Zimske vaje rdeče vojske. Zgoraj: sovjetski vojaki na terenskih vajah v uralskem gorovju. — Spodaj: ruski tanki pri taktičnih manevrih. DONT TELL AUNTY & UNCLE VSAU~' 08 cousm JANE ^TAINLVI \ 1 .NOT \ ' ^vw*w ^ Združenih državah vldlS vsepovsoi I ePake proti vohunom, kakršnega kaže |?*’nia slika. Tekst pomeni v sloven-^cmi: >,Ne govori teti ne stricu ne e*trični Jani, prav posebno pa ne — dekletu.« PtiMina plačan« v gotovini Cena 2 JiSi DRUŽINSKI TEDNIK Manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi. France Prešeren (Iz govora generala Lj. Stefanoviča na koncertu v ljubljanski operi 1». marca, prirejenem v proslavo 20letnice ustanovitve prve pro- - Btovolj.ske divizije v Rusiji) Leto XIII. V Ljubljani, 13. marca 1941. štev. 11 (595) »DRUŽINSKI TEDNIK« Uhaja o>> četrtkih. Uredniitro t n uprava v fjubljanl, Miklošičeva K/IH. Po&tni predal št. 345. Telefon fit. liG-SS. — Kačttn pofitne hranilnic« i Ljubljani fit. lp.393, ~ K okopUoT m vračamo, nefranklranih dop\*»ov ne •prejemamo, /a odgovor je treba priložiti za S din znamk. NAROČNINA .*/< leta 2*) din. l’» leta 40 <1in vt»r leto 8f* din. V I t alt ji **» Ifto *0 tir* v Francij* 7i> frankov, * A me< I k). dolarja. Druuod aora/.memo. — Na roeutno jr plačat* vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: euostolpčna petitna vr-sla ali njen prostor Sina Z ram in filrlna 65 mm) 7 din: v oglasnim dr tu 4'tip din. V dvobarvnem tisku cene po dogovora. Nalite: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din Oglasni davek povsod le posebej. Prt večkratnem naročilu popust. Danes: , šel ameriških orožarn Meč in šibkost bliskovite vojn« (G/. sit. 9.) V pričakovanju drugega delanja Roosevelt podpisal zakon o pomoči Angliji. — Enii'acte na Balkanu V Ljubljani, 12. marca Včeraj, 11. marca, so minila tri leta, odkar je Hitler vkorakal v Avstrijo. Takrat smo zapisali na tem mestu, “a je 11. marec 1938. dokazal, da svetovne vojne ni dobila antanta, ampak Nemčija. Včeraj, na dan natanko tri leta po Prvi Hitlerjevi teritorialni zmagi, je Predsednik Roosevelt podpisal zakon o neomejeni ameriški podpori • demokratskim državam. Dva datuma, dva simbola. Včerajšnji Rooseveltov podpis je simbolen iz dveh razlogov: prvič je Pokazal, kako dolgo traja pri demokracijah, preden kaj »ukrenejo« — čeprav tiotem tisto, kar ukrenejo --5 • Drugič je včerajšnji datum simbolen za primerjavo med obema svetovnima voj-tlan>a, prejšnjo in sedanjo: v prejšnji so Združene države stopile na plan Jele tedaj, ko je bila antanta *aradi padanja vojne morale Franco-°v in zaradi podmorniške vojne sko-aJ že na koncu svojih sil, to pot pa Prihaja ameriška pomoč v trenutku,; "p se je Anglija po VVavellovih uspe-■h v Libiji in Vzhodni Afriki že do-aJ opomogla od lanske katastrof« voje zaveznice Francije in samoza-estneje čaka na glavni nemški na-Pad. l#oy0 bi. bilo ugibati, ali bo ame-pomoč prispela o pravem času iat i 0r *rt^e Angleži in njihovi pri-‘ lelJl — a|j bo pa prepozna, kakor ^gotavljajo Nemci in Italijani. Jalo-Zato’ kcr ne u ne on’ ne po' •^eja Ptavijj kvart in je za nas, ki > 0 diUti otl središč prizadetih držav, e Posebno težko, točiti seme od plevela, to se pravi, resnico od propagande. Za nas naj obstoje samo dejstva. Eno izmed takšnih dejstev je okol i-&ina, da Nemci še 7merom odlašajo svoj glavni napad na Anglijo. Ugibanje o tem, ali tegi napada morda *Ploh ne bo, ne spada v okvir tega Jszmišljdnja,- dejstvo je, da lani, po katastrofi Francije, ko je bil trenutek najugodnejši, invazije ni bilo, ali se Je pa nje poskus izjalovil; dejstvo le tudi. da invazije do včeraj, ll.mar-Ca- še zmerom ni biio. Tretje dejstvo je, da postajajo an-8*eški letalski napadi na nemško celino čedalje srditejši. Iz tega bi se °alo sklepati, da Angležem danes *^anj primanjkuje letal, kakor jih lljn jc manjkalo lansko jesen. Letal-jpa pomoč Amerike naj bi bila torej, “® preden je Roosevelt podpisal zakon o neomejeni pomoči Angliji, koli-toliko izdatna. Četrto dejstvo je vkorakanje nemških eet v Bolgarijo in ustvaritev ru8fi, vzhodne nemške fronte. O polenu tega dogodka za splošni vojni P°ložaj smo na tem mestu že razbijati- povedali smo, komu so nam ?di verjetnejše, da bo nova fronta na *°neu koncev bolj koristila, komu ?anj. v okviru današnjega razglab-J^nja bi samo zapisali, da se je s pri- stopom Bolgarije k Nemčiji položaj Anglije na zahodu okrepil, ker se je nemški napad na britansko otočje iz-nova zavlekel — s tem se je pa spet povečala možnost, da ameriška pomoč Angliji Je ne bo prepozna. Suho in stvarno smo nanizali nekaj dejstev, kalcor smo jih mogli izluščiti iz dostikrat protislovnih poročil naših in tujih dnevnikov. Izva* janja nadaljnjih sklepov iz gornjih dejstev pa prepuščamo bistrosti naših bralcev. Vojaška zasedba Bolgarije je končana. Nemške čete stoje že na grški in turški meji. o '■v. i \ \ ■■ nom in Dillom na ent strani in Turki in Grki na drugi strani. Iz okoliščine, da Grki kljub nemški zasedbi Bolgarije in novi nevarnosti, kj iz tega zanje izvira, slej ko prej odklanjajo pobotanje z Italijo in Nemčijo, bi se dalo sklepati, da so dobili od Angležev zelo tehtna zagotovila o njihovi pomoči. Kakšna bo ta pomoč? Nedvomno bo morala obsegati ne samo vojni material, ampak tudi izdaten kontingent četi samo z lastnim vojaštvom Grki pač ne morejo biti kos i Italijanom i Nemcem. Ker so pa Grki zelo "realni Po vkorakanju Nemcev v Bolgarijo Švicarski list o politični in vojni zgodovini bolgarske države švicarski list Lia der Narliriebten« jo priobčil 7. t. m. zanimiv uvodnik o zgodovini Bolgarije in o njuni zunanji politiki, čeprav st' z vsemi avtorjevimi izvajanji no mon mo strinjnti, je članek na splošno, vendarle la-ko in>truktiven, da bj hoteli tudi naše bralce- seznaniti z njim. Anglija je pretrgala diplomatske stike z Bolgarijo. Formalno to še ni vojna napoved. Toda o tem, da je dežela zdaj stopila v neposredni uvodni stadij vojne, se ■ v Sofiji pač ne bodo vdajali iluzijam. Kdor da svoje ozemlje vojskujoči se stranki brez protiobrambe na razpolago, izgubi svojo nevtralnost in ima od nasprotne stranke pričakovati sovražna dejanja. Bolgarija je s svojo odločitvijo na- ljudje — saj slove za najboljše trgovce v vsej Evropi — se tega tudi dobro zavedajo. Iz tega bi sledil sklep: Angleži so logično morali Grkom obljubiti vojaško pomoč in tudi dokazati, da so zmožni obljubo izpolniti. C. V . < i ■! d' J • - t- Č l< l - -- ‘ Č: ;i \ . I k , :/• -■t i . ih :■ t i I J ' - - d ' 0 > ; •r.i; Drugo sta seveda vprašanji, kako (ali bplje: odkod) bodo Angleži prihiteli Grkom na pomoč, če jih Nemci napadejo, in v katerem času. Wavellova armada v Libiji že lep čas počiva. Med njo in italijansko vojsko maršala Grazianija se razteza svojih 800 km širok puščavski pas. S te strani torej Angležem še Lep ' •♦s na grozi velika nevarnost. Tore' iz-iključeno. da l^i bil VVavell > šen del svojih armad že prepeljal drugam. Kam? redila izjemo, kar se tiče politike balkanskih držav v novi evropski vojni. Tendenca le politike je bila ostati to pot ob strani, v modrem spominu na strahotne preizkušnje, ki so jih prav te države doživele s soudeležbo v svetovni vojni, in v tilieni upanju, d^ bodo imele kaj koristi od dobav blaga vojskujočim se strankam. Romunija in Grčija sta neprostovoljno zapustili balkanski nevtralnost-ni koncern. Zdaj jima sledi še Bolgarija, na videz prostovoljno. - -t Saj ne vemo, kaj bodo po vojni razkrile publikacije iz diplomatskih arhivov o večjem ali manjšem pritisku, pod katerim je stala bolgarska vlada v zadnjih tednih. Naj že bo kakor koli, odločitev Bolgarije bomo še najlaže razumeli, če malo pogledamo v zgodovino te dežele. Srečna ni bila zgodovina Bolgarov nikoli. Narod je mešanec slovanske veje, ki je proti koncu preseljevanja narodov obljudila deželo, in nekega turškega plemena, ki je podjarmilo te Slovane ob koncu sedmega stoletja po Kr. Kljub vojaškemu porazu so pa jezikovno zmagali Slovani. V srednjem veku so se Bolgari, že takrat dobri vojaki, z menjajočo se srečo borili proti Bizancu. Cesar Ba-zilios II. si je s svojimi krvavimi zmagami nad njimi (v začetku druge, ga tisočletja) pridobil priimek »ubi* jalca Bolgarova (Bulgaroklonos). Ne* kaj časa so pa bili Bolgari najmogočnejša balkanska država. Pod carjem Ivanom Arenom II. (1218—41> je njihova država obsegala vso Makedonijo in Albanijo, Sleherni balkonski narod ima v svoji zgodovini takšne slavne epizode in zato še danes vsak-Ondan smo brali vest, da so Angle- teri med njimi misli, da sme imeti ži zasedli Lemnos, grški otok pred Dardanelami, oddaljen le 150 km od izliva Strume. Novico so sicer takoj demantirali, a zato še ni treba, da bi bila neresnična. Toda v Egejskem morju je še cela plejada večjih in manjših grških otokov, in vsi so Angležem na razpolago. t- r. i '~t v O' - 1 Vprašanje, na katero utegnejo že prihodnji dnevi prinesti odgovor. Observer. zgodovinske zahteve daleč preko svojih meji. Pri križarjih, ki so krenili na Ju-trovo čez Bolgarijo, ali so si pa nazaj grede morali izbrati to pot, so se Bolgari zelo osovražili. Zato je bougre, nastalo iz Bolgata. še danes skoraj najsutovejša francoska psovka in kletvica. Vendar je verjetno, da se tudi križarji sami niso Bolgarom posebno priljubili. Nadaljevanje na 9. sfrtinj V55%- is.;: L'. ; f ž S tem je prvo dejanje balkanske drame odigrano. Prihodnje dni se začne drugo dejanje. Vmes bo diplomatski enlr'acte: nekatere jugovzhodne države bodo morale opredeliti svoje rtališče. Turška vlada še ni odgovorila na predloge posebnega Hitlerjevega odposlanca, vsaj javno še ne. Verjetno je, da bo njen odgovor takšen, da bo v skladu i z obveznostmi Turčije do njenih zaveznic in sosed, i z dejanskim položajem, nastalim z nemško zasedbo Bolgarije. To se pravi: Turčija bo posegla v vojno najbrže le tedaj, če bo sama ogrožena, obrambo Grčije pred nemškim napadom bi pa prepustila Grkom samim in njihovim zaveznikom Angležem. Verjetno je, da minister Eden in šef britanskega generalnega štaba John Dill nista v Ankari drugega od Turčije niti zahtevala. Vzhodni del Grčije, t. j. tisti, ki ga Bolgari zahtevajo od Grčije, se da namreč le težko braniti. Zato bi tod Turki, če bi hoteli priti Grkom na pomoč, ne imeli lahkega stališča: tvegali bi, da jih Nemci docela odrežejo od ostale Turčije — s tem pa Grkom ne samo ne bi nič koristili, ampak bi jim celo škodovali, ker bi se levo krilo nemških armad hitro odkrižalo turškega pritiska. Zato se ne zdi neverjetno, da bi bil prvi prizor drugega dejanja balkanske drame — napada Nemcev na Grčijo — umik Grkov na dobro_ utrjene in od narave kakor nalašč za obrambo ustvarjene postojanke ob reki Strumi. Pogoj za uspešnost grške defenzive na tej črti je pa nevtralnost O vsem tem je moralo biti govora na sestankih in konferencah med Ede- Plastičen zemljevid Južnega Balkana s tromejo Jugoslavije, Bolgarije in Grčije. Ob prezgodnjem grobo G. Huga Kerna, glavnega urednika našega lista, je zadel hud udarec: 7. t. m. mu je umrl Malček. Mi vsi iz uredništva in uprave, ki nismo ljubkega fantka poznali samo iz očetovega članka v lanskem božičnem Tedniku, še posebno živo občutimo, kako bolestna mora biti vrzel, ki jo je usoda zasekala v družini našega šefa in tovariša. Naj bi ji naše iskreno sočustvovanje dalo vsaj drobec utehe v teh težkih dneh! DRUŽINSKI TEDNIK Ljubljančani se prebujajo Ljubljana, marca. Komaj teden dni je, odkar se je v Ljubljani naselila pomlad, in že so se Sicer hladni In mirni Ljubljančani prebudili iz zimskega spanja. Ulice, vso zimo skoraj prazne, so spet oživele od sprehajalcev, ie bolj pa •— kolesarjev. Po pravici povedano, se mi zdi, da ima letos Ljubljana spet nekaj sto novih pristašev kolesarskega športa. Dan za dnem namreč opažam na cestah mična rumenkasta kolesa, ki se svetlikajo v prvem pomladnem soncu, kakor da bi vsem hotela povedati, da so nova. Prav gotovo bo imel še letos vsak Ljubljančan svoje kolo in bo s tem Ljubljana postavila nov svojevrsten rekord, ki ga ne bo moglo prekositi nobeno drugo mesto. Pa nikar ne mislite, da se samo »mlada« Ljubljana veseli pomladi. Tudi stare ljubljanske korenine na novo poganjajo. Ko sem v nedeljo prehitela na sprehajališču dve starejši dami, sem slišala tale pogovor: »Gospa, ali ne bi šli prihodnjo nedeljo k ,Rogovilcu'.t« je dejala ena izmed njiju. »O, prav rada,« ji je z neprikrito vnemo odgovorila druga. »Veste,« je nekoliko skrivnostno pristavila prva, »s seboj bova vzeli tudi kakšno stekleničko, da ga bova še dopiov nesli, ko imajo tako dobrega.