POLLETNI OBRAČUN SOZD EMONA
informator
glasilo delavcev sozd emona ljubljena
to 10
september 1979
Tako smo gospodarili
POVZETEK NEKATERIH NAJPOMEMBNEJŠIH ELEMENTOV POSLOVANJA SOZD EMONA V PRVEM POLLETJU 1979
V priloženi tabeli prikazujemo najpomembnejše podatke iz poslovanja temeljnih oziroma delovnih organizacij v SOZD Emona za prvo polletje 1979 s primerjavami na plan za leto 1979, leto 1978in prvo polletje 1978. Ž januarjem leta 1979 so bile v nakaterih delovnih organizacijah reorganizacije, zato za nekatere izmed njih nismo imeli podatkov o poslovanju v preteklem letu. Nekatere delovne organizacije, ki so se reorganizirale v več TOZD, so podatke za preteklo leto sicer prikazale v tem periodičnem obračunu, vendar iz podatkov izhaja, da taki preračuni za lansko leto ponekod niso povsem realni. To je tudi razumljivo, saj nekaterih podatkov sploh ni mogoče rekonstruirati, zlasti tam ne, kjer so nastale spremembe v samih dejavnostih kot npr. pri DO Blagovni center in Centromerkur, pa tudi v DO Emona Commerce. Za te DO je torej treba razultate primerjati kot 96 celoto, pa še taka primerjava ni po-
ANKETE: ENO VPRAŠANJE - VEČ ODGOVOROV
Enoizmenski delovnik?
vsem enaka, ker gre za drugačno oblikovanje dohodka zaradi novo ustanovljenih delovnih skupnosti.
I. Celotni prihodek
V prvem polletju letošnjega leta smo samo v SOZD kot celoti realizirali 6,928.000 din celotnega prihodka, kar predstavlja 45% letnega plana oz. 18% več kot je bilo realizirano v enakem obdobju leta 1978. Index porasta cen je v prvem polletju 1979 v primerjavi z enakim obdobjem lani znašal 122,4 (po publikaciji Republiškega zavoda za statistiko). Glede na navedeni globalni porast cen je fizični obseg prometa v SOZD kot celoti padel. Vzrok temu je predvsem stagniranje rasti celotnega prihodka v zunanji trgovini (DO Emona Commerce index 109) in izpad celotnega prihodka v TOZD Prehrana (DO Blagovni center) v vrednosti 111,000.000 din zaradi ukinitve sektorja v Osijeku in zmanjšanega obsega poslovanja pražarne in pakirnice kave. Ti dve delovni organizaciji ustvarjata namreč 50% celotnega prihodka v trgovinski dejavnosti, ki predstavlja 82% v celotnem prihodku SOZD. V ostalih delovnih oz. temeljnih organizacijah s področja trgovine je bila v glavnem rast celotnega prihodka nad rastjo cen v SRS razen nekate-
rih izjem. Ob temu moramo pripomniti, da index rasti celotnega prihodka v DO Ilirija (164) ni realen, kar je posledica spremembe obračuna celotnega prihodka. Tu se v celotnem prihodku letos zaradi formiranja TOZD pojavlja nova realizacija med TOZD, ki v preteklem letu ni bila evidentirana kot celotni prihodek. Enako velja tudi za DO Emona Dolenjka (index 111), seveda v obratnem smislu. Ta DO je v preteklem letu tisti del prometa, ki se nanaša na promet med trgovino na veliko in trgovino na malo prikazala kot celotni prihodek, čeprav je bil opravljen v okviru iste TOZD. Letos pa je ta napaka popravljena tako, da promet ni zajet v celotnem prihodku.
Če primerjamo rast celotnega prihodka v ostalih dejavnostih SOZD v letošnjem prvem polletju
z enakim obdobjem preteklega leta in porastom cen v SRS ugotovimo, da je fizični obseg v proizvodnji večji za 4% (index 128), enako je tudi v hotelsko turistični dejavnosti, kjer se je povečalo število vseh nočitev, za 5% (index inozemskih nočitev je 100) ob nespremenjenih hotelskih zmogljivostih. Največji porast nočitev beleži TOZD Riviera (index 114), manjše število nočitev pa je bilo realizirano v TOZD Hotel Evropa zaradi zmanjšanja zmogljivosti ob rekonstrukciji starega in gradnji novega hotela.
