija Vidovič, roj. Topolovec, Velika Varnica 24, roj. 1930 - umrla 2. januarja 2013; Edvart Klaneček, Zakl 29, roj. 1948 - umrl 11. januarja 2013; Anton Štumberger, Bukovci 54, roj. 1930 - umrl 9. januarja 2013; Vladimir Janc, Dol pri Stopercah 6, Majšperk, roj. 1933
-	umrl 13. januarja 2013; Terezija Kos, roj. Letnik, Destrnik 45, roj. 1928 - umrla 13. januarja 2013; Jožef Šauperl, Gregorčičev drevored 8, Ptuj, rojen 1931 -umrl 12. januarja 2013; Marta Filipič, roj. Meško, Ciril Metodov drevored 5, Ptuj, rojena 1932 -umrla 13. januarja 2013; Liza Šegula, Slom i 17, roj. 1913 -umrla 9. januarja 2013; Stanislav Zemljič, Koresova ul. 9, Ptuj, roj. 1931 - umrl 14. januarja 2013; Neža Zajc, roj. Slatič, Hauptmaničeva ul. 4, Ptuj, roj. 1920 - umrla 9. januarja 2013; Milan Seidl, Slovenski trg 9, Ptuj, roj. 1955 - umrl 10. januarja 2013; Franc Pohorec, Hrastovec 80 c, rojen 1953 - umrl 14. januarja 2013; Marija Gradišnik, roj. Stanet, Grajenščak 15, Ptuj, rojena 1920 - umrla 15. januarja 2013.
Poroka - Ptuj: Marko Kolarič, Bukovci 121 b, in Petra Potočnik, Vrbanska cesta 12 a, Maribor.
Napoved vremena za Slovenijo
Ce na Pavla dan (26.) je čist in jasen, bo zemlje sad v tem letu krasen.
Danes bo oblačno, občasno bodo še rahle padavine. Po nižinah v notranjosti Slovenije bo večinoma rahlo snežilo. Temperature bodo od -2 do 2, na Primorskem, kjer bo pihala šibka burja, od 3 do 7 stopinj C.
Obeti
V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, zjutraj ponekod megleno in povečini suho. V četrtek bo na Primorskem precej jasno, pihala bo burja, drugod bo pretežno oblačno. Predvsem v vzhodni Sloveniji bo občasno rahlo snežilo.
S
Tilen Čeh, Orfejčkov zmagovalec
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si