« Videti je bilo, da le dami čislo prevzela pomladanska žeja. Sreča 14 letne matere Nalmlalia iugotlovantka zakonca *f» dobila tiaa Oče in mati Štejeta skupaj samo sedem in dvajset let Tetovo, marca. Naj mlajša zakonca v Jugoslaviji sta nedvomno cigana Ramadan Jusufovič in njegova žena Ilmija, roj. tonailo-vičeva, ki štejeta skupaj komaj 27 let. Te dni sta mlada zakonca že dobila naraščaj — krepkega dečka. Dogodek je zbudil po vsej tetovski okolici veliko pozornost; starši obeh zakoncev so rojstvu svojega vnučka na čast priredili velike pojedine, na katere so povabili cigane od blizu in daleč. Tetcvski ciganski kovač Kuze Jusu-fovič je lani oženil komaj dvanajtlet-nega sina Ramadana s trinajstletno Umijo, hčerjo 'cigana Salija Ismailo-viča iz Tetovega. Svatba mladega para je bila ena izmed naj veselejših in najdaljših, kar jih pomnijo Tetovčani. Povabljeni so bili nanjo vsi cigani iz Tetovega, SkopJja in Gostivara. Svatje so neprestano rajali celih pet dni in pet noči. Plesali, pili in jedli so kar po ulicah. Vsi so hoteli poroko naj- mlajšega ciganskega pora dostojno počastiti in piti na njuno zdravje. Na poroko so prišle tudi najbolj znane ciganske »zvezde«, kakor Fatima in Ajša, katerih ples je znan daleč naokoli. Ramadan še danes s smehom na ustnicah vsakomur rad pove, kako je bilo na njegovi poroki in kako je do poroke sploh prišla. Ramadanov) starši so bili dobri prijatelji Ilmijinih staršev. Nekega dne je Ilmijin oče Salija predlagal Rama-danovemu očetu, naj svoje dolgoletno prijateljstvo kronata s poroko Ramadana in Umije. Ker tudi Ramadanov o ~ ni imel nič prsti tej poroki, sta drug drugemu stisnila roki in pogodba je bila sklenjena. Med obema očetoma bi bilo sicer pozneje skoro prišla do spora zaradi odkupnine Ilmije, in ni dosti manjkalo, da nista svojega sklepa glede poroke preklicala. Naposled sta se pa le omečila in Ilmijin oče se je zado- voljil s 3000 dinarji, ki mu jih je Ramadanov oče dal za hčer. Ko je oče prišel domov in hotel svojemu sinu povedati radostno vest, se je Ramadan igral na dvorišču s svojimi tovariši. Ko mu je oče sporočil novico, mu je postalo skoro tesno pri srcu. Ločitev cd igrač in otroških iger, prav tako pa tudi od svojih tovarišev, se mu je na mah zazdela silno težka. Kmalu m je pa f svojo vlogo ženina popolnoma vživel in se vedel, kakor se odraslemu možu spodobi. Od tedaj je minulo dobro leto in Ramadan je postal srečen oče. Starši obeh zakoncev so kakor na dan njune poroke priredili veliko svečanost in povabili znance od blizu in daleč. Spet so cigani plesali in igrali nekaj dni in noči, tokrat na zdravje najmlajšega c četa in matere, če danes vprašate Ramadana, kako se počuti v svojem zakonu, posebno pa še v vlogi mladega očeta, se bo odrezal: »Živi se po cigansko, siromašno....« ljivost in neodvisnost. Ugoden odmevi :/•<*, 't fosiit/-*1 X’ <1 je imela izjava tudi v madžarskih in bolgarskih krogih. Glavni odbor Zveze kmetijskih zbornic je imel pretekli teden v Beogradu sejo, ki so se je udeležili zastopniki vseh sedmih kmetijskih zbornic v Jugoslaviji in nekateri ministri. Kmetijski minister dr. Cubrilovič je v obširnem govoru poudaril, da je povečanje kmetijskih pridelkov ena naših prvih nalog. V ta namen ;e bil tudi proračun kmetijskega ministrstva povečan za 240 milijonov dinarjev, ki se bodo uporabili za Izvedbo načrta. Kmetijske zbornice morajo pa pri tem sodelovati. Po izčrpni razpravi so zborovalci sprejeli obširno resolucijo, ki obsega 8 točk in določa, kako naj se produkcija kmetijstva poveča. Na zborovanju zagrebških prosvetnih društev je govoril nadškef dr. Sarič, ki je svoj govor končal z besedami: »Srbi in Slovenci naj bodo ponosni, da so Srbi in Slovenci, kakor smo tudi Hrvatje ponosni, da smo Hrvatje. Do-„ . .. . , ... ,, ... . , . . slej smo se še zmerom zbrali v slogi in Pa tudi najmlajši Ljubljančani, ki l ^ bomo tudi v bodoče. Iz treh toonop zdaj prvič okušajo opojno ljubljansko pomlad, so že prikukali na sonce. Sicer ne sumi, ker so njih nožiče še prešibke, pač pa so jih pripeljale njihove mamice, Ce pridete po kosilu v ljubljanski Tivoli, se kar ne morete načuditi, koliko prirastka je »zraslo« to zimo. Vse poti in stezice so polne sumih mičnih vozičkov, v katerih veselo mahajo otroške ročice. Zdi se, da so tudi ti vozički narejeni v vojnem duhu. Kar poglejte jih: eden je bolj podoben tanku kakor drugi. Mislim, da je ime »otroški voziček« zanje že čislo zastarelo in neumestno, odslej jim bomo kratko malo rekli »tanki« ali »oklepni avtomobili«. Vsako leto oznanjajo pomlad v Ljubljani tudi tako imenovani »mar cev spredene vrvi ni mogoče tako hitro pretrgati in mi smo vrv iz treh ko-nopcev.« Podpredsednik HSS inž. Avgust Ko-šutič je na po.ebno vabilo ravnatelja dunajskega velesejma kot zastopnik dr. Mačka odpotoval na Dunaj. Nov zakon o državnem računovodstvu so objavile »Službene novine« pretekli teden. Državno računovodstvo bo cdslej na popolnoma novi podlagi. Pioračunsko leto bo ci*-lej trajalo od nadškof dr. Stepinac, udeležili so se Je pa tudi škofje iz Sarajeva, Splita, Senja. Hvara in Djakova. Blagovno tarifo je železniška uprava povišala za 10“/«, kakor so sklenili na plenumu tarifnega odbora v Beogradu pretekli teden. Seji je predsedoval pomočnik prometnega ministra dr. Terček, delno pa minister dr. Beslič sam. Na seji tarifnega odbora je podal obširen referat tajnik ljubljanske trgovske zbornice g. Mohorič, v katerem je poudaril, da je s povišanjem tarife najbolj prizadeta dravska banovina, ker surovine uvaža iz zelo oddaljenih krajev. S tem se zmanjšuje njena konkurenčna moč. Povišanje blagovnih tarif bo imelo za posledico podražitev v . 1» h *!v vV4f-* ■?r\ m v«. uM*! n*',g v '» r*'4l t”4 &•».*. »h %‘tn. . ■ ■ k ' y J vi »jk/tj *i k. ji k la t «\ \ \ \ »>i *M- * o.',v. * n, M 1 »fr, v r n. *' * > o* >i v m/**»!•*• r>' jt •.*>/» » < jr,«* -#.i 1 Vi :• J* i.U '*J| V. o 'ne 1 Ii. Telefonski promet % Moskvo Je dovolil piinister ptt. vsem mestom v Jugoslaviji, in sicer preko Beograda in Budimpešte. Dovoljene so vse vrste razgovorov, ki jih dovoliuje mednarodni pravilnik. Enota razgovora stane 13,7 zlotih frankov. Novi Japonski poslanik na našem dvoru Tositaka Okubo je prispel v četrtek 6. t v Beograd, da bi Izročil svoje poverilnice NJ. Vis. knezu namestniku Pavlu. »Neucs Wiener Tagblatt« je v svoji številki z dne 4. t m. na 20 strani obsegajoči prilogi priobčil članke pod skupnim naslovom »Soseda Jugoslavija«. Na uvednem mestu je izjava našega trgovinskega ministra dr. An-dresa, druge članke so pa prispevali | riki je pripravljenega dosti vojnega nemški strokovnjaki, poznavalci naših , materiala, ki ga bodo že prihodnji te-razmer, ali pa naši strokovnjaki, med den poslali Angliji. Po Rooseveltovi drugimi beograjski župan Jevrem To- 1 odločitvi bo pa tudi vte ameriško gc- Rooseveltov zakon je sprejel ameriški senat s 60 proti 31 glasovom. Odločilna seja ameriškega senata je trajala 11 ur. Na programu je bilo dosti dopolnilnih predlogov izolacionistov, ki so pa skoraj vsi propadli, Ker je senat nekatere dodatne predloge le sprejel, so zakonski osnutek vrnili reprezentančni zbornici. V sredo dopoldne ie Roosevelt zakon podpisal in s tam bo stopil takoj v veljavo. V Ame- 1. januarja do 31. decembra. O po- v Nemčiji. mič. ki je prispeval članek o »Beogradu, modernem velemestu«. Priloga le posvečena našemu gospodarstvu in napredku na različnih področjih Danajski list je s tem dosti pripomogel k boljšemu poznavanju naših razmer menu novega zakona je govoril po radiu pomočnik finančnega ministra dr. Milan Horvacki. Prvi vojaški koncert za jugoslovansko vojsko v opernem gledališču v Za novega predsednika glavne zadružne zveze so nameoto pokojnega dr. Korošca soglasno izvolili predsednika vlade dr. Cvetkoviča, za podpred- spedarstvo na razpolago Angliji, kjer je sklep ameriškega senata zbudil razumljivo zadovoljstvo. Maršal Gorinp je pretekli teden prispel na Dunaj, kjsr se je sestal z vodjo Romunije, generalom Antones-com, in zastopniki nekaterih romunskih ministrstev. Razgovorom v dvorcu Beivodoiu je prisostvoval tudi nemški letalski ataše v Bukarešti, polkovnik Garstenb?rg. Sodijo, da so na Dunaju Ljubljani v nedeljo, 9. t. m. je izzve- nekatere druge. Predsednik vlade je sednlka pa ministra dr. Kulovca in razpravljali o obrambi Romunije Ta- nel v mogočno manifestacijo naše ljubezni do domovine svobode in miru. tinčki«. Morda ne veste, kdo so lot I Bil je manifestacija povezanosti na-Pridile opoldne na Aleksandrovko >n ^8» »udstva in vojste Na prire^vi, i i k sc Je Je udeležil tudi minister dr. p ogle/te vogal ob palači Trboveljske ( Kulovec je imel odločen domoljuben premogokopne družbe. Skoraj ne do- nagc/vor zastopnik vojnega ministra bite prostora, toliko »martinčkov« se general Ljubomir Stefanovič. V zapre/e ob zidu. To so študentje in štu- četku svo>ga govora se je spominjal denlke, ki si po »napornem« študiiu prvih jugoslovanskih piostovoljskih čet hlade svoje trudne glave in grejejo v Dobrudži, ki Jih Je dala skoraj Poj^ . llW " a vica svoje življenje za našo svobodo. od zime premrle ude. jn prav te žrtve naj nam bodo zgled- Sploh je v l.jubhani zdajle spo-1 kako je treba čuvati in braniti svojo mladi zelo veselo. Skoda le, dq se: domovino, čeprav smo majhen narod, ljubljanska zgodnja pomlad preveč je poudaril general Stefanovič, vendar stroao drži pregovora: | ni niti en narod v Evropi večji od nas »če marec z glavo ne zmaje, pa z P® ljubezni do rodne grude in do repom pomiga.« N. K. PoliHžni bednik Predsednik vlade Dragtta Cvetkovič ln podpredsednik vlade dr. Maček sta dala pretekli teden časnikarjem važno izjavo v zvezi z različnimi vznemirljivimi vestmi, ki jih tuja propaganda Url v zvezi z našo državo. Izjavila sta: »Naši poklicani činiteljl budno in skrbno spremljajo sedanje dogodke ter Jih pravilno ocenjujejo. Pri odločanju o teh dogodkih Imajo zmerom pred očmi naše narodne in državne koristi: neodvisnost in nedotakljivost države.« Ta izjava je zbudila veliko pozornost odobravanje po vsej državi, pa tudi In v tujini. Na vprašanje tujih časnikarjev v Berlinu, ali Je Nemčija začeia kakšno diplomatsko akcijo v Beogradu, Je zastopnik nemškega zunanjega ministrstva izjavil, da odličnemu diplomatskemu razmerju med Berlinom In Beogradom ni treba ničesar dodajati. Beograjsko »Vreme« poudarja, da njene svobode. To je največja moč naše vojske Za nas ni žrtve, ki le ne bi sprejeli, če gre za našo svobodo ln pravico na naši zemlji. General Stefanovič je svoj govor fcončal z vzklikom Nj. Vel. kralju. 't »» tt' v . vj .'Mi . rk>. * ie j a',) \ i ‘ ..■‘.-t s a «4 *>»’ ».VvVj v » M * ' ti. i ’ f l ' J TV. J tvvt»/ v'-'" 'v' 'v,‘* ■ n y \’i •, .» i ’ mM 'i' 1 u 'AV<' H* ' v i) * /i <, j » ii .ur * flui n.' t> x •A- *v \ '-v? 4*6* rfTr ■ Tl » *■' »'> * 1 \ i’ ‘AH /i* ti- / . ' t \ t t/A V / /v s t \ . 1» V ,• 1» \ H * *. i -t > V. iu'1 t \ lA ff JU 'ft >.!/- iu * »,' '/ VU v v i »f’’ 1 * vh t r; ■ v r, t) u<» 1 • .«vr.’i n * m tt \ i r. ? 5 vj ir 4 \*»'tft. • t t>/ ti.i )».,o t i vto ; a :o i v \\>. nv",u'i •».« r.‘f '» :t : tii'..7 Ji ». Seja poslovnega odbora hrvatskega katoliškega episkopata Je bila pretekli teden v Zagrebu. Predsedoval ji Je t il V t \1l»» '. 'An |.Ul t. V/ w * * tu; i \M m Ji j p \\ • m ut v »m »V.* ,b;im » f J '*»'*■ MltlHlM I c ?. ' ’. • wn vi •" i* ii Polkovnik Donovan, Rooseveltov osfcto-ni zaupnik, ki že nekaj časa potuje po evropskih prestolnicah, je dopisniku newyorškega lista »Intematio,i&l News« izjavil, da je temeljito preštudiral položaj v Evropi ln prišel do zaključka, da hočejo Nemci po vsald ceni Anglijo popolnoma uničiti. Meni pa, da si ne bodo upali tvegati vdora na britanski otok tako dolgo, dokler ne bodo imeli 90 odstotkov gotovosti, da bodo zmagali. Te gotovosti psi ne bodo imeli vse dotlej, dokler bo imela Anglija vojno mornarico in trgovinsko brodovje. .s« t-ii i- H - i .;•? W :js &&& t« s ‘ Ž 5? ^ -j!'? •? *.