V primerjavi s planom za letošnje leto je celotni prihodek kot rečeno realiziran s 45%, toda glede na sezonski značaj pretežnega dela naših dejavnosti (to velja predvsem za trgovino) lahko računamo,
(Nadaljevanje na 2. str.)
■ OBISK:
Vinko
Hafner
v
Emoni
Ljubljana, 17. avgusta - Vinko Hafner, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, je z Lojzetom Fortunom, podpredsednikom Gospodarske zbornice Slovenije obiskal Emono. Vodilni delavci Emone so ju seznanili s polletno oceno gospodarjenja, s stabilizacijskimi prizadevanji, uresničevanjem stališč delitve po delu in z uresničevanjem planskih dokumentov, ki sta jih gosta pozitivno
ocenila.
E-Informator
clv.l^iana, avgusta - Že v ga i Panjih številkah naše-ti.a Slasila smo načeli vprašamo0 enoizmenskem delu sa-vanPos^režnic, o tako imeno-o nertl evropskem delovniku, kemaarČevan* energiji ob ta-mu delovnem času, o odhajanj .Snvinskih delavcev v ad-itj lstracijo in proizvodnjo
Ivica Černe
bl6rna Ugotovitev, da je prc g°vir,i ka delovnega časa v ti stvu‘ ’ Prav tako tudi v gostin ter ,L . 0 Pereča in zamotan; Vseh -1?. bo treba reševati i Potrdil ikov’ drži. To nam ji ta, hi a tu.di naša mala anke Stranj o jo izvedli v samopo Pr°dai=ii med delavkami srn0 kami’ teh pa je ko kov. p^otovili kar 98 odstot Sanje. Jr'9vdi smo le eno vpra delovp-i k ®te za enoizmensl Ure?<<
"Vnik °d 9. do 17. oz.
^Vica >s
Verne> prodajalka v keta v .0(*delku Supermar-°trok Ljubljani, mati dveh Ljublia ®tar°sti 13 in 15 let, rrtia že L?anka> delovne dobe »Nern ° *et ie odgovorila: drug Mogoče, poiskala bi si čas rn; .del°- Sedanji delovni lettm ritše kar po volji. Kljub me Seda! sta otroka že večja, Potre h,,: v puberteti še vedno času> /lota- Ob tem delovnem b-30. d0 l4delam en teden od “*■ ure in drugi teden
od 13.30. pa do 20. ure sem lahko vsaj vsak drugi teden lahko z otrokoma. Pred 15. leti sem delala v ljubljanski Nami pa sem prav zaradi deljenega delovnega časa odšla k Emoni. Morda bi začasno pristala na enoizmensko delo če bi bila še mlajša in samska, morda pa tudi ne saj bi s takim delovnim časom izgubila skoraj cel dan.«
Nuša Poropat, prodajalka v delikatesnem oddelku ljubljanskega Supermarketa, pri Emoni že 8 let, mati dveh otrok v starosti od 4 do 8 let, na delo se vozi z avtobusom z Vrhnike meni:
»Nemogoče, vrtci so odprti le do 16. ure. Že sedaj če delam do 14. ure težko pridem na Vrhniko do 16. ure, posebno sedaj v letni sezoni ko je promet tako gost, pa še takšna »guž-va« je na avtobusih. Če bi pa dala otroka v »privatno« varstvo pa bi me stalo 2000 din ali pa tudi več. Pozimi bo kar se tiče prevoza na delo in domov
Nuša Poropat
bolje. Vsa sreča je, da mi kate-rikrat otroke čuva mati.
Mislim, to je moje osebne mnenje, da je enoizmensko delo le za samske brez otrok. Mož je tudi zaposlen v Ljubljani in mi glede varstva otrok ne more veliko ali skoraj nič pomagati.«
Krave molznice na Pšati dajejo letos po 4 litre več mleka kot lani ali skoraj 19 litrov
■ Z OBISKA NA MLEČNI FARMI PŠATA
Krava pri gobcu molze
Mlečnost krav letos za skoraj liter večja kot lani - Kap grozi tudi kravam - Krava rekorderka z 41,5 litri mleka na dan - Premija vzpodbuja rejo telet
Milena Žnidaršič, na ženskem oddelku konfekcije v blagovnici Centromerkurja v Ljubljani, mati dveh otrok starih 12 in 16 let od katerih hodi mlajši še v osemletko, starejši pa že v gimnazijo z delovnim stažom 18 let od tega 8 let pri Centromerkurju je povedala: »Če bi bila šola prilagojena temu delovnemu času bi še nekako šlo, ker pa ni, mi je to nemogoče. Iskala bi si drugo delo. Sedaj delam v turnusu, ki nekako sovpada ,s šolskim časom. Tako gre. Čeprav sta otroka že malo starejša sem zadovoljna, da se lahko posvečam njima. Vidim, da me sedaj še bolj potrebujeta kot poprej.
Poglejte kako beže prodajalke že sedaj v pisarne. Že v petek popoldne so proste, da o sobotah ne govorim. To je zelo vabljivo. Delavke v administraciji pa zelo veliko kupujejo dopoldne. Velikokrat slišim ko pravijo: »Dajte prosim, zelo se mi mudi, sem na malici...!«
Pa še to poglejte, od starosti 11. let naprej v šoli ni več varstva tam, kjer ni celodnevne šole.«
Mira Lukančič, prodajalka na športnem oddelku centro-merkurjeve blagovnice v Ljubljani je dejala:
»Enoizmensko delo mi nikakor ne bi odgovarjalo. Če bi morala delati tako bi se preusmerila na drugo delo.
Doma sem na Golišču pri Jevnici. Do avtobusa v Jevnici moram pešačiti 5 kilometrov. Sedaj delam dvoizmensko. Tri ure vsak dan zapravim na vožnji. Če delam dopoldne grem od doma ob 5.30, s popoldanske izmene pa pridem domov ob 21.30. Tako sem vsaj vsak teden prosta dopoldne ali pa popoldne in lahko še kaj postorim za sebe. Kaj bo pa potem, ko bom imela otroke?«
Marija Korošec, prodajalka v marketu v Cigaletovi ulici, doma z Viča, poročena in mati dveh otrok starih 3 in 9 let je rekla:
»Ko bodo vpeljali takšen delovni čas grem delati v tovar-
(Nadaljevanje z 2. str.)
Pšata, 15. avg. - »Našo mlečno farmo na Pšati bi lahko preimenovali v ,Indijo Koromandijo' saj se tu dobesedno nacedi dnevno več kot 7000 litrov mleka,« je dejal Vinko Puntar, tehnični vodja živinoreje na tej naši enoti. Za 468 krav molznic, ki nam dajejo od 7000 do 7450 1 mleka na dan skrbi 6 krmilcev, po trije v vsaki izmeni in trije molzači od katerih je eden vodja. Krave pomolzemo dvakrat dnevno in sicer od 5 do 9,30 ure zjutraj in od 15. do 19,30 ure zvečer.
S tolščo mleka se trenutno ne moremo preveč pohvaliti saj znaša le 3,72 odstotka. To je predvsem vpliv malce slabše silaže in manjšega odstotka zrna, ki ga nadomeščamo s
pivskimi tropinami, ki imajo dosti beljakovin in škroba. Tolšča se nam bo sedaj v prehodu na jesen popravila in pričakujemo, da bomo dosegli 4,2 odstotka.
Pohvalimo pa se lahko z mlečnostjo, ki trenutno znaša 15,52 na »suhe« krave in krave molznice. Na samo molznice pa znaša mlečnost 18,99 litra, kar je dokaj razveseljivo, če upoštevamo, da je znašala mlečnost lani 14,65 1 skupaj na vse krave. Večjo mlečnost smo dosegli s pretapljanjem na najboljšo pasmo in s pazljivostjo pri krmljenju. Kravam je treba dati toliko krme kolikor jo poje.