&■&&& fis«c- -s« jft š;> ' ii .V'} *»? rV'- ^ i fi r • Nemci M prepeljali t Tripolitanijo že okrog 100.000 vojakov in okrog tisoč tankov, kakor zatrjujejo v ameriških diplomatskih krogih. V kratkem pa nameravajo v italijansko Afriko poslati še več svojega vojaštva. Zato v Ameriki domnevajo, da najbrže Nemci pripravljajo ofenzivo proti vzhodu. V londonskih diplomatskih krogih pa menijo, da so Nemci poslali nekaj svojega vojaštva tudi v francoski Maroko. Turčija Je zadnji teden v ospredju zanimanja. Pretekli teden je zasedal parlament, pred katerim so prebirali Hitlerjevo poslanico turškemu prezir dentu. Vsebina te poslanice še ni zna. na, pač pa nekateri domnevajo, da obsega v glavnem dvoje: da bi Turčiji sklenila z Nemčijo nenapadalno po-gedbo in da bi posredovala za mir med Grčijo in Italijo, pri čemer bi skupaj z obema državama osi prevzela nekatera jamstva. Iz Sofije pri-hajajo glasovi, da so iz Turčije z le* talom že odposlali v Nemčijo odgovor, ki je baje pozitiven. Nevtralni opazovalci so vse kako zadnje dni opazili v Turčiji preobrat Javnega mnenja. Ne. kateri celo domnevajo, da. sta se Turi čija in Anglija sporazumeli, da bo Turčija za nekaj časa stopila v ozadje, ker Je potrebno, da kolikor mogoče d»lgo ostane zunaj vojne. To Je tudi v interesu. Anglije, ki ima v Turčiji važno oporo. Položaj na bojiščih se pretekli t* den ni dosti izpremenil, vendar so zlasti Angleži skupaj v Abesinci zabeležili nekaj krajevnih uspehov. Prodrli so daleč v notranjost Abesinije in so zdaj samo še 250 kilometrov oddaljeni od Addis Abebe. Prav tako so napredovali v Eritreji. Zasedli so nekatere važne postojanke. Na zahodnem bojišču so se vrstili letalski napadi: nemški na angleško ozemlje,, zlasti na London (po nekaterih poročilih je pretekli teden doživel 500. alarm), in druga mesta; angleški pa na nemška vojaška oporišča in industrijska središča. V Albaniji se bijejo odločilni boji za Tepoleni, ki je doslej še v italijanskih rokah. Grške čete ao prešle v ofenzivo in skušajo to važno postojanko Italijanom iztrgati. - g A r- j&. i. . , J .: j: i ; j f : £ *•. •*' 'r - . Kljub temu, da Grki niso dosegli večjih krajevnih uspehov pa poročajo o zajetju več italijanskih vojakov in uplenitvi orožja. Izvršili so se tudi angleški letalski napadi na italijanska oporišča. Angleži. na Malti so pa pretekli teden doživeli enega najhujših letalskih nap.dov. Nemški strmoglave! so se pojavili na Italijanskem Dodekanezu. Spor med Siamom in Francosko In- koj po razgovorih se je general Antone cu vrn;l v Bukarešto. Angleški zunanji minister Anthony Eden in šef generalnega štaba John Dill sta pretekli teden končala svoje raz?o%ore z grškimi držovniki v Atenah. Razgovori so potekli v oboje- ,.. . . ._____ . . -- — stransko zadovoljstvo, kakor potrjujejo : , “ J Posredovanjem vesti iz obsh držav. Angleška državni- 1 vna n. Zas to jwn k a obeh vlad sta ka sta se vrnila v Kairo, kjer bosta j na z generalom Wavellom še enkrat pro- ’ učila položaj. .< i. » * t i ii /, i •« le i i o i' a - i ■ *'• * i ‘ ' 1 i. i ■j ■ < f '' u' tr',”, * i i' /i'. >,• * • u ■ t ■ 1 ut * V '1\' t j U’ I ’ : c y . <; \ 'i r ■ C i" > .1 -H i 'UlVi >; i l A " 'V ’ , r>’ ' * \ r C H JI . h' f 1 ' •'>> I .Ja y i d *1 • / j a , 4 V \ « M , M \f. 'i\ \\V/ ■. v) e \ n’ T\' •<> JO i l'.'.r ,f " >./ /1 ij< t Vi /it ' Y> 1 i * \» ' >i er H i. i h 1 \ if < ii / i i ! un; ■4'.. ."A H V. * ’. lil ’: X I \ 'f-rr \. t iV li 7J 't , t 1 l>s * \l i portske predloge in tako so pogajanja zaključena. Te dni bodo podpisali mir. Nemški propagandni minister dr, Gobbels je dal berlinskemu dopisniku italijanskega iista »Ooriere della Sera« nekaj izjav o nemškem vojskovanju, in njegovem cilju. Poudaril je, da sovražnik še približno ne pozna nemške moči. Nemčija, Ima takšno letalstvo kakor nobena druga velesila, a v danem trenutku ne bo zmage odločilo samo letalstvo, temveč tudi ko- nska vojska in mornarica. Nemčija -talija ne ogrožata nobene države, temveč želita ustvariti v Evropi gospodarsko sodelovanje, ki bi dovedlo do splošnega blagostanja. To hi bila skupnost svobodnih in neodvisnih narodov, narodov s skupnim idealom. LUtek „Drpžlnskega tadntba* RIBJA ZGODBA N«|MmI Fran« Lipah Iz svojih mladih let sc najrajši spominjam Iztikanja ob vodi in po rečnem dnu »n bregovih. Vsak dan Je bilo kaj novega ln zanimivega. —s ^ . . - „ Vendar moram priznati, da me je izjava naiih dveh državnikov jaano J ribciov najbolj zanimal. Začel sem s podčrtava stališče nase države, kar Je nedvomno povoljno vplivalo n» ra»-IMiloženJe v državi. V londonskih krogih so izjavo sprejeli kot Izjavo držav, nlkov, ki realno pojmujejo razvoj položaja ln ostanejo dosledni politiki, U Jo je Jugoslavija vodila d^lej In ki stremi aa tem. da ostane država zunaj vojne ln da zagotovi njeno nedotak- lUlHIttttllMttltttUttUtHHIIIIItMtHtHjj Iftimft n isuu. mK, nnm ittfiirtf. s KLEIN = LjUBLjANA. Wo/tova 4 2 nHiilllilillllliiilllliiiliiliilliiimiHliii piškurji in kaplji, pora ie je sem to panogo narodnega gospodarstva že toliko razširil da se Je med plenom našel te kak lep kalnič i belica >. platnica in marsikatera ščuka. Ščuke smo lovili na medene zanke in ko sem to poeneje pravil nekemu dolenjskemu ribiču, Je zmajeval a glavo ln ni hotel verjeti v te zanke. Imeli smo različne zvijače ln priprave, samo — bog pomagaj! — lovskega dovoljenja ne. Ribiških paznikov — ki so v mladosti istotako brez kart lovili kot ui — ln orožnikov nismo radi srečavali. Pra-vijo, da m cigani t orožniki ne tele od blizu videti pa vendar vedno po njih sprašujejo. To je slaba vest. Kadar sem srečal na cesti orožnika, sem postal rdet ln tkUil sem Izpad čela, če ms bo opasti ali eek> zagrabil. Toda vse pride na dan in stari grehi priteaeto na svetlo ket dcževnice ob slabem vremenu. Pred nekaj leti sem bil povabljen na večerjo k znanemu ljubljanskemu zdravniku ln ribiču. V družbi je bil navacč tudi upokojeni državni tožilec. Ko Je bilo govora o slovenski drami, me zdravnik ošine hudomušno z očmi ln reče: »Tl st začel svojo gledališko kariero s tem, da sl meni ribe kradel I« To p& že moram reči. da bi bil v tem trenutku rajši v ljudski kuhinji na večerji. Vendar si hitro opemorem ln se začnem Izgovarjati, da je bil celo Shakespeare v mladosti kaznovan radi lovske kraje, ker so ga pač zasačili. Moje ribokraje ni jemati dobesedno kar pod paragraf, saj Je bila bolj mJa-dostno športnega enačaja. Res pa je, da se me Je v nedolžni mladosti marsikatera rib« prijela, prijazno skočila k meni na suho in zelo tiho z menoj domov šla. Kaj pa Je hotela?) Zato moram — po tolikih letih priznati, da omenjeni zdravnik ln ribič ni izrekel nič takega, da bi ga šel lahko tožit. Tega bi sebi nikoli ne priporočal kaj hočeš, ljuba duša. je že tako! Toda pustimo mladostne spomine. sleherni med vami Jih ima! Z ribami pa sem ce pozneje še pečal, se zanje zanimal iti jih opazoval v vodi. kako Jim kaj tekne. To mojo slabost Je opazila krčmarica na deželi, kjer sem bil na počitnicah. Kaj bi dolgo pravili Povabila me Je, naj pridem prihodnji večer na sulca. Vpra tam Jo, kje ga bo dobila ln od Kdaj njen mod ribari. Pa ni to meni prav nič mari in da naj gotovo pridem, če bi g« rad pokusi ml je odgovorila kratko. Ljudskih običajev ne kaže zanemarjati, si mislim io obljubim priti. Drugo popoldne se kopljem v reki, malo za ribami oprezujem in jim mečem komarje, ki to bili zelo ješči, ko je kazalo na dež. Pili so mi kri po mili volji, posebno, ko sem malo zadremal tako da se mi Je sanjalo, da sem na davkariji. Začel sem jih loviti in nedolžne ribice so se poganjale za njimi, meni pa le brnel po glavi Hamletov stavek: y Mogoče, da kdo ribari s črvom, ki je jedel kralja. .« Krmil sem Jih terej z lastno krvjo. Lahko bi pozneje slučajno Jedel ribo, ki je pojedla takega, komarja. Seveda le v primeru, če bi potem še živela in ns končala tako kot tisti pes v Dalmaciji, ki me je pred leti oklal, petem pa čez dva dni klavrno poginil. Zlobni jeziki so trdili, da se Je iztegnil ladi zastrupljen ja. Pri teh ribogojskih premišljevanjih se spomnim krčmarice in njenega sulca. Sonce se Je že precej nagibalo vode mi Je bilo že dovolj- komarjev še bolj. zato skočim v obleko in Jo mahnem proti krčmi. Steza v travi ob vodi mi j« bila prav prijetna. Voda je življenje, si mislim, večno mlada, nemirna, nikoli enaka, čudno je le, da Jo krčmarji bolj cenijo kot pivei. Tedaj poči nekaj v grmu pod mano v vodi kakor prelomljena reja. Pogledam tja in 4car srce mi je zastalo: Neki preklani rogovUei je otipaval i dolgimi rokami med koreninami in rušami, kje bi kaj živega zatipal. O, ti moj ljubi bog! Ribji tat Je bil. natanko tak. kot ga lovski zakon predvideval Ribji tat. U poosebljena slika moje mladosti I Nedolžna poezija, preganjana in zasledovana! Vsa moja mlada leta so ostala v tem hipu pred menoj in kar smilil se mi Je lovski tolovaj. Spomnil sem se vsega strahu, ki sem ga kot ribič predal, tiho sem se opajal v njem ln končno zakašljal Dvoje preplašenih oči je pogledalo izza grma in se uprlo vame. Jaz pa sem se gori na bregu razšoplril kot da sem njega dni vsako ribico potegnil Iz vode z ribiško izkaznico. Lastnik ribolova bi se prav gotovo tako ne napihnil. »Kaj pa vi?«, se zaderem nanj kot kmečki župan nad revno vdovo. »E, e. ta.pl je m se. gospod«, Je zajecljala iz grma tista ribja smrt. da *e ml ie močno zasmilila. »Takih povesti pa mi ne verjamemo radi«, se zaderem nanj zviška kot sodnik na starega tatu, ki mu obeta, d* ne bo več kradel. To Je slaba vest: Ul Je dolgin, koščen korenjak v najboljših letih, na kako žegnanjako soboto bi me na vasi lahko z eno roko tako upihnil, da bi do sodnega dne pobiral kosti svojega rojstva — zdaj p& Je stal prav Klavrno v vodi. s povešenimi rokami, br*» giba. VA upi so mu splavali po vodi ln videti Je bilo da ga odnese prvi val, ki Je bU komaj pol pedi visok. Prepustil sem ga lastnim dvomom in strahu ter se odmajal kakor tisti. *> Ima v žepu vso pravico, moč in denar. Ko sem stopal dalje ob vodi, sem *® na tihem smejal ln videl sera. da se® sicer dobro zaigral strogost, s paragrafi podloženo, vendar pa da bi ne mogel biti surov z nobenim človeka«® pod soncem. V naprej bi se mu opravičil, 4e bi ga moral kaznovati in še bi ugibal, da ga .ne bi preveč. J »p, ^ drugih življenjskih potrebščin, železniška uprava je naposled prista-Vf; ha povišan je tarif ne bo veljalo za "'to, krompir, živinsko krmo in drva, vse druge predmete pa bo povišanje stopilo v veljavo 1. aprila, v Amerika je razglasila splošno zaporo rnf^a evroPskega premoženja v Ame-S tem so pod zaporo 'tudi delnice ameriških podjetij v evropskih nev-vlipto državah. Po vojni bo ameriška »jada premoženje vrnila, sovražnim nržavljanom pa zaplenila. H: Sovjetska agencija Tass je uradno nemantirala govorice, da je sovjetska frfsjja zahtevala cd Romunije nekaka pomorska oporišča v ustju Dona-Nenapadalni pakt sta podpisali ^~hnameriški državi C’ile in Bolivija. LisL poveljnik nemških od-in-iiiOV v ^tlgariji. je te dni odšel na lovi 'l obisk k predsedniku vlade Pi-avm to zunanjemu ministru Popovu v R ®enc> ga je pa sprejel tudi kralj DnvS’ Sestal se je tudi z vrhovnim ] ™ ?'koin bolgarske vojske, genera- . ™ Zekovim */’ilpm čez mejo na Portugal-skupaj z gospo Lupescu. Bukare-j anski krogi trdijo, da namerava v London M Si*. 5kv.-riiT-.-o v. "Glin. — Prezident Roosevelt namerava vrniti obisk angleškega kralja Jurija v Ameriki še ta mesec. Tako vsaj trdijo v rimskih krogih. — Sovjeti *®*rajo cete na turški meji. kakor po-ccajo iz Curiha. Dobro poučeni krogi “ienijo. da ima ta ukrep namen chra-rntl ravnotežje zaradi nemških čet ob nJi j1', , mei'- — Ameriški senat je vSu sklep, da Amerika ne bo do-nmi -V, bi kakšen del ozemlja na ameriškem kontinentu menjal lastnici11 prešel v last kakšne neameriške vKh VC'- ^ tem primeru bi ameriška lini ,'.zred mano do krčme priti JcSLbUo časa. siTTr^rica je stopila k nama, otirala i^,4iq<^2 belim predpasnikom in me blšot ** l*6®11* Kar hitro v uto za lSi?n20Jto' 55toc J* bil še gorak. *-®r dober je bil. „Žena 1941“ je list, Ki je kakor ustvarjen za današnje težke čase, ker najde v njem naročnica vse, kar potrebuje: od kuhanja domačega mila do kvačkanih čeveljcev za dojenčka. Iz modne priloge in pregledne krojne pole si lahko prav vsaka nekaj izbere, pa najsi bo gospa iz najboljše družbe ali pa preprosta delavka. Celo na »njega« niste pozabili m prinašate pletenine, perilo, kroje in članke, ki se ti« čejo »njega«. Zato bom priporočala Vaš list vsaki, ki me bo utegnila poslušati I« Tako nam P'še'ga. S. I*. iz Sv Ožbolta. Izšla je marčeva številka Pišite ponjo! Naročnina nepodražena: din 17*— četrtletno, din 33*— polletno, din 62*— celoletno, »žena 1941«, Kamnik. Izjava Naš Kino, revija, ki jo izdajajo ljubljanski kinematografi, je v številki z dne 7. t. m. priobčila članek »Wilii Forst je prišel v Ljubljano!