Zadovoljni smo tudi z zdravjem krav. Pogin znaša pri naši
proizvodnji mleka le 1 odstotek na živino kar je izredno malo. Gre v glavnem za pogin pri porodih ali za kap na mol-zišču kar ni nič nenavadnega pri tolikšni obremenitvi živine. Primer: krava, črnobele pasme, številka 4453 je dala danes 41,5 litrov mleka. V prvi laktacijski dobi je dala 5591 litrov mleka v drugi pa kar 6189 litrov.
Pa še z enim se lahko pohvalimo. Z vzrejo telet. Od meseca marca dalje ne prodajamo več telet temveč jih pitamo doma. Za to so nas vzpodbudile premije, ki znašajo tisočaka za privez. Pitamo le teleta rojena po novem letu in to uspešno. Dnevni prirastek znaša kar 1,48 kg. Za naše pitališče v Smledniku smo letos že vzredili 70 telet v teži od 170 do 220 kg teže ter tako prigospodarili 70 tisočakov kar se bo ob koncu leta, ko bomo delali obračun dobro obrestovalo«.
E-INFORMATOR
■ 3» a
bn n°vihEh|I ZA 30 TISOČ BEKONOV V IHANU - Po dogradi-•bo tu i„, evov - gre za naložbo 111,2 milijona dinarjev -V genski u.? zre<lili do 80 tisoč prašičev, med njimi 8 tisoč ecie p0y zjvali, po katerih je v Jugoslaviji iz leta v leto Pfaševanje. Gre torej ne samo za največjo farmo
' '4 ■
bekonov pri nas, temveč tudi za največji razplodni center. Povečanje farme nam je narekovalo tudi dejstvo, da se je potrošnja svinjskega mesa samo v Sloveniji v zadnjih treh letih skoraj podvojila, in sicer s 37 na 61 kilogramov, zato moramo skoraj polovico vse svinjine za domače potrebe kupo-
vati v drugih jugoslovanskih republikah. Čistilna naprava povečane farme v Ihanu predstavlja poseben problem, ki ga bomo uspešno odpravili s centralno komunalno čistilno napravo Domžale-Kamnik.

Tako smo gospodarili
(Nadaljevanje s 1. str.)
da bo plan v tem letu presežen, čeprav je letošnji letni plan celotnega prihodka za 17% večji, kot je bil celotni prihodek dosežen v letu 1978.
II.	Amortizacija
V SOZD-u kot celoti je znašala skupna amortizacija osnovnih sredstev v prvem polletju letos 98,000.000 din, kar je samo 7% več kot v enakem obdobju lani. Ob tem se je povečala amortizacija po predpisanih stopnjah za 10%, medtem, ko se je amortizacija po stopnjah nad minimalnimi povečala za 1 %. Tako nizka rast amortizacije je zaradi tega, ker v prvem polletju letošnjega leta praktično nismo aktivirali večjega osnovnega sredstva. V primerjavi s planom za leto 1979 je SOZD obračunala v prvem polletju le 45% amortizacije.
Normalno bi bilo, da bi bila amortizacija za prvo polletje obračunana približno v višini 50% planirane. Da je procent nižji, je verjetno posledica, da nekatere TOZD amortizacije niso obračunale v ustreznem proporcu.
Amortizacija nad predpisano stopnjo je kot že rečeno večja od lanskega prvega polletja le za 1 procent. To pomeni, da TOZD niso upoštevale priporočila, ki smo ga dali za pripravo plana za leto 1979, da naj bi se ta amortizacija povečala najmanj v takem razmerju, v kakršnem se povečuje amortizacija po predpisanih stopnjah. Opisan način obračunavanja amortizacije t. j. s tako nizkim povečanjem pomeni, da izračun dohodka in akumulacije za sklade gledano iz ekonomskega vidika ni povsem realen, čeprav je amortizacija še vedno obračunana v skladu s predpisi, toda glede na visok porast cen osnovnih sredstev je amortizacija prenizka. Letna planirana amortizacija znaša po predpisanih stopnjah 157,116.000 din, nad predpisanimi stopnjami pa 60,439.000 din, skupaj torej 217,555.000 din. Obveznosti za odplačilo dolgoročnih kreditov v tem letu pa znašajo
205,191.000	din, kar pomeni, da bomo praktično vso amortizacijo porabili za odplačilo kreditov ali z drugimi besedami obnovo in razširitev sredstev za delo, bomo morali v celoti obnavljati iz ostanka akumulacije.
III.	Dohodek in njegova delitev
Doseženi dohodek je v letošnjem prvem polletju v SOZD kot celoti znašal 900,000.000 din in je v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 30% oz. za 12% večji kot je bila rast celotnega prihodka (index 118). Hitrejša rast dohodka v primerjavi z rastjo celotnega prihodka izvira iz počasnejše rasti porabljenih sredstev (index 117) to je večje ekonomičnosti poslovanja. Delno pa je vzrok za tako veliko rast dohodka v že omenjeni reorganizaciji nekaterih enovitih delovnih organizacij, ker se del dohodka za delovno skupnost DO zajema praktično dvakrat. Najprej kot osebni dohodek delavcev te delovne skupnosti, drugič pa kot obveznost iz dohodka TOZD, kar pa še za leto 1978 pri teh DO ni bilo. Te DO so sledeče: DO Emona Commerce, DO Emona Blagovni center in DO Emona Ilirija.
Posamezne DO oz. TOZD beležijo na splošno ugodno rast dohodka v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, razen v DO Agroe-
mona in sicer v TOZD Prašičereja in TOZD Tovarna močnih krmil, kar pa je posledica izrednega porasta cen za repromaterial oz. krmo (koruza). Nizka rast dohodka je tudi v DO Emona Commerce (index 110) ter v TOZD Hotel Evropa (in-dex 88) zaradi že navedene rekonstrukcije in novogradnje.
V primerjavi s planom je SOZD v globalu desegla 44% planiranega dohodka za leto 1979.
Iz podatkov o razdelitvi dohodka je razvidno, da so se obresti (za obratna in osnovna sredstva) za SOZD kot celoto v letošnjem prvem polletju povečale za 32% in sicer hitreje od rasti dohodka (in-dex 130). Največji porast obresti za kredite je v DO Emona Commerce (index 169) in sicer predvsem za obratna sredstva. Iz podatkov je razvidno, da so udeležene obresti v dohodku z 9%, kar je vsekakor velik delež. Pri tem pa je treba poudariti, da je v 83,705.000 din obresti zajetih tudi za 18,800.000 internih obresti, to je obresti od medsebojnega kratkoročnega kreditiranja med TOZD, ki so združene v SOZD Emona. Ta znesek torej zmanjšuje obveznosti od externih kreditodajalcev.
IV.	Osebni dohodki in zaposleni
Osebni dohodki so v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani porastli za 23%. Upoštevajoč načelo resolucije o ekonomskem razvoju SRS za leto 1979 je v SOZD kot celoti doseženo načelo hitrejše rasti dohodka v primerjavi z osebnimi dohodki. Seveda pa navedene ugotovitve ne veljajo za vse TOZD oz. DO združene v SOZD. Pregled rasti dohodka in osebnih dohodkov po DO oz. TOZD je razviden iz tabele, vendar moramo pripomniti, da že pri omenjenih DO, ki so se reorganizirale, indexi niso povsem realni.
V primerjavi s planom je SOZD kot celota realizirala 47% planiranih osebnih dohodkov.
Povprečni netto mesečni osebni dohodki na zaposlenega so v prvem polletju letošnjega leta v SOZD-u porastu z enakim % kot v gospodarstvu SRS in so znašaU 6369 din, vendar so še vedno za 5% nižji kot je povprečje SRS (6707 din). Primerjava povprečnih mesečnih OD na zaposlenega po TOZD oz. DO s povprečjem ustrezne panoge v SRS kaže, da so nekatere TOZD oz. DO nad povprečjem in druge pod povprečjem SRS.