« V članku se bere tudi stavek: Ko so bili avtogrami odpravljeni, je g. Forst odgovoril še na nekaj vprašanj reporterke Družinskega tednika in ostalih prisotnih gospodov. Uredništvo Družinskega tednika Izjavlja, da ni poslalo nikakršne reporterke k sprejemu g. VVillija For-sta in da ni nikogar pooblastilo, da bi v imenu lista zadajal g. Williju Forstu kakršna koli vprašanja. Pri tej priložnosti se zdi uredništvu Družinskega tednika potrebno ugotoviti, da ni bilo sploh v nikakršni obliki, ne neposredni ne posredni, v zvezi ne z obiskom g. Wi!li]a Forsta v Ljubljani, ne s slovesnostmi, prirejenimi njemu na čast. DRUŽINSKI TEDNIK. Rooseveltov zaupnik Harriman bo v kratkem prispel v Evropo. Harriman je nadzornik za pospešeno ameriško pomoč Angliji. — Nemčija bo še ta teden poslala Grčiji ultimat, kakor menijo v Sofiji. Nekateri sodijo, da je že zdaj ob grški meji kakšnih 7 nemških divizij. — Japonski zunanji minister Macuoka bo na povabilo nemške vlade v kratkem prispel v Berlin in Rim na razgovore o sodelovanju. — Vodja bolgarske opozicije, bivši minister Mušanov. je z letalom pobegnil v Grčijo in se nastanil v Solunu. — Angleži so prepeljali doslej že okrog 7.700 italijanskih vojakov in 21 ujetih generalov v Indijo. — Frencoska vlada se resno bavi z načrtom za gradnjo transsaharske železnice, ki bi bila zdaj bolj ko kdaj poprej potrebna iz gospodarskih pa tudi iz strateških ozirov. — Nemški poslanik v Atenah je pretekli teden nepričakovano obiskal predsednika grške vlade in se z njim dalj časa razgovarjal. Vsebina razgovora ni znana. Nekateri domnevajo, da hoče Nemčija zdaj Grčijo prisiliti, da bi z Italijo sklenila mir. — češki sokol je izdal proglas, v katerem pravi, da novi red v Evncpi in njegov duh nista tuja češkemu Sokolu, temveč ustrezata narodnemu idealu in izročilom ustanoviteljev češkega sokolstva. — Mehiški zunanji minister Padilla je izjavil, da vsak napad na kateri koli del Amerike pomeni napad na Mehiko, če bi nastala kakšna nevarnost bi Mehika podpisala vojaške pogodbo z Združenimi državami. Mehika se ne bo nikoli odrekla svoji samostojnosti. — General YVeygand je prvič, cdkar je odšel v Afriko prispel v Vichy na razgovore z maršalom Petainom. Pred vre m sta razpravljala o Siriji, ki jo hcčejo Anglsži uporabiti za svojo pomoč Turčiji v primeru vojne. Petain in Weygand sta sklenila, da se bosta takšnemu poskusu uprla. Admiral Dar-lan. ki je bil pretekli teden na razgovorih v Parizu, je izvedel, da so v Nemčiji zdaj zadovoljni s francosko vlado. Okuženo meso so zaplenili mestni zagrebški živinozdravnici. Meso, ki so ga v mesto pritihotapili, je bilo polno kužnih klic^ tako da bi se prav lahko po mestu razširila epidemija. '.t.V ( > Te- ij j>v e . h - p5v.’ ■'•."V/j;:". 4 V', in W».?fc % tmfti i TV - *:■•> ivCtP v 'thMi' «vtV \ ti vre «. tVv. črn. Ai >' a V '. v Izredna ponudba. Izšla je II. izdaja splošno priznane in priljubljene knjige .preizkušenih kuhinjskih receptov. Kljub večjim tiskarskim stroškom in podražitvi papirja, smo se odločili, da pošljemo knjigo za staro ceno din 10’— vsem onim, ki jo naročijo do 15. marca t. 1. Denar pošljite v znamkah na naslov: Knjižna centrala, Ljubljana, Dvorakova 8, ali pa po položnici na ček. račun štev. 14.259. Za priporočeno pošiljko pošljite din 4 — več. Za 10% namerava zvišati železniško tarifo uprava državnih železnic zaradi povečanih izdatkov za vzdrže-. vanje železniškega prometa. Že s prejšnjo povišano tarifo je železniška uprava dobila 50 milijonov dinarjev več dohodkov, z novim povišanjem bo pa skušala dobiti še 150 milijonov dinarjev. 300 tisoč kil ruskega bombaža je v četrtek prispelo v Maribor. To je prva pošiljka za naše tukajšnje tovarne. . 5 r s; !> ~j ■T w Probim tale zavitek I Zelo ljubim dobro belo kavo. Mati mi je rekla: »Pravo Knetp-povo sladno kavo tiobii samo v zavitkih s sliko in podpisom župnika Kneippa.« Kneippova SLADNA KAVA Cc vuiameti ati hc Naj večji požeruhi na svetu so menda avstralski domačini. Povprečno pojč takšen Avstralec na dan eno gos, dva purana in za poslastico vsaj še pol metra dolgega kuščarja. Če verjamete ali ne... * V vasi Jagodičih v bugojen-skem okraju je poslal učitelj sedemdesetletni Aleksa Čavič, ker je edini pismen človek v svoji vasi. Čili sedemdesetletnik se je z veliko vnemo lotil učiteljevanja. Zanimivo je, da so z ,novo‘ šolo zadovoljni vsi kmetje, njih učitelj in tudi — otroci. * V Benetkah gori že od leta 1507. pred kipom Matere božje večna lučka. Tisto leto so namreč obsodili hu smrt peka Pietra Tascalla; kmalu po usmrtitvi se je pa izkazalo, da je bil nedolžen. Da bi se mu vsaj nekoliko oddolžili, so sodniki odločili, naj se za njegovo dušo na ,Piazzetli‘ pred Marijinim kipom prižge večna luč. In tako še danes gori ta lučka za dušo nedolžnega... * Največ cigaret pokade v Združenih državah Severne Amerike. Tam pride povprečno na vsakega državljanu vsako leto 10J5 cigaret.. Druga je, po tej statistiki Sovjetska Rusija, kjer pride vsako leto povprečno na vsakega državljana 87 cigaret ali cigar. I mrla je uajstarejša Slovenka, lOiletna Terezija Čerinova iz Središča ob Dravi. Še do nedavnega je bila čila in zdrava, spomin je pa sploh iniola nenavadno dober; spominjala se je relo leta 1848., ko so Madžari vkorakali v Središče. Zgodovinsko najdbo so odkrili kmetje v okolici Trogira. Našli so ostanke pločnika, cerkvenih oken, nekaj stebrov in plošč z napisi. Iz teh najdb so strokovnjaki ugotovili, da je na tistem mestu nekoč stala cerkev svetega Lovrenca, ki so jo zgradili v osmem stoletju. Vseučiliška knjižnica v Ljubljani bo v kratkem opremljena in vanjo bodo lahko preselili licejsko knjižnico. Doslej so v novo knjižnico preselili že revije in časopise iz kletnih prostorov licejske knjižnice. Zaradi pomanjkanja avtomobilskih gum je omejila poštna direkcija vožnje na progi Brežice—Novo mesto. Od 8. tega meseca dalje bosta izostali naslednji vožnji poštnih avtobusov: avtobus, ki odhaja iz Kostanjevice ob Krki ob 5.05 in pride v Novo mesto ob 0.00, in avtobus, ki odhaja iz Novega mesta ob 21.15 in prihaja v Kostanjevico ob 22.12. Direkcija za zunanjo trgovino poziva vse izvoznike perutnine in jajc, da do 30. marca 1941. predlože direkciji za zunaujo trgovino po predpisih kolkovano prošnjo za registracije. Prošnjo je treba kolkovati s kolkom za 10 in 20 din. Občutno je lani nazadoval tnjski promet v Dalmaciji. Ranska oblast je zbrala podatke o tujskem prometu ob naši obali in ugotovila, da je lani število posetnikov nazadovalo za 54%, dohodek se je pa zmanjšal za 85 milijonov dinarjev. Obisk domačinov je bil lani še. zadovoljiv, manjkalo je pa tujcev, - Razstavo slovenske moderne umetnosti so slovesno odprli te dni v ptujskem Narodnem dormt. Razstavilo je 10 slovenskih umetnikov več ko 70 slik: to so člani kluba Neodvisnih, trojica Gorše-Maleš-Kos in profesorji Mihelič, .lirak in Jakob. Razstavo si je ogledalo že mnogo ljubiteljev umetnosti. Popravilo preciznih ur — F. Čuden, Prešernova 1 — Nakup zlata in srebra Častni doktor filadelfijske univerze Temple je postal Slovenec Louis Adamič za svoje literarne zasluge. Univerza Temple je eno največjih ameriških vseučilišč, na katerem študira okrog 12.000 dijakov in poučuje 800 profesorjev. Podelitev častnega doktorata našemu rojaku pomeni visoko odlikovanje. Posebno velik sloves si je pridobil Adamič s svojo zadnjo knjigo »Iz mnogih dežele, ki je dosegla v Ameriki velik uspeh in zavzema prvo mesto med knjigami, ki so zadnji čas izšle v Ameriki. Rusija bo razstavila na letošnjem pomladanskem velesejmu v Beogradu in je v ta namen najela drugi največji paviljon. Poleg tega je dobila Rusija na razpolago 500 m* prostora, kjer bo razstavila poljedelske stroje. Razen Rusije so se doslej priglasile za razstavo tudi Nemčija, Slovaška, Italija, Bolgarija in še nekaj drugih držav. Vrednost Vaših prihrankov stalno raste le, ako so isti plodonosno naloženi. HRANILNA POSOJILNICA »MOJ DOM« v Ljubljani, Dvofakova ulica 8 Vam bo svetovala, kako boste varno in plodonosno naložiti svoje prihranke. Po sedmih letih se je oglasila svojim staršem mlada mohamedanka Emina Mehovideva iz vasi Andrijevice v južni Srbiji. Pred sedmimi leti je odšla k svojim sorodnikom v Skoplje na obisk. Tam se je zaljubila v nekega Turka in z njim pobegnila na Turško. Odtlej doma niso ničesar več vedeli o njej. Te dni so pa domači nonrdno prejeli od svoje izgubljene hčere pismo, v katerem pravi, da se ji dobro godi in pošilja svojim staršem 20.000 dinarjev kot prvo podporo. Kongres geodetov in geometrov iz vse naše države je bil v Skoplju. Kongres je vodil predsednik Milačič, udeležilo se ga je pa mnogo zastopnikov državnih in zasebnih podjetij. Ob koncu kongresa je odbor izdal vse objave, ki se tičejo geodetskih potreb naše države. Več ko za 12 milijonov din škode je napravila poplava v Banatu, kjer je pod vodo 347.361 oralov zemlje in se je porušilo že 1.397 hišic. Skupna škoda poškodovanih in porušenih hišic znaša okrog 12 milijonov dinarjev, ne vštevši škode, ki jo imajo kmetje na ;posevkih. Prvo tvoruico za izdelovanje krompirjeve moke so ustanovili v Zagrebu. Ustanovil jo je Gjuro Martinčevih, večletni poslovodja [Hidobne madžarske tovarne. Tvornica bo lahko dnevno predelala dva vagona krompirja, iz katerih bo pridobila 120 metrskih stotov krompirjevega destilata. Dodatek krompirjeve moke ln> omogočil pocenitev kruha, ker stane kila krompirjevo mase samo 3‘5 din. Podjetja se selijo iz Ljubljane zaradi previsokih občinskih in banovinskih doklad, ki jih v drugih mestih ni. Ljubljanska podjetja morajo na primer plačati 60% občinske doklade in 60 % banovinskih doklad, podjetja v Beogradu pa plačujejo samo 35 "/o občinske doklade, ker banovinskih doklad sploh ne jioznajo. Po najnovejših poročilih bodo družbeni sedež iz Ljubljane v Beograd prenesle tudi Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode. Reputacija slovenskih zdravnic se je le dni zglasila pri g. banu. Predložila mu je spomenico, v kateri naše zdravnice zagovarjajo svoje stanovske koristi in se bore proti oviram, ki se jim stavijo na pot v njihovi službi. Okrog 20U.000 din škode je naredil požar v tovarni olja .01 e j; : pri Sveti Klari pri Zagrebu. Zaradi previsoke temperature se je olje v rezervoarju vnelo. Kmalu se je vnelo tudi skladišče bencina. Sodi, ki so bili napolnjeni z nafto, so zaradi hude vročine eksplodirali, šele po dolgem g čenju se je gasilcem posrečilo ogenj omejiti. Literarne nagrade je razpisala Proti-tuberkulozna zveza v Ljubljani za ljudsko igro, novelo ali pa povest. V ta namen razpisuje troje nagrad, in sicer za prvo 1500 din, drugo 1000 din in tretjo 800 din. Snov naj bi bila zajeta iz ljudskega življenja, v njej naj bi pa bilo prikazano prizadevanje tudi najširših plasti, da se jetika lahko ozdravi in zajezi. Odslej bodo morali plačevati rudarji 15% več prispevkov v Bratovsko sklad-uico, in sicer zato, kor bodo povišali staro- in novoupokojencem pokojnino za 10 odstotkov. Najmanjša pokojnina bo 300 din, za sirote in vdove pa 200 din. Poleg tega bodo pa poročenim upokojencem zvišali tudi draginj-ske doklade. Poviške bodo krili eno tretjino iz prispevkov delavstva, eno tretjino bo plačala industrija in eno tretjino banska uprava iz bednostnegn sklada. Dubrovniški parnik »Durmitor« so našle angleške čete ob prihodu v somalijsko luko Kismajo. Parnik je nepoškodovan in je zdaj v angleških rokah. RADIO LJUBLJANA 00 13. 00 19. NORCA 1941. ČETRTEK, 13. MARCA 7.00: .Tutri.ji pozdrav 7.08: Napovedi, poročila 7.16: Ploftče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Domači trio 14.00: Poročila 17.30: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence (»lr. Kolarič) 10.00: Napovodi, poročila 10.25: Nav. ura 10.40: Plošče 10.50: Deset minut zabave 20.00: Klavirski koncert ge. Dore Ouslč 20.48: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uri. PETEK, 14. MARCA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.08: Napovedi, poročila 7.16: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.10: Tujskoproraetno poročilo: Pokljuka in Komna, ponosni planinski postojanki 17.30: Radijski orkester 18.10: 2enska ura 18 30: Plošče 18.40: Francoščina (dl Leben) 18.00: Napovedi, poročila 18.26: Solun in zahodna Traki ja (dr. Roman Savnik) 18.40: Plošče 18.60: Planince ljubi gorske cvetke (Pavel Kunaver) 20.00: Rezervirano za prenos 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uri. tOBOTA, 16. MARCA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.06: Napovedi, poročila 7.16: Plošče 12.00: Plošče 12.80: Poro čila, objave 73.00:. Napovedi 13.02:. Plošče 14.00t Poročil« 17.00: Otrofk.j ura 17.30; Pio Šče 17.50; Pregled spore«]« 18.00: Rud«jsl 1 orkester 18.40: Kitko se ubranimo učinka za žigalnili bomb (insp ing. F. Doline) 18.00: Napovedi, poročila 19.30: Plošče 20.00: O zn nauji politiki (dr. Kuhar) 20 30: Mirko Ljubič: Obleka ne dela človi^ka Pisan večor 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orke ster. Konec ob 23. uri. NEDELJA, 16. MARCA 8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Klavir in harmonij 9.00: Napovedi, poročila 9.20: Prenos cer kvene glasbe iz. trnovske cerkv«. 9.50: Verski govor (dr Gvido Rant) 10.05: 11.00: Nedeljski koncert. Sodelujejo: Pavle Stojkovič (violoncello), prof. M. Lipovšek (klavirska spremljava) In radijski orkester 12.30: Obja ve, poročila 13.00: Napovedi 13.02: Otroški zbor »Zvonček* 13.50: Plošče po ieijali 17.00: Kmet. ura 17.30: Zbor drž policijske stražo in radijski orkester 19.00: Napovedi, poročili* 19.30: Ura slivenske pesnit 1i* besede 20.30; Plošče 21.15: Posmi in šlngcrj« poje gdč. Tea I.ahoš, članica Nar. gled. v Lj. pri klavirju prof. M Lipovšek 22.00: Napovedi, poročila 22.15: I,ahka glasba iz bara v Nebotičniku. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK, 17. MARCA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, po ročila 7.15: Ploftče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 17.30: Šramel »Ljub ljana« 18.10: Duševno zdravstvo (»Pr Brecelj) 18.30: Ploftče 18.40: Sestav in gibanje prebivalstva Slovenije idr Svetozar Ilešič) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19 25: Nac. ura 19.40: Ploftče 19.50: lu minut zabave 20.00: Operna glasba. Sodelujejo Boris Popov, član ljublj. operi in radijski orkester, fdrigent-D. M. fiijanec 21.30: fošče 22.00: Napovedi poročila. Konec ol» 22.20 uri. TOREK, 18. MARCA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, po ročila 7.15: Plošče 12.00: Pl«ve 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13 02: Railijski orkester 14.00: Poročila, objavi 14.16: ftolskt ura 17.30: Radijski orkester 18 40: Znanost in naša obleka (prof M Adleftič) 19.00: Napovedi. poročila, objave 19.26: Nac. ura 19.40: Plošče 19.50: Gospodinjska posvetov«*niea (ga Helena Kelhar) 20.00: Koncert vojaške godbe 40 p. p Triglavskega 21.30: Ploftče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. ur? SREDA, 19. MARCA 9,00: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila 9.15: Ploščo 9.46: Verski govor (»ir. Ignacij Lenček) 10.00: Prenos cerkvene 'glasbe iz stolnice 11.C0: Cimermanov kvartet 11.45: Pevski zbor »Gosposvetski zvon< 12.38: Ol iz.ve 13.00: Napovedi 13.02: Jožefom in Jožicam! (Radijski orkester) 17.00 : 4001etno misijonsko delo ( f' M)*> V/.V\ ! v i iv / k i; vesti, ki nimajo z resnico ničesar skupnega, katerim pa celo kritični ljudje nehote nasedajo ter jih potem brez /. 1 i h misli dalje širijo. Vsi ti izdajalski glasovi nimajo drugega namena, kakor da ustvarijo v glavf dvom in v dušah obup, d a p o v z r o č a j o nerede in sejejo v domovini n e e d i n o s t. General Wcygand je svoj govor končal z besedami: »Sinovi afriške zemlje, ki so med prvimi stopili v zbore bojevnikov, so nesrečni domovini prav tako med prvimi prihiteji na pomoč. Danes jih pa prosim za tiho in vztrajno zaupanje.« Bolgar slovi kot res dober vojak. Izkazal se je v prvi in v drugi balkanski vojni in v svetovni vojni. Toda tri vojne so veliko za en rod! ti ii't< vnt\\w. ’« ' IjfKfJ.t V:\»ti Šit?.' -tett £* 'v r«: Ani«*,v 'vluv vJioi-p.ftV.‘a '»t*.:,M .* t kI <' >’ i'>' fr ,i <».'■/• n' r 0 ' dj .j f.V« r »f/ — ma- nik er’ Sa najbrže ni bilo v prvot-^ " r«čunih. ‘J i v; 11 >■ 4- ( 5 ' ,*r * ter t'n r»i! cepljenje 1 !!Cr'?Ja,.niiiogo pomifmbncjše kakor osiranje čet. Zakaj od dne do dne )rltnejše je, da je sedanji konflikt v°i'ia materiala in industrije. Z zavzetjem Bengaztja je Italija postala s svojo dolgo obalo bolj ranljiva iz zraka in z morja: napad britanske mornarice na Genovo je to potrdil. Predvsem je bolj v nevarnosti pJona sorazmerno šibka industrija. ošiljanje italijanskih delavcev v Nemčijo je samo znak in simbol, da •nora Nemčija v znatni meri zalagati talijo z vojnim materialom. Cim bolj se odmika odločitev, tem večja postaja za os nevarnost, da se potencialna "'slerialna premoč britanskega nasprotnika ne izpremeni tudi v defjan-f, .. 1° sleherna nadaljnja oslabitev Pijanske vojne sile in strateških Postojank mora iineti nevšečne posle-na drugem koncu osi. Jo bi utegnil biti vzrok, da se »vsi Pristojni činitelji,« kakor ugotavlja • L, Garvin — mimo grede: bivši Moskovčan — v londonskem Observer->u. »skladajo v tem, da bo bližajoči v>har nemškega napada zdivjal na 'seh frontah in da bo dosegel svoj rhunec okoli velike noči.« Vsekako se Anglija pripravlja na °' da bo kos izpremenjenemu voj-emu položaju v Sredozemlju, ki bo astal z morebitnim nemškim sunkom »f« Bolgarijo v Grčijo. Odpoklic bri-a poslanika iz Romunije vse- ^JJskcga . uje neizgovorjeno grožnjo na rovaš j^^unskih petrolejskih vrelcev. Dalo ' so misliti, da je nemško vrhovno Poveljstvo vzelo v račun ta riziko •akor tudi riziko zelo občutnega mo-eilja vsega jugovzhodnega proviant-°8a področja; saj bi poostritev vojne . vzhodnem Sredozemlju najbrže od-rgala angleške sile, predvsem dei ''rnurice, od britanskega otočja. , Oa bo glavni udarec nemške voj-t1{o veljal britanskim otokom, je nam-jCe danes prav tako verjetno, kakor J® bilo prej. V skladu s tem je bil tu-!. teniški diplomatski pritisk na Fran-‘jo. Pri tem je šlo pač za več kakor 8olj za možno razpolaganje s franco-finii sredozemskimi lukami in Tuni-1° kot operacijskim oporiščem ra emško-italijansko vojsko; šlo je tudi a vojno udeležbo francoskega ladjevja * strani osi: šlo je za nova podmor-'ska oporišča, kakršna ima tudi Špa-*ja. Vzroki, ki so govorili 'eniško uporabo sile proti r — ranCiji - ; * * ♦!*<*»>. VnJ <" ^ ~ 'r rt* Toda -1-’ t4.. n.e bi Nemci mogli iti dini tehtni pomislek jim eSotovost, ali ’ ' otežkočili c Ve,iki Britaniji. Ameriški zakon o vojni podpori demokratskim državam je od danes v veljavi. Nastaneta vprašanji: kolikšna bo ta podpora in ali bo o pravem času prispela na Angleško? Ogromno ameriško industrijo je bilo treba v ta namen šele organizirati. Velikanska naloga; ali ji bo Amerika kos? To nalogo je bil Roosevelt poveril Billu Knudsnu, edinemu Američanu, ki se po organizacijskih sposobnostih lahko meri s kraljem ameriške industrije Henrijem Fordom. V spodnjih vrsticah vam predstavljamo tega izrednega moža, up in nado anglosaškega sveta v današnjih usodnih trenutkih. Pred nekaj desetletji se je v Manhattan« (predmestju Newyorka) izkrcala siromašna danska družina. Pripeljala se je v podpalubju: zdaj je stala brez glave v senci orjaških donebnic, iznenada vsa tesnobna spričo nezaslišane drznosti, ki jo je bila nagnala, da je prodala svojo malo kmetijo in odšla s trebuhom za kruhom v tujo deželo. Ali ni mar brezupno, pričakovati tod dela in zaslužka? Drobni plavolasi fantek, ki je takrat prav tako tuje kakor njegovi starši strmel v vrvenje milijonskega mesta, je zdaj 621eten mož, v katerega danes strme ne samo Združene države, ampak sploh ves anglosaški svet. Ime mu je Signius William Paul Knudsen, na kratko imenovan Bill Knudsen. Zakaj je Knudsen danes tako znamenit? Njemu je bil predsednik Roosevelt poveril nalogo, da kar najhitreje preuredi mogočni industrijski aparat Združenih držav za izdelovanje vojnega materiala. Od sposobnosti tega edinega moža, ki naj mobilizira milijone in milijone ameriških strojev proti Nemčiji in Italiji, utegne biti odvisna usoda sveta. Ali se mu bo posrečilo v vratolomni tekmi s časom še v pravem trenutku pripraviti orožje, ki ga Anglija potrebuje v boju proti svojim sovražnikom? Predsednik Roosevelt kaj je to v Združenih sednika obrambnega odbora, zaupal prav sinu one priseljene danske rodbine. Zato, ker v tem trenutku spada na tolikanj pomembno mesto noben politik, ampak samo gospodarsko šolan in sposoben človek — mož, ki se je bil s svojimi drznimi potezami uveljavil v industriji in ki ga je njegov izredni smisel za oiganiza-cijo že kar vnaprej določil za to odgovornosti polno mesto. Preden se je Roosevelt obrnil do njega, je bil Knudsen tisti človek, o katerem je šel glas, da ima največjo plačo v Združenih državah: vsa zadnja leta je bil namreč na čelu vseh ameriških plačnih in mezdnih spiskov. Kot ravnatelj avtomobilske veletovarne »General Motors! je imel 100.000 dolarjev (8 milijonov din) stalne plače, zraven je bil pa še soudeležen pri čistem dobičku tovarne. Prva leta po prejšnji svetovni vojni je kazalo, da bodo cenejše in smotrnejše delovne metode Henrija Forda docela izpodrinile vse druge ameri' ške avtomobilske tovarne z ameriške- ... William Paul Knudsen, predsednik ameriškega obrambnega odbora ga trga. V tisti kritični uri je nadzorni svet družbe »General Motors« poklical na pomoč Knudsna, moža, ki je takrat sicer imel srednjedobro službo, ni si pa bil še naredil velikega imena. In res se je Knudsnu posrečilo v žilavem konkurenčnem boju uveljaviti znamko »General Motors« proti Fordovim avtomobilom; svoj cilj je dosegel delno s prilagoditvijo metodam »detroitskega čarovnika«, delno pa z uvedbo novih tipov vozil, izdelanih po načelu »kakovost in luk-sus«. Njegovo reformacijsko delo ni bilo lahka stvar. Knudsen se je moral boriti ne samo proti zunanji konkurenci, ampak tudi proti starokopitnim nazorom vseh mogočih činite-ljev lastnega podjetja. Družba »General Motors« je bila namreč postala konglomerat več fuzioniranih avtomobilskih tovarn, zraven tega so pa bile v njej tudi nekatere samo na pol odvisne družbe, kakor n. pr. »Buick«. Knudsnu je nazadnje uspelo, spraviti mnogoštevilne nazore na skupen imenovalec, t. j. zedinil jih je na enotnem delovnem programu in dvignil produkcijo .tovarne na višino, o kakršni se družbi poprej niti sanjalo ni. Podobna naloga, čeprav seveda v neskončno večjem merilu, čaka danes Knudsna kot šefa ameriškega oboroževanja. Pri tem ne gre pozabiti, da USA še danes vede in hote odklanja sle herno preveč poudarjeno poseganje države v pravice zasebnih podjetnikov. Zato se Knudsen pri uveljavljanju svoje volje ne more opirati na državno oblast, amoak se mora zatekali k neštetim diplomatskim pripomočkom; biti mora hkrati gibek in | trden. | Zdi se, da bp Bill Knuilsen tudi tej svoji najnovejši nalogi kos. Odkar ga je Roosevelt postavil za predsednika obrambnega odbora, potuje dolgi gospod z značilnim ščipalnikom na črni vrvci in z gostimi belimi lasmi neutrudljivo od tovarne do tovarne, s konference na konferenco. Celo svojega starega tekmeca Forda — tistega Forda, ki je bil z godrnjanjem in renčanjem pozdravil Knudsnovo imenovanje in zagrozil, da sploh no bo sodeloval pri vojni produkciji — je spretni Bill nazadnje vendarle pripravil do sodelovanja. Zanimivo je, kako se mu je težavna naloga posrečila: potrkal je pri svojem rojaku, .glavnem ravnateliu Sorensnu — takisto danskem priseljencu — ki zavzema pri Fordu enako mesto, kakor ga je imel Knudsen pri družbi »Ge neral Motors«, preden mu je Roose velt noveril sedanjo nalogo. 50.000 letal na leto, neskončne množine tankov, topov, strojnic in bomb: vse to nastaja pod vodstvom Billa Knudsna, moža, ki ie iz navadnega ladjedelniškega podajača postal gosoodar najmogočnejše produkcije smrt in razdejanje bljuvajočega orožja. ki jo ie kdaj svet videl. Pri vsem tem pa Knudsen ničesar boli ne ljubi kakor mir; o ničemer ruiši lie sanja kakor o hišici na kmetih z lepim vrtičkom; ničesar željneie ne uua — kljub vojnemu bobnenju, ki stresa svet — kakor da Bi ho in v miru preživeti jesen svojega življenja; in po ničemer bolj ne hrepeni kakor po edini slavi, da bi kdaj prišel v leksike mirnejših časov kot odgoiitelj največje vrtnice v Združenih državah. Po vkorakanju Nemcev v Bolgarijo Nadaljevanje s J. s/rani V Angliji sami se zdi, da vidijo v podmorniški vojni večjo nevarnost kakor v letalstvu in v možnosti invazije; najbrže po pravici. 2e omenjeni gospod Garvin pravi: »Pripraviti se moramo na možnost nadaljnjih, mnogoštevilnih ladijskih izgub. Spomladi bo najbrže več ko 300 nemških podmornic okuževalo morja z vseh mogočih oporišč. To je resna nevarnost.; Pretehtati razmerje sil obeh nasprotnikov, je seveda nemogoče. Vendar mislimo, da se ne motimo, če zapišemo, da si stojita nasproti potencialna (t. j. možna) materialna premoč Angležev in aktualna (t. j. sedanja) premoč Nemcev. Vsaj kar se tiče števila današnjih letal in razmerja med podmornicami in orožjem proti njim. Tudi ne smemo pozabiti, da so Nemci med zimsko >pavzo« porabili sorazmerno le malo zalog (n. pr. petroleja in bencina) in da so jih delno lahko izpopolnili. nimi ■ mi r“ WEYGAND AFRIČANOM General zavrača defetistične glasove General Weygand, glavni zastopnik vichijske vlade v francoski Severni Afriki, je pred kratkim govoril po radiu. »Obračam se do vas, prebivalci Severno Afrike,« je začel svoj nagovor, da vam povem, kako morate sodelovati pri obnovi Francije.« Potem je general Weygand povabil v imenu francoske vlade vse poslušalce, da zaupajo svojim voditeljem, ker dobro poznajo vse težave, proti katerim se bore. Dejal je, da je nedavna severno-afriška gospodarska konte-renca sicer dosegla precejšna uspehe, vendar pa bo treba še ogromnega truda, preden bo od vojne tako zelo prizadeto gospodarstvo urejeno. General Weygand je poudaril izredno važnost Petainove socialne akcije v okviru narodne revolucije. Vzgojiti je treba mladino, da bo kos nalogam, ki jo čakajo v bodočnosti; nroaniziraH ie treba delo vseh vrst; v je treba ■> vsa ne-domači-l in po-_ zdrav-j urade. Vse to so naloge, ki zahtevajo velikega j in žrtev. Govornik je nato omenil, da so se v poslednjem času pričele širiti e s n i c o Prodiranje Turkov proti koncu štirinajstega stoletja je bilo tudi za Bolgare katastrofalno. Tako so leta 1393. pod sultanom Bajazitom postali turški podložniki in so to ostali dalje kakor drugi balkanski narodi, ker je bil Carigrad njihovi deželi najbližji. Bolgarske upore v drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja so Turki krvavo zadušili. To je bilo v času, ko je liberalna Anglija pod Gladstonom odmevala od tožb in protestov proti grozotam na Bolgarskem in so na londonskih ulicah prodajali Bulgar cry (»bolgarski krik«), igračko, ki je oponašala strahotni krik trpinčenega Bolgara. Toda v turško-ruski vojni 1877—78. ni stala konservativna Anglija pod Disraelijem na strani Bolgarije, ampak Turčije ter je na berlinskem kongresu poskrbela, da sta se popolna osvoboditev bolgarskega naroda in čedna teritorialna razširitev, ki jo je Bolgarija dosegla v začasnem sanste-fanskem miru, znatno omejili. Tako je Bolgarija postala le na pol suverena država; vrliu tega so ji odrekli vzhodno Rumelijo, čeprav je bila ta dežela narodnostno docela bolgarska. V vojni s Srbijo 1. 1885. pod knezom Aleksandrom Baltenberškim in pozneje pod Ferdinandom Koburškim si je Bolgarija počasi izboljšala svoj položaj in popravila svoje meje, nekajkrat s pomočjo Rusije, še večkrat pa v nasprotju z njo, ne da bi bilo to ljudski hvaležnosti do carja-osvo-boditelja Aleksandra II. kaj v škodo. Vojna leta 1912. je prinesla dotlej skoraj nezaslišano slogo balkanskih narodov in vojno,zvezo proU Turkom. Bolgarija je v bitkah pri Kirk-Kilisu « >*«*«*-'•-•I v ' i'’W'*'«» I 'p'lH- V povojnem času so sicer makedonski četaši skušali ta spor zmerom iznova načenjati k >* '4 ** <»> ali sofijska vla- da je zadnja leta pošteno in iskreno nastopila proti njim. T 9 * s . i \\y/, v/»v *t »/ v' (M o;' i* «>'{«?< -jr.# ijv/i Ta kratki izvleček iz zgodovine utegne pojasniti, zakaj mora Bolgarija, če se je sploh hotela udeležiti nove evropske vojne, to storiti na strani držav osi. SvVjV.™ uUH 'n- to t\\\ 4V* wnv '•«&! m« -vi r it '»•**( ff tnn. An- glija ji ne more dati prav ničesar prl-jemljivega. Vprašanje je samo, ali bo v najboljšem primeru dosegljivi dobiček v skladu z vojnim rizikom. Vtf jCtoV/M’- v.A v/ >.V/> v'.//' ♦\'S%vej8js, *a' Vi W V' '.V.' •ivW:5i' Kralj Boris slovi kot nasprotnik vojne; baje se je iz žalostnih izkušenj svojega odstavljenega očeta marsičesa naučil. Nasprotniki vojne so tudi široki in vladi ne ravno nenevarni kmetski sloji z agrarnokomu-nističnimi nagnjenji. Njim je dal JUl flMI* iiovi n **. , m t«u > . % » ft a*jM) iiitš m- dober vojak, in v drugi bal-' vojni. To--> “n rodi Nachrlchlen WINSTON CHURCHILL Izvleček iz knjige Reneja Krausa »Winston Churchill« (Filadelfija 1940) (Gl. štev. 7.—10. D. t.) »Nekaj stvari je, ki bi se jih drznil omeniti o Angliji,« je rekel na nekem predavanju v Društvu sv. Jurija. »Zgodovinarji so v vseh stoletjih ugotovil) eno posebnost angleškega naroda, posebnost, ki ga je drago stala. Še vselej smo po zmagi zavrgli večino koristi, ki nam jih je vojna prinesla. Naj hujše težave, ki nas more, prihajajo od znotraji prihajajo od nekakšnega neupravičenega samoponiževanja, od tega, da sta se velik del naših politikov in vplivna plast našega razumništva pridružila defetističnim doktrinam. »Nič na svetu ne more rešiti Anglije, ako se sama noče rešiti. Če izgubimo vero v sebe same, v svojo vodniško sposobnost in sposobnost vladanja, če izgubimo voljo do življenja, potem, da, potem spadamo le še v zgodovino. Potem bo Anglija padla na stopnjo države petega reda in od. vse njene slave ne bo ostalo drugo kakor ljudstvo, mnogo večje, kakor ga more to otočje prenesti. »Kot narod in kot imperij bi morali kljubovati slehernemu viharju vsaj toliko kakor vsak drue sistem človeške vladavine. Prav lahko je mogoče, da najslavnejša poglavja naše zgodovine še niso napisana. Resni problemi in nevarnosti, ki nas obdajajo, bi morali navdati angleške može in žene z veseljem, da žive v takšni dobi. Morali bi se veseliti, da nas je usoda počastila s tolikšno odgovornostjo, in biti ponosni, da stojimo na straži svoje domovine v času. ko gre za njeno življenje.« Ta govor ima datum 24. aprila 1933., šest let pred drugo svetovno vojno, sedem let pred bitko za Anglijo; takrat je imel VVinston Churchill 59 let in zavest, da je našel svojo življenjsko nalogo Rdeči čeveljčki slišali in se te bali. Plesati moraš, venomer plesati!...« — »Milost!« je vzkliknila Marija. Ali ni slišala, kaj je angel odvrnil, ker so jo nesli čevlji skoz vrata na polje, po potih in stezah, in venomer je morala plesati. V/inston Churchill prisoslvuje s švedskim prestolonaslednikom vojaški reviji v Hydeparku. ILondon, 1917.) Mi Baldvvin je vidno nerad vstal in skušal odgovoriti z nekaj statističnimi domnevami Po njegovem se je število nemških letal sukalo »med 600 in nekim številom ne večjim od 1000. V Veliki Britaniji jih imamo ta trenutek 560.« Morda sta bila on in Goring edina človeka na svetu, ki sta že leta 1933. vedela, da se bo usoda sveta za rodove naprej odločila v zraku, in sicer že v nekaj letih. .. ; i c hill /.ds!lan ietd!,ske oborožitve I Winston Churchill igra polo v wor-27. junij.a 1934. je njegovo lordovstvo cestrskem parku (1923.) prepričevalo lordsko zbornico v dol-giive/nem «...11111, d,i m vi.iil.i ti:- (|| m■ ■ 1 j 11 <> | • 111■ ■.i \ I j,i. tid l>(' /d”iitovild I Angliji paiitetn v zidku - • - ' . - Churchillu m- njegovega stidhu ni bilo treba siamov.iti. Neka, tednov I9HHN. ' pozneje je suho m stvarno podal par- številke o letalskem W f oboroževanju. ki jih je bil zbral z £ 'f .‘g. neskončno skrbnostjo V tistih dneh |HJ| J1.* je ves svet videl v njem središče od- A. Ji pora pioti nacizmu Zato se je k nje- ;;i; mu stekel pravcat, veletok vseh tno-gočih podatkov; luko Churchill *i«-. lahko govoril z mnogo večjim pozna- lis” Vanjem dejstev kakoi britanska vlada. "C; Izjavil je, da se Nemčija tako hiti fsfe« oboroževati v zraku, da bo v teku ~ • leta 19,16. močnejša od Anglije. A H*' ■8^1-;v?r # ; r kadar se bo to zgodilo, je Anglija no ^ ho nikoli več mogla prekositi. Niti ena izgubiti, le rekel; gledati do skrajnosti pripravljeni, tako pri- pravljeni, da se bo nasprotniku zdel : g napad n.i n.is pretveg.m V pieioških f' ' besedah je popisal spodnji zbornici, Mk; ' \ kaj bo če An- , glija ne bo zadostno pripravljena. ;S . /$:, Njegov dobeseden tega, kar smo pozneje spoznali kot \ Lult-Blitzkrieg (letalska bliskovita voj- \. s>. na). »In kar je najhujše,« je končal y svoj govor, »letalska vojna je edina • '"“k oblika vojne na svetu, v kateri po- »m. polna premoč ne dopušča nasprotniku ~ nikakršne možnosti da bi se oporno- Se--"*"'"""' Mjm' ^'s'w ***■**- gel.« "V *** ■ Ta preroški stavek vizionarja so *». dogodki na Poljskem, Nizozemskem, VVinston Churchill odhaja med vo- Norveskem in Francoskem kruto po- livno kampanjo iz liberalnega kluba. 'Tdili. ' (Leicester, 1923.) 4. oktobra 1935 je Mussolini na-J padel Abesinijo. Churchill je takoj iz-| javil, da bi po njegovem duce nikoli« tega ne bil tvegal, če ne bi bila Ve-« lika Britanija vojaško in pomorsko* tako šibka. Toda ko je narod v no-j vembru volil nov parlament, so vsi« vprek napadali obsežni oboroževalni* program, ki ga je Churchill zahteval * »V tej deželi ne bo velikega oboro-J ževanja!« je s povzdignjenim glasom* obljubil Mr. Baldwin svojim,volilcem;J kajpada so volitve prinesle rijegovij konservativni stranki večino. 7. marca je Hitler vkorakal v Po-* rcnje in odpovedal versajsko m lo-* carnsko pogodbo, 1 * In rabelj je odgovoril: »Morda I glave, in zdi se mi, da je prav ne veš, kdo sem. Jaz ljudem sekam (moja sekira zazvenela.« »Nikar mi ne odsekaj glave,« je Priznala je svoj greh in rabelj zaprosila Marija, »ker potem se ne ji je odsekal noge z rdečimi čevlji-boni mogla svojega greha kesati. Vendar čevlji niso mirovali, tem' Odsekaj mi noge z rdečimi čevlji!« več so odplesali z drobnimi noga®1 Tako je dejala in zajokala. čez polje daleč, daleč, v temni gozd. To nemško oboroževanje — leta 1935. je šlo zanj več ko 800 milijonov funtov šterlingov (200 milijard din) — je Churchilla kar obsedlo. Tolikšni izdatki ne morejo večno trajati. Churchill je bil prepričan, da bo narodni socializem moral kmalu" izbirati med notranjo ali pa zunanjo^ VAli more biti potem kaj dvoma — si je dejal Churchill —. katero pot si bo Hitler izbral? Ali< je mar moči misliti, da Hitler tako, dolgo ne bo udaril, dokler ne bo Anglija pripravljena? Le zakaj mora; biti Anglija vselej -prepozna? < Angleška vlada ni prav ničesar; ukrenila proti Hitlerjevemu vkoraka-; nju v Porenje. Nasprotno) ko je te-; den dni nato prišel von Ribbentrop; v London, so ga tam sprejeli z izred-; nimi častmi. Nihče izmed tistih, ki; so mu želeli dobrodošlico, ni niti v ; sanjah mislil na to, da bo kdaj »šel; v vojno, da iztrebi Angleže«, kakor; je pozneje napisal Alfred Kosenberg,; narodnosocialistični ideolog in Rib-; bentropov strankarski tovarl* ; >H* Jf . » i* * v e-; Rabelj ji je zrezljal lesene noge bila roko, ki je bila zavihtela s#' in bergle, naučil jo je psalm, ki ga kiro nad njenimi nogami, pojo grešniki, in Marija je polju- In odšla je čez jaso z resjem. »Zdaj sem pa dovolj pretrpela doma proti cerkvenim vratom; za rdeče čevlje,« je dejala, »zdaj je bila pa že prav blizu njih. 3° bom odšla v cerkev, da me ljudje priplesali prednjo rdeči čeveljčki lahko vidijo!« In odšla je nemu- in ustrašila se je in se obrnila. Konec prihodnjič. S. nadaljevanj« Nocojšnji večer je bila čednostna trojica malce slabe volje. Leeks je bil prinesel popoldne časnike, ki sq v njih brali razburljive novice. »Ni več prav in pošteno, da delamo z njim,« je modroval Rogers in strmel v debeli napis na prvi strani časnika. »Z veseljem sem se bil lotil tega ali onega naročila, toda Bog me varuj opravkov z moril...« »Mir!« je kriknil Blackham. »Saj nihče nič ne ve!« »Tule je vendarle črno na belem natisnjeno...« »Misaim, da nam tega ni treba ■vedeti. Nam ni stvar prav nič mar.« »Ne bo več dolgo, pa...,« je zamrmral Leeks. »Rečem vama, dolgo ne bomo več varni, če bomo delali z njim.« »Da, da,« je zamrmral tudi Ro-Sers, »saj lahko vsak trenutek dobim kaj prav tako dobrega, pa mi ne bo treba nositi glave na prodaj.« Blackham mu je z zamahom roke Ukazal molk, ko je opazil, da je stopila v sobo prikupna in lepa deklica. Bila je Annie, Blackhamova nci. Vse, kar je zagrenjeni mož čutil globljega in nežnega, je veljalo edinole njej. Bilo ji je ena jn dvajset let. Gospodinjila je očetu m mu stregla. Toda videti je bilo, da Annie ni zadovoljna in srečna, 2 uka j ujela je bila na več straneh marsikatero nevšečno podrobnost o očetovem življenju. To odkritje jo le pred nekaj meseci na vso moč Prestrašilo; toda hvaležnost do očeta, ki ji je omogočil dostojno in Pošteno vzgojo, Ji Je do današnjega dne zapirala tista. Nekoč je bila v obupu celo pobegnila z doma, toda precej se je spet vrnila, ko je izvedela, da je oče zbolel. In potlej je prišel .Maščevalec', ta čudni in privlačni mož, ki je izpolnil njeno življenje s to-ujto novimi mislimi. Skušala je iz očeta izvleči kakšne podrobnosti o Maščevalcu, toda vse njeno prizadevanje je ostalo zaman. ' Njeno življenje je bilo zavito v marsikatero skrivnost. Pod hišo je mla velika klet, ki ni smela nikoli Pogledati vanjo. Oče sam je hranil ključ od kleti. On, Rogers in Leeks “0 menjaje se nosili nekomu hrano dol. Te skrivnosti ni smela nikoli omeniti, da ne bi zbudila očeto-e8a srda. Ne meneč se za predrzne Leekso-Ve Poglede, je stala pred to trojico vitko, komaj dozorelo dekle, vsa Prevzeta od strahu spričo skriv uostnega početja okrog nje. JNaj pa je, Annie?« . »Telefon Je zvonil. On — on le bil!« »Maščevalec?« »Da. Rekel je, naj ti povem, da pride vsak čas sem.« Blackham je prikimal. Videč, da je dekle zapičila pogled v časnik, je brž prepognil list in ga položil ha mizo. »Ko pride, Annie, ga pripelji v sobo!« Odšla je v dnevno sobo, kjer je čakal visok kup raztrganih nogavic m drugih moških oblačil, da se ga "jena marljiva roka usmili. Medtem ko se je lotila krpanja noga->lc, so bile njene misli vse drugod, samo pri delu ne. Prisluškovala je ®P«t čudnim glasovom, prihajajo-iz globine kleti, raztezajoče se Pdd vso hišo. Samo iz ljubezni do “Voiega očeta Je prenašala to grozo, ?*mo iz slepe vdanosti do človeka, ni bil zmerom takšen, kakršen J* Postal po strašni vojni. Spominjala se je še neštetih srečnih dni, še njena mati živela. Takrat i oče vesel in življenja poln vek. še koj po vojni ga njegova vedrost in zaupanje v bodočnost P«ta zapustili, zakaj prepričan je r", da se mu bo domovina oddol-S1* za to, kar je zanjo žrtvoval. iOda lepega dne je mati omahnila. ~ hjeno smrtjo se je naselila žalost 'hišo in z žalostjo skrbi. Ko je "hhie končala šolo, se je vse izpre-*S»ilo... .Rezko zvonjenje hišnega zvonca je zbudilo iz zamišljenosti. Z groajočim srcem je prisluhnila r}kratnemu zvonjenju, dogovorje-včnvu znaku Maščevalca. Ko Je r*Ma odklepat vežna vrata, sta jo *"evzela hkratu strah in pričako-Z*hje. Zunaj je stal mož visoke, postave, zavit v tesno se pričajoč teman plašč s zavihanim a | KRIMINALNI ROMAN * ANGLEŠKI NAPISAL GEORGE GOODCHILD. PREVEDEL Z. P | ovratnikom. Klobuk je imel potisnjen globoko v čelo. Okrajci so mu skorajda pokrivali desno oko. Medla svetloba je lila na nenavaden obraz. Zdel se je bolj ženski kakor moški. Ustnice so bile polne in rdeče, oči v globokih jamicah, skrivnostno privlačne. Pri belem dnevu bi človek koj spoznal, da ima ta mož čez obraz potegnjeno tesno se prilegajočo naslikano, vendar na moč naravno masko iz fine prozorne tkanine ali gumija. V medli svetlobi pa ni bilo ODaziti nič nenaravnega v tem žalem obrazu. Annie ga je že dobro poznala... »Prosim, vstopite!« Maščevalec je vstopil, odložil palico in snel usnjate rokavice s skrbno negovanih rok. Videti je bilo, da je Annie na moč vznemirjena. »Vidim, da se bojite!« Vprašanje se je zadalo prijazno in s prijetno zvenečim glasom; v prišlečevih očeh je igral nasmešek. Tudi Annie se je nasmehnila. »Ne, ne, nič se ne bojim. Samo krinka me plaši. Zakaj jo sploh nosite?« Maščevalec se je zasmejal. »Da sem zaljši! Mnogi so mi že čestitali, kako dobro se mi poda. Veste, gospodična, prav žal mi je, da vam ni všeč.« »Strašna, strašna je!« 8pet se je zasmejal, kakor da bi mu bila njena nenaklonjenost všeč. »Kje je vaš oče?« »V sobi. Pričakuje vas.« »Sam?« »Ne. Leeks in Rogers sta pri njem.« »Hvala!« Stopil je proti vratom, toda sredi pota se je premislil in vrnil. »Annie!« »Prosim?« »Zakaj ste se takrat vrnili?« »Morala sem. Oče je bil bolan. Rogers me je srečal in mi povedal, da je oče na smrtni postelji. Tako hudo sicer ni bilo, ostala sem pa potlej vendarle, ker me je oče za vse na svetu prosil, naj ga ne zapustim.« »Zakaj ste pa sploh pobegnili?« »Ker... ker... oh, saj sami veste. Vse to skrivnostno življenje sovražim iz dna duše, sovražim to hišo, polno skrivnostnega šuma in vzdihovanja. česa iščete vi pri nas? Kakšne kupčije sklepate z mojim očetom?« Maščevalec je stisnil ustnice. Stresel je z glavo in se nemo obrnil stran. Ko je odprl vrata v veliko sobo, so se oči trojice vprašujoče in pričakujoče zapičile vanj. »Dober dan, Blackham! Kako se vam kaj godi?« Blackham se je zarežal in njegova tovariša sta se prisiljeno od-kašljala. Rogers je prišlecu ponudil udoben stol, toda Maščevalec m hotel sesti. Njegov pogled Je zdrk. nll na časnik, ki ga je bil Blackham malo prej skril Annlnim očem. Segel je po časniku in ga razgrnil. Vsi trije so ga napeto opazovali Videli so, kako je med branjem stisnil pesti, dokler ni ves srdit zmečkal lista in ga zagnal v kot. »Torej ste že brali?« Blackham ga je izzivalno pogledal. Bil je pogumen mož, kos vsakemu položaju. »Da,« je zamrmral. »To pomeni konee!« »Konec... česa?« je ostro vprašal Maščevalec. »Bodite vendar razloč-nejšil« »Naše zveze je konec! Bil sem zmerom pripravljen na marsikakšno uslugo — in priznati morate, da nisem Ml preizbirčen. Nočem pa biti pomočnik morilca... Tudi Leeks in Rogers pravita tako.« »Pri moji veri!« Je vzkliknil Leeks. »Niti minuto več!« je pritegnil Rogers. Maščevalec jih je zaničljivo pogledal. »Kolikšna slepota! Doslej sem mislil, da imate več zdravega razuma. Torej mi prisodite, da bi bil zmožen iz zasede v hrbet ustreliti starejšega gospoda, ki sicer resda nima deviške vesti? Velik poklon zame, gospodje!« Spričo njegovih srditih pogledov so se vsi potuhnili. »Vašo zamegle-no pamet vam bom malo osvežil! Ko sem slišal o jnagnusnem dejanju, sem koj odšel na kraj umora. Našel sem nekaj, kar je policija prezrla. Prav neznatna stvarca je. Poglejte!« Potegnil je iz žepa vžigalično škatlico, ki je imel v njej majhno kroglico lepljive gmote. Blackham * ’ - »FOTOGRAFIRAJTE ZA .DRUŽINSKI TEDNIK'!« Pomlad je pred durmi; z njo bodo prišli dnevi, polni sonca in svetlobe, dnevi, ki ko najlepši in najprimernejši za fotografiranje. Ko boste zdaj hodili na izlete, ko se boste ndeležili te ali one prireditve na prostem, ko boste v mesta ali na vasi doživeli kaj takšnega, kar zanima slehernega med nami, tedaj se spomnite našega klica: »FOTOGRAFIRAJTE ZA .DRUŽINSKI TEDNIK'!« Za nas pride v poštev vse, kar je splošno zanimivo. Vsi kultnrni, socialni ali gospodarski dogodki v našem jav nem življenju, vsi športni dogodki, rekordi, posebnosti, razne tekme, nesreče — skratka vse razgibane in značilnejše novice v sliki iz katerega koli področja razen z vojaškega. Zanimajo nas takšne slike, kakršne si vi sami želite videti in si jih radi ogledujete v kakšnem časopisu. Vsaki sliki, ki nam jo pošljete, priložite tudi kratek in jedrnat opis do-godka in pa film, ki ga utegnemo po. trebovati zaradi povečave. Film vam po uporabi vrnemo. (Komur to ne bi zadoščalo, naj si prebere natančni razpis v 32. štev. ,D. T.‘ leta 1940.) Slike, objavljene v ,Družinskem tedniku', honoriramo s 30, 50 ali 100 din, kolikor jih pač po njihovi vrednosti za nas ocenimo. S tem odkupom preide slika z vsemi avtorskimi pravicami v izključno last »Družinskega tednika*. Pod vsako sliko napišemo tudi avtorjevo ime! Torej na delo; »FOTOGRAFIRAJTE ZA .DRUŽINSKI TEDNIK'!« je vzel škatlico v roke In si jel ogledovati vsebino. »Videti je kakor žvečilni gumi.« »Saj tudi je. Napnite malo svoje možgane in se skušajte spomniti nekega starega našega skupnega prijatelja. Fant je doma iz Cikaga in žveči zmerom le gumi z močnim okusom po poprovi meti. Poklicni revolverski junak, ki je za denar naprodaj tudi za zločine. Kajpak samo tistim, ki presneto dobro plačajo.« »Jukes!« »Imenitno! Zadeli ste!« »Menite torej, da je Jukes tole zadevico opravil za .Tigra' in da sta ta dva pretkana tiča tako nitko napeljala, da je sum padel na vas?« »Takšne so in prav nič drugačne niso Tigrove metode. Saj veste, kako zelo sem mu pri srcu!« Blackham je žarel. Njegovi dvomi so se razblinili — in če povemo po resnici — je bil mož prejle le zoper svojo voljo in zaradi vsiljivosti svojih dveh tovarišev imel Maščevalca za morilca. Zdaj mu je padla tenčica z oči. »Strela z jasnega! Zdaj se spomnim. Falot je nekaj pletel zoper Lusha. Zadeti je hotel dve muhi z enim udarcem. Po mojem bi bilo najpametnejše, če bi obvestili policijo.« Maščevalec se je na ves glas zar smejal. »Ne, ne, dragi moj! Zob za zob! S tem tigrom bom opravil že sam; o tem ste lahko prepričani. Ta trenutek mu bo resda hudo težko priti do živega. Toda tega tička že še dobim! — Kako pa je kaj z našim jetnikom?« »Stari mož se ne počuti dobro. Stoka in vzdihuje, da je joj. Sest mesecev je že...« »Prav zaradi njega sem prišel. Nocoj nameravam Swintona izpustiti; dovolj se je pokoril. Zunaj čaka avtomobil. Takoj, ko bom odšel, ga izpustite in ga odpeljite v Hampstead. Pred njegovo hišo ga obzirno postavite na cestni hodnik, potlej se pa brž vrnite domov. Razumeli?« »Popolnoma.« »Dajte mi ključ. Stopil bom še k njemu« Maščevalec je stopil z velikim j ključem v roki na dolg hodnik, j držeč prav do ogromnih, težkih I kletnih vrat. Skozi celo vrsto drvarnic in kleti je naposled prišel do stare vinske kleti, zaklenjene s prav posebno težko ključavnico. Maščevalec je odklenil in prižgal električno luč. V nasprotnem kotu je stala postelja, poleg nje pa miza, stol in knjižna polica. Na mizi so bile debele knjige, papir, črnilo in pero. Pred posteljo je sedel z vklenjenimi rokami, da se še premakniti ni mogel, starejši gospod, osivelih las in preplašenega pogleda. Obleka, sešita za močnega moža, je mahe-drala na sestradanem životu tega jetnika. Mežikaje je gledal v svetlo luč in pritajeno kriknil, ko je uzrl naspol žensko lice, ki mu je postalo tako znano v tej obupni samoti. »Mark Swinton!« »Pustite me! Saj vem, da ste spet prišli norce brit iz mene.« »Narobe! Prinašam vam prijetne novice. Vašega jetništva je konec!« »Konec?« je nejeverno vzkliknil stari mož. »Ljubi Bog! Ne, ne, saj vam ne verjamem. 2e spet se norčujete iz mene. Sam peklenšček ste!« Začel je tarnati in se cmeriti. Maščevalec ga je izpodbudno prijel za roko in mu snel spone. »Dovolj! Bodite vendar mož! čez dobro uro boste spet doma med svojimi zakladi, ki ste si jih na račun revežev znosili. Srečni ste lahko, ker sta vas bogastvo in družabni položaj obvarovala, da vas ni zakon ujel v svoje zanke, če bi vas bili sodili po zakonu, bi se ne bili izmuznili tako poceni kakor pri meni. Za bodočnost vam pa svetujem, obvarujte si svoje dobro ime in utrdite si svoj ugled z dobrimi dejanji! Da vas ne zalotim pri dejanju, ki bi bilo le količkaj oškropljeno s krvjo revežev!« Swinton se je prijel za čelo. Samo naspol je razumel Maščeval-čeve besede. Vedel je le, da mu ne bo treba prebiti nobene noči in nobenega dneva več v tej temni, zatohli luknji. Toda že trenutek nato so ga spet premagali dvomi. Začel si je drgniti premrle roke in stopil korak naprej. »Povejte mi, po pravici mi povejte, ali »e res ne norčujete iz mene?« »Videli boste sami. Ukrenil sem že vse, kar Je bilo potrebno. Ne bo dolgo, pa se boste z avtomobilom peljali domov. Zdaj pa — lahko noč!« Swinton ni odvrnil ničesar, zakaj pamet mu je odpovedala pokorščino. Nemo je srepel predse in si mel roke. Maščevalec je tiho odšel. 5. POGLAVJE Ko se je Maščevalec vrnil v sobo, je bil Blackham sam. Onadva fanta sta bila medtem že odšla v bližnjo krčmo kvartat. Maščevalec je potegnil iz žepa bankovec za pet funtov in ga izročil Blackhamu. S srepim pogledom je le-ta ošinil denar in ga spravil v listnico. »Kaj pa ve vaša hči prav za prav?« »Ne vem.« »Ali se lahko človek nanjo zanese?« »I kajpak! Annie mi je vdana ko le kaj. Predobro ve, kako slabo se mi Je godilo — in strašen strah ji je spreletel kosti, ko je izvedela, da sem.,, zločinec, V prvi razburjenosti je zbežala zdoma, a se je potlej spet vrnila. Od tistih dob se zdi, da se je sprijaznila z usodo; le zapeta in žalostna je skoraj zmerom.« »Ne silite je, da bi še dalje ostala v tem vzdušju! Stran mora!« »Kaj pravite?« »Treba ji je dati priložnost, da bo živela pošteno življenje. Bodite brez skrbi, sam bom zadevo uredil.« Blackhamov obraz je spreletela bliskavica veselja, toda že naslednji trenutek le legla nanj huda zaskrbljenost m čmernost. Ljubezen do hčere je bila temu iztirjencu edina svetla točka v življenju. In ker jo je ljubil preveč, je bil tudi tolikanj sebičen, da bi jo hotel imeti samo zase. »Kakšne namene imate z Annie?« »Nisem še dovolj razmišljal o tem. Swintona izpustite čez četrt ure iz ječe. Ko bo kletka prazna, si bomo ujeli drugo ptičico.« »Prenevarna je ta igra!« »življenje je polno nevarnosti. Pritegnite Leeksu vajete, da ne bo toliko pil; fant bi utegnil storiti v pijanosti še kakšno neumnost.« Blackham je prikimal in Maščevalec je nemo odšel. V veži je srečal Annie, ki mu je hitela odklepat vežna vrata. Pokazal ,ie s prstom na vrata bližnje sobice. »Samo besedo, Annie!« »Tja noter?« »D*. Z vašo bodočnost gre.« Annie je stopila za njim v sobo. Obotavljaje se je sedla. S svojimi čudnimi predirljivimi očmi jo Je tako ostro pogledal, da se je vsa vznemirjena odmaknila. »čed » dekle ste, Annie.« -Zakaj mi to pravite?« »Ker j« res; lepemu dekletu zato še ni treba zardeti. Povejte mi, Annio, o!! ste srečni v tej mračni hiši?« »Kaj je sreča?« »Kdor jo Je le enkrat okusil, ne vpraša tako. Zdi se torej, da niste srečni?« »Nisem, ne, ne! Kakor ujeta ptica se zdim sama sebi...« »Ptici bo treba torej odpreti kletko, da bo razmahnila perutnice.« »Kako to mislite?« »Svežega zraka in sonca vam je treba. Hočem da bi spoznali osrečujoči občutek neodvisnosti. Potlej boste srečo lahko občutili in Jo delili drugim. Rad bi, da greste nekam v službo.« »To v današnjih časih ni lahka reč, če človek ni izučen in nima vplivnih stricev, da bi ga priporočili.« »Sami se boste priporočili. Ne dvomim, da bi ne našli človeka, ki bi vas zaradi vas same ne hotel vzeti v službo. Annie, povejte mi, kaj vse znate, čeprav se vam sami morda zdi nevažno.« »Prav za prav ne znam ničesar.« »Bežite, bežite!« Medlo se je nasmehnila. »Bojim se, da je res tako. Ne rečem, da bi ne znala kuhati, krpati, šivati in gospodinjiti. To že, to moram znati. Vendar bi tega ne hotela delati za tuje ljudi.« Dalje prihodnjič F ŠPOKTHI TEDNIK j Pregled dogodkov doma in drugod. — Pred tekmo z Madžari. — Ali bodo Hašk .rešili’ ? Pomlad sili neugnano v deželo, z njo prihaja čedalje bolj do besede zelena trata, ki seveda še ni ozelenela. V izrabiti prehodni dobi je še nekaj podednje smučanje na spore-Ju. vse bolj in bolj pa sili v ospredie nogomet, pa tudi lahka atletika te je pojavila s svojim prvim zgodnjim programom. Skalaši so priredili smuk na Rožci, ki ga je zalil dež. V izredno težavnih prilikah je zmagal Ciril Praček, prirediteljev član. ISSK Maribor pa je imel v režiji prvenstvo na 14 km za mariborsko podzvezo. Tudi na tej prireditvi je zmagal prirediteljev član. Karel Fanedl, in si zagotovil to prven. hului. Jiila jc tako dobre volje, zaba- 8 Kronika nogometnega športa je na ' 80 ,je’ za,.,teva,a * visolco »*!ay° domačih travnikih zabeležila prve pri-1 ?/. , a . kozarec šampanjca. In — —— ----------- ■ ■ ■ ! 1 smehljala se je s smehljajem ljudi, ki Generalni ravnatelj jo je sprejel in postavila je svoje (»goje. Suj poskusne risbe je že tako predložila, saj je že govorila /■ enim gospodov, a služba, ki ji jo ponujajo, zanjo sploh ne prihaja v j»oSlev. Ce ne gre za res vodilno mesto, za možnost, da bi vse dosedanje delovne načrte gradila dalje... Generalni ravnatelj si je dal prinesti njene poskusne risbe in poklicati rdeeeličneža. Ta s-' je topi! v ljubeznivosti. (Prav nič več ni gledal mimo etene. kakor da bi bila pisemski oble-žitnik, je rekla Eva.) liazgovori so prav dolgo trajali, ker je t>ila Eva prevzetna v svojih zahtevah. Kdaj pa kdaj si je med pogovorom segla h klobuku. j .Resda ji- bil reden, eleganten klobuk. A nič več. Nikakor pa ni bil klobuk, ki hi si moral človek ob pogledu nanj predstavljati, da" ima njegova nosilka še pol tacata drugih dragocenih 1tlo-bukov v svoji cmari. Iri tako sem bil posebno vesel, ko at' mi ga je posrečilo vtihotapiti nazaj v kavarniško garderobo. Vsekako nični mogel razum ti, da je bi! ravno ta klobuk takšna privlačna sila za Evo, tla je p<>stal talisman njenega uspeha. Ali saj nikoli ni mogoče razumeti, zakaj ima kakšen talisman svojo čudodelno moč. reditve, ge neuradne; tako rekoč prva prijateljska tipanja. Gledalci so mogli ugotoviti, da tiči nogometašem še zima v kosteh in da se bodo morali pred pričetkom »za res« še precej razgibati, tla se jim bo otajala zimska okornost In neokretnost. Dokaj tekmovalcev je privabil na start Železničarjev »čez drn in strn« v Mariboru. Na 2500 m dolgi progi je zmagal Mariborčan Stojnšek. To nedeljo je be re j tudi pri nas bila nekaka neuradna otvoritev sezone spomladanskih športov, prvi korak v j razgibanost borb na zelenem petju, j Prihaja na vrsto ono športno občinstvo, ki mu ni toliko do bele opoj-! nosti, ki je zato tem bolj nestrpno pričakovalo »svojega« šperta, svoje I dobe. Do pozne jeseni bo cd- lej po- -skrbi jetrn od nedelje do nedelje za razne sporede, borbene, prijateljske, velike in majhne. Cc le ne bedo posegli vmes tudi drugi, ne samo vremenski bogovi. Prihodnjo nedeljo no bo še nič posebnega. Prebili jo bt.mo še vedno v znamenju prvih prijateljskih otipavanj in v slogu boljših treningov. Sele 23. marca bodo prve uradne prireditve, pokalne tekme, ki jih razpihuje SNZ. Istega dne bo na sporedu naša prva letošnja reprezentančna tekma. Igrali bomo v Beogradu z Madžari. Novi kapetan vseh kapetanov Kika Popovič stoji pred težavno nalogo da sestavi moštvo, ki naj se uspešno pomeri z madžarsko enajstorico. Dvojno težavna Je ta naloga, ker ni pravega pregleda. Našg vrhunska moštva tekmujejo ločeno V dveh ligah, zato je primerjava skoraj nemogoča, izbiro pa jako trd problem. Po svoje je to opisal Sv. Gll-šovič, pa ne več v »Vremenu«, temveč zdaj v »Politiki«. Želeli bi novemu vrhovnemu kapetanu vso srečo ob njegovem ptvem nastopu službe. * Medtem gredo dogodki v obeh ligah svojo pot, To nedeljo si je BSK v neodločeni bitki (1:1) z večnim rivalom Jugoslavijo, ki je imela še teoretsko možnost za prvo mesto, zagotovil prvenstvo srbske lige; »rdečim« ostane drugo mesto. Dober podvig si je privoščila Vojvodina, ki je šla v Skoplje proti Grad Janškemu po 4:1 in se povzpela na tretje mesto. Vse kaže, da ji bo ta uspeh zagotovil udeležbo v državnem prvenstvu. Zato pa si je precej pokvaril šanse subotiški ZAK ki je neslavno podlegel Bat’i v Borovem z 1 : 5. V borbi za tretje in četrto mesto je še dalje ostala druga Jugoslavija z rezultatom 2 : 1 nad Slavijo, Isti položaj si je ohranilo Jedin-stvo. ki je že v soboto odpravilo Baska z 2 :0.Borba za ti dve mesti se torej bije še med petorice: Vojvodina, ZAK. Jedinstvo. Jugoslavija J., Bat’a, ki imajo še vsi možnost ostati na tretjem in četrtem mestu ali se do njega prebiti. Nemara ne bo jasnosti tja do poslednje nedelje. Drugo razočaranje po vrsti je doživela zagrebška Concordia. Tokrat je morala pustiti točki v Splitu. Malce hud je poraz 2:5! In posledica: padec s prvega na tretje mesto. Hajdukovci si manejo roke. Prvo mesto imajo že skorajda v žepu, če ne bo še v ostalih dveh bitkah kaj nerodnosti. Gradjan-ški je šel v Subotico po 7 :0 preti Bački, Hašk je doma odpravil Železničarja s 5 : 0. V Barajevu je domačin Sašk porazil drugi splitski klub s 3:2. v Varaždinu pa sta bili v pomenku obe Stavi ji; rezultat 2 :0 za domače. Rekli smo že zadnjič, da je položaj v vrhu hrvatske lige že dokončen. Trojica, ki gre v borbo za državno prvenstvo, je bila že pred nekaj tedni natanko določena: Hajduk, Grad.ian-ski, Concordia, da se držimo sedanjega vratnega reda. Haška ni zraven. To je že nekako v naprej jasno, da ni mesta za četrtega, kjer je pripravljen prostor samo za tri. Kdor zna do tri in do štiri šteti je moral o tej resnici biti prepričan v trenutku, ko je dajal svoj pristanek k predlogom za finalno tekmovanje v državnem prvenstvu. In vendar se zdi, da Zagrebčanom naknadno ta resnica ni jasna. Zagnali so krik: Haška je treba rešiti 1 Zaslužen klub z dolgo tradicijo; zmerom je bii zraven, ne sme ga tudi danes manjkati, Nemara je močnejši od četrtega srbskega kluba, da ne govorimo o slovenskem prvaku, modruje t. d. (Turo Dubravčič) v »Novostih« in je sploh proti razmerju 4:3:1, češ, najboljših osem naj gre v borbo, ne glede na lige, tudi če bi bilo teh osem iz ene same lige. če nas ni spomin povsem zapustil, so menda Zagrebčani s prav nasprotnim argumentom še leta 1939. razbijali in razbili do tedaj še enotno državno ligo. Ali se Zagrebčani res ne morejo otresti epiteta večnih nergačev, nepoboljšljivih nezadovoljnežev? jih je usoda razvadila, lu leni le redkokdaj kaj odkloni. Ko je bila Eva sp d na ulici, je imela le pičlih nekaj beličev v žepu in sijajno pogodbo. In na glavi jo imela ukraden klobuk. Bil je klobuk, h kateremu hi se prav -/.a prav podal Molla Royce. Tega pa resda ni imela. Ko je v tramvaju kupovala vozni lini ek', se je spomnila, da je neznosno lačna in da nima prav nič denarja več, da bi si kupila jedi. Zakaj nisi takrat k meni prišla? sem jo vprašal. Oh, veš, srečala sem Jurija.. Jurija? Mislil sem, da sta... Ha. drži, bila sva strahovito sprta, 'doda tisti večer sem šla kratko in malo v restavrant, kjer navadno sedeva, ali razumeš, šla sem kratko iti malo tja... ■ S svouin klobukom? ■Seveda, s -tvojim klobukom. To se pravi, žal ni bil moj klobuk. In s tem se j ' vsa nesreča začela. . -Kakšna nesreča? Moj Bog, sni vendar poznaš Jurija. Ali misliš, da hoče imeti opravka z žensko, ki je ukradla klobuk?« >Sai mu tega menda vendar nisi povedala? Ne. nato lahko strup vzameš, da j nisem. Saj tisti večer sploh nisem več mislila na kakšen klobuk. Samo enkrat samkrat, ko ie Jurij rekel, kako sem so spremenila, tako, tako... eni veš. Bil je . prekrasen večer. Poslednji leni večer v moiem življenju.«: In Eva je začela znova jokati, tako divje in obupano, da nisem mogel ničesar več spraviti iz nje. Ali so bili to mar očitki vesti? Poskušal sem jo tolažiti. Kajpak iii bilo prav, da je ukradla klobuk. Čeprav je bil še tako zapeljiv. Kaj takšnega se ne stori, kaj takšnega se ne spodobi, in kaj takšnega se ne sme nikoli več v njenem življenju pripetiti. A po drugi strani so bile tu tudi olajševalne okoliščine. Ge «i lovec brez orožja v džungli na lepem ukrade puško, ga tudi ne olsso-jamo kot navadnega tatu. In če se v džungli naših družabnih razmer ženska loti boja za olistanek brez potrdili e oborožbe... Tukaj mi je Eva segla v besedo. >Ali misliš, da se bo policija zanimala za takšne razloge?« »Policija! Zaradi enega klobuka vendar ne pride takoj policija.:; »Odkod to veš? Prvič je vsekako verjetno, da je oseba, ki je ukradla klobuk, že tudi dosti drugih reči ukradla. In če zadevo odkrijejo, je po meni. In odkrili jo bodo, odkrili so jo celo že. Saj si sploh ne upam več domov. In vrh tega Jurij morda čaka pred mojimi vrati. Drevi bi morala v kino.1. Po ponovnem krčevitem joku se mi je z velikim trudom le posrečilo izvleči iz nje, da se čuti zasledovano, in sicer od garderoberke. Danes jo je srečala na ulici in, kakor Je Eva zatrjevala, jo je zasledovala do hišnih vrat. »Ali si tudi danes še imela na glavi tisti klobuk?« »Seveda.« »Veš kaj, kdaj mi je pa že preveč. Kaj hočeš še dalje s tem bedastim klobukom? Opravil je vse svoje dolžnosti; krasno službo imaš in si spravljena s fantom, ki ga ljubiš. Skrajno nespodobno se mi zdi, da klobuka Se nisi vrnila.« »Vrnila?,: -Seveda, vrnila. Zavij ga in ga položi natanko na tisto mesto, kjer si ga vzela. Kaj je treba tu še dalje razmišljati? A tega kajpak nisi zmožna storiti. Pred vsem zato, ker misliš, da te garderoberka že pozna in zasleduje. Ne preostaja torej nič drugega, kakor da klobuk sam vruem.« To sem tudi storil. A ne smem pozabiti omeniti, da me je klobuk, ko mi ga je Eva izročila, zelo razočaral. In ali ne bodo nikoli sprevideli, da se po malem smešijo? »Zgrabi srečo« smo priložili zadnji številki. Nadejamo se, da bodo naši čitatelji pridno segali po lepi priložnosti, Iz SK Ljubljane sporočajo, da za udeležbo v tekmovanju ni pogoj prejšnje članstvo v klubu. O. C. Sueški prekop je blagoslovil Dubrovčan Oči vsega sveta so danes uprte v Sueški prekop, ker je postal težišče borbe med silama osi in Angleško. Svojo glavno žilo k vzhodu brani Angleška za vsako ped zemlje posebej. Sueški prekop je največje delo 19. stoletja. Zgradil ga je francoski inženir Lesseps med leti 1858 do 1869. Preden so zgradili ta prekop, so morale ladje, ki so hotele v Indijo, pluti okrog rtiča Dobre nade; ta pot je trajala 40 do 50 dni. S prekopom so pa pot za 3e dni skrajšali. Prekop je dolg 160 kilometrov, širok 70. ponekod tudi. 110 metrov, globok je pa 9 metrov. Skozenj je vozilo na leto povprečno 40 ti- | seč ladij, ki so šle v Indijo, Vzhodno i : Afriko, Kitajsko in Avstralijo, j Zanimivo je. da je to veliko delo' i blagoslovil Dubrcvčan. frančiškan oče ; j Lujo Curčija, nadškof v Aleksandriji, j Oče Lujo se je bil redil v Dubrov-I niku leta 1318. Po dokončani šoli je i precej dclgo živel v Dubrovniku. Papež j j ga je posvetil za škofa v Lješu v Al- j I baniji. Iz Lješa so ga prestavili v j ! Skadar, leta 1866 jc pa postal apostol- j 1 ski vikar Egipta s sedežem v Aleksan- j ■ driji. Za njegovega službovanja so 1. 1869. svečano odprli Sueški prekop. Doletela ga je izredna čast, da je lahko blago- j slovil delo velikega moža, ki mu do- , movina v najhujši borbi ni stala ob | strani. Očeta čurčijo so pa cb tej priložnosti odlikovali z mnogimi visokimi odlikovanji. Zadnje dni svojega življenja si je zaželel preživeti v svojem rojstnem kraju. Zato je z ladjo odpotoval do-mev, vendar je med potjo zbolel in umrl. Kapitan ga je po nekem višjem nalogu dal vreči v morje v ouzini Na-polija. Se dolgo časa so šušljali, da so očeta Luja zastrupili in da z njegovo nenadno smrtjo ni nekaj v redu. Dubrovčani so se svojega duhovnega očeta spomnili tudi na zadnji pomorski razstavi. V eni izmed dvoran visi njegova slika, pod katero je zapisano, da je pra” on blagoslovil Sueški prekop. FR. P. ZAJEC • ZPtiAaAN OPTIK IN URAft i.fUBL.JANAl«ed»i Sitrltarleva ul.O pri Irančfškanskem mostu (st-siistns otai, riimojit«, Misraen, uronutn, ntsramelri, itd. Venita iitun m aatmr.t m srtkrmnt. Simo kvalitetna optika Četrti trenutno ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob težkih dneh, ko je ugasnila življenjska lučka najinega sinčka Vinka, vsem, ki so s pomladnim cvetjem zasuli njegovo majceno krsto in ga spremili na njegovi poslednji poti, najina srčna zahvala! V LJUBLJANI, 12. marca 1941. VITA KERN, roj. CROBATH, HUGO KERN, urednik .Družinskega tednika*. pomlad si oglejte na novo došle vzorce biaga za moške in ženske obleke in površnike. Manufaktura » NOVAK « LJUBLJANA, KONGRESNI TRG POLEG URŠULINSKE CERKVE CENJENA GOSPODINJA tudi Vi se morate seznuniti in obiskati novo otvorjeno trgovino z. železnino, kjer bodete z uspehom ugotovili, da karkoli potrebujete v Vašem gospodinjstvu, Vas postreže najceneje ? 11 E * »J "A -----> Sekavčnik Filip LJUBLJANA, Rimska cesta it. 19 Telefon štev. 86-83 .DRAVA" ie prava zavarovalnica malega človeka MARIBOR Sodna ulica št. 1 v lastni palači Glavno zastopstvo LJUBLJANA, Pražakova 8/1 in v SUBOTICI, Manojlovičeva 5 Domači zavarovalni zavod — zavaruje za «mrt in doživetje — za doto in gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, preužitek, pokojnino — denar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je varno naložen. — KDOR ŽELI SEBI IN SVOJCEM DOBRO, SE ZAVARUJE PRI »DRAVI«! Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov! Iščemo zAstopuike in potnike za vse kraje. OiilRen ton dajo edino ploile Glavno zastopstvo Meinel & Herold — Maribor Zahtevajte brezplačne seznume! RESMAN LOJZE-Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) it 21 letet#« 44-90 POZOR! NA 00R0KE! Aparate trajne ondulacijc, različne vrste, liavb, fOnn-ov, električne likalnike, masaž-aparate, grelce za ouilulacijske klešče, gospodinjske potrebščine, jedilne pribore, tehtnice, mesoreznice, posode vseh vrst, Vam preskrbi in sprejema popravila: Zastopnik OTON PRIMOŽIČ — LITIJA NEKADILEC POSTANETE f treli dueti t na-fiim zanesljivim t» popolnoitti rttpfeddtjit]« sredstvom »Nikotlno!« Velik* »tektčnk* din 70"-r-. cn* la din 60*— : Polit ja p