Najvišji osebni dohodek po zaposlenem izkazuje DO Emona Inženiring 12.279 din, najnižji pa TOZD Ravanica Čuprija v znesku 3326 din, v Sloveniji pa TOZD Grosist DO IUrija v znesku 4450 din. Na pogojno nekvalificiranega delavca izkazuje najvišji osebni dohodek 4900 din delovna skupnost Do Agroemona, najnižji pa TOZD Grosist DO Ilirija 2219 din. Glede osebnega dohodka omenjene TOZD Ilirija pripominjamo, da ta podatek po našem mnenju ni realen. Ker se je ta TOZD organizirala šele v drugem četrtletju tega leta, smo mnenja, da gre za napako, ki jo bo morala ta TOZD še preveriti. Če izvzamemo navedeno TOZD Ilirija pa je najnižji osebni dohodek na zaposlenega izkazan v TOZD Supermarket Maribor v znesku 5117 din oz. na pogojno nekvalificiranega delavca v znesku 2807 din. To pa pomeni, da znaša razmerje med najnižjim osebnim dohodkom na zaposlenega v TOZD Emona na področju Slovenije 5117 : 12.279 t. j. 1 : 2,4, na
Enoizmenski
delovnik?
(Nadaljevanje s 1. str.)
no. Nemogoče mi bi bilo delati v enoizmenskem delavniku ker še ni urejeno varstvo otrok in šola. Vrtec je odprt samo do 15.30 ure in do tega časa moram priti po otroka. Vsa sreča je, da je mož zaposlen v Ljubljani, da gre tudi on lahko po otroka. S starejšo hčerko pa imava isti »turnus«, jaz v službi, ona pa v šoli. Prav zaradi tega je sedaj moj delovni čas kar v redu. Ne morem si predstavljati kaj bi bilo če bi naenkrat uvedli enoizmensko delo.«
Mira Lukančič
Marija Pintar, prodajalka v »klasični« prodajalni Emone na Trgu osvoboditve v Ljubljani, poročena, stanujoča v Ljubljani je odgovorila:
»Sedaj delam v turnusu kar mi trenutno odgovarja. Tudi pri enoizmenskem delu mi nebi bilo še nič narobe. Trenutno pravim zato ker sva v družini sedaj le dva člana. Septembra pa bomo že trije, potem pa bo problem kam dati otroka. Mož je zaposlen in dela vsak dan le do 14. ure. Menim, da je eden glavnih problemov enoizmenskega dela predvsem otroško varstvo in šola, šele za temi pridejo prevozi, prehrana ter drugo kar sodi k našemu vsakdanjemu življenju.
pogojno nekvalificiranega pa 2870 : 4900 t. j. 1 : 1,7.
Povprečno število zaposlenih izračunano iz ur se je v prvem polletju letošnjega leta v SOZD kot celoti v enakem obdobju lani povečalo za 2%, medtem, ko se je število zaposlenih v prvem polletju 1979 (8740) s planom za leto 1979 (9279), vidimo, da je bilo 6% manj zaposlenih kot je bilo planirano, to pa predvsem zaradi kasnitve investicij (Holiday Inn, Čateške Toplice in drugi).
Če analiziramo porast zaposlenih po posameznih TOZD, moramo za nekatere TOZD ugotoviti, da glede zaposlovanja ne ravnajo racionalno, saj zaposlujejo nove delavce ne da bi pri tem povečevali svoje kapacitete. Posebej pa je to v nasprotju z resolucijo, po kateri bi se lahko število zaposlenih povečalo v letošnjem letu le za 2,5%.
V.	Ostanek dohodka za sklade
V prvem polletju letošnjega leta je SOZD kot celota dosegla 84.125 tisoč din dohodka za poslovne sklade (rezervni in poslovni sklad). To pomeni 68% več kot je bilo doseženo v enakem obdobju preteklega leta.
Če primerjamo doseženi dohodek za poslovne sklade s planiranim za leto 1979 lahko ugotovimo, da smo dosegli 34% planiranega dohodka, kar pa je ob precejšnem
deležu TOZD oz. DO, ki imajo sezonski značaj poslovanja, še relativno ugodno. Poudariti pa je treba, da je obseg sredstev za poslovne sklade kljub temu zelo skromen, zlasti če upoštevamo, kot že navedeno, velike obveznosti za odplačilo dolgoročnih kreditov.
Izguba TOZD Hoteli Bernardin je znašala 37,688.000 dinarjev in bi bila ob obračunu premij v vrednosti 5,102.000 din enaka kot v prvem polletju preteklega leta. Teh premij pa TOZD še ni dobila, čeprav je pravočasno predlagala ustrezne obračune. Glede izgube TOZD Hoteli Riviera, ki je v primerjavi s preteklim letom za 1,400.000 din večja, TOZD navaja, da je porast te izgube nastal zaradi za 1,191.000 din večjih stroškov investicijskega vzdrževanja kot v preteklem letu in vsled cca 2,000.000 din večje neplačane realizacije (nevnovčeni tuji zasebni čeki). Če upoštevamo ta dejstva lahko ugotovimo, da je ta TOZD v letošnjem prvem polletju poslovala boljše, kakor v preteklem enakem obdobju. Ker glavna sezona začenja šele v drugem polletju, TOZD ob koncu leta gotovo ne bo imela izgube.
Del dohodka za sklad skupne porabe še vedno raste z visokim indexom, saj se je v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 56% oz. znaša 42% planiranega za leto 1979.
Tu je treba poudariti, da so v sredstvih sklada skupne porabe prikazana tako sredstva tistega dela stanovanjskega prispevka na osebne dohodke, ki pripada TOZD, kakor tudi sredstva, ki so
Milena Žnidaršič
Marija Korošec
namenjena za izplačila po družbenih dogovorih oziroma sindikalni listi kot so regres za prehrano, za letni dopust in za nagrade ob jubilejih. Sredstva za te namene se oblikujejo ob izplačilu osebnih dohodkov, ostala sredstva pa dejansko po zaključnem računu. Smatramo, da ni pravilno, da TOZD že med letom v te namene izdvajajo tako velika sredstva. Normalno je, da ta sredstva pod nobenim pogojem ne naraščajo hitreje kot dohodek. Kot je razvidno iz podatkov, pa se je dohodek v primerjavi s preteklim letom povečal za 30%, sredstva sklada skupne porabe pa za 56%. To brez dvoma kaže na neodgovorno ravnanje na tem področju. Toda pri tem je vendarle treba pripomniti, da del tega povečanja nastaja tudi zaradi povečanega števila delovnih skupnosti, ki ne smejo formirati sredstev poslovnega sklada, zato med letom eventuelne presežke dohodkov začasno razporejajo v sklad skupne porabe.
VI.	Osnovni ekonomski kazalci poslovanja
Ekonomičnost poslovanja izražena z razmerjem med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi se je v SOZD kot celoti v prvem polletju letošnjega leta povečala v primerjavi z enakim obdobjem lani, je pa enaka planirani. Padec ekonomičnosti beležimo pri proizvodni dejavnosti (DO Agroemona), predvsem zaradi že navedenih izredno visokih cen za krmo.
Produktivnost merjena z ustvarjenim dohodkom in čistim dohodkom na zaposlenega je v primerjavi z enakim obdobjem lani v porastu. Pozitivno je tudi to, da trend rasti bruto osebnih dohodkov in skupne porabe na delavca ni višji od trenda rasti dohodkovne produktivnosti.
Delež dohodka v celotnem prihodku se je v prvem polletju letošnjega leta povečal za SOZD kot celoto, kar pa izhaja iz že navedene večje ekonomičnosti poslovanja.
Akumulativnost izražena v procentu akumulacije (poslovni in rezervni sklad) v celotnem prihodku, dohodku in čistem dohodku, je v letošnjem letu za SOZD kot celoto v primerjavi z enakim obdobjem lani porastla, vendar je nižja od planirane, večji del zaradi sezonskega značaja poslovanja.
Čeprav ti indeksni kazalci kažejo pozitivne rezultate, pa vendar p°" novno poudarjamo, da z gospodarjenjem zaradi nizkega ostanka d°; hodka za poslovni in rezervni sklad vseeno ne moremo biti zadovoljni, pa bodo zaradi tega potrebni še nadaljni napori za izboljšanje teh rezultatov. To je nujno zlasti zato, ker sicer na bomo mogli realizirati naložb, ki so predvidene v našem srednjeročnem planu za ostanek tega obdobja in poleg tega vzdrževati še normalno likvidnost, kar je spričo vedno slabših pog°" jev kreditiranja tako osnovnih kot obratnih sredstev toliko boli nujno.
VII.	Zaloge
SOZD Emona je v prvem polletju letošnjega leta poslovala s PoV( prečnimi zalogami v vrednosti 1309 milijonov din, kar predstavlja 15% porast v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta in je za 6% več kot je bilo planirano. Ob 18% povečanju celotnega prihodka se je koeficient obračanja, ki )e dokaj nizek povečal za 3% in je še vedno pod planom (index 85). Vezava zalog v dnevih se je zmanjšala za 1 dan in je za 5 dni večja kot je bila planirana.
Izredno visok porast povprečnih zalog beležimo pri DO Emona Commerce in sicer pri TOZD Agroplod Ljutomer (indeks 151)-Povprečne zaloge za DO Emona Blagovni center in DO Emona Merkur Ljubljana nismo primerjali z lanskoletnimi, ker zaradi vklju-čitve TOZD Centromerkuija v letošnjem prvem polletju niso Prl' merljive.
VIII.	Zaključek
Čeprav so delavci in organi upfaV' ljanja obravnavali rezultate njih0' vega poslovanja vsak iz svoje TOZD, smo mnenja, da je zarad izvajanja skupne gospodarske P°' litike in poslovanja v SOZD Em°" na nujno, da delavci in samoupravi ni organi TOZD obravnavajo tud rezultate vseh organizacij, združenih v SOZD. V teh materialih, raj zen za gibanje osebnih dohodke nismo mogli dati primerjav gosp^j darjenja z ustreznimi panogami SRS, ker teh podatkov še nimam0-Ko pa bodo objavljeni predlagaj mo, da vsaka TOZD za sebe te prl' merjave opravi.
Pregled celotnega prihodka, dohodka, dela dohodka za osebne dohodke in poslovne sklade za I. polletje 1979
																				
DO oz. TOZD	Celotni	■rihodek		lndex			Dohodek		lndex		Osebni dohodki			lndex		Ostanek doh.za posl.sklade			Ind	Vrt
		plan 79	l-VI 79	4:2	4:3	l-VI /8	plan 79	l-VI 79	9:7	9:8	l-VI 78		l-vl 79	14: .12	14:13	l-VI 78	plan 79	l-VI 7$	1Š:T7	
1	2	3	4	5	6	7	8	'9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	IL-
DO Agroemona																				
TOZD Pol jed. Goved.	36.262	103.508	40.465	112	39	14.255	39.168	18.368	129	47	10.453	24.290	10.991	105	45	/1.125/	979	280		29
TOZD fVašišereja	62.502	150.703	66.723	107	44	19.323	29.781	16.337	85	55	6.035	13.931	6.857	114	49	4.216	898	1.732	41	193
lOZD Tov.močnih krm	179.441	381.875	250.718	140	66	10.941	21.950	11.101	102	51	5.074	12.232	5.739	113	47	1.627	2.100	1.696	104	
Delovna skupna*	240	3.033	1.507	628	50	120	2.676	1.371	-	51	108	2.280	1.227	-	54	_	-	-	-	>
Skupaj DO Agroemona	278.445	639.119	359.413	129	56	44.639	93.575	47.177	106	51	21.670	52.733	24.814	115	47	4.718	3.977	3.709	79	169.
DO Kmetijska Koop.	67.746	161.923	96.760	143	60	4.082	10.429	6.259	153	60	1.906	5.110	3.015	158	59	833	1.876	1.553	186	83
DO Mesna ind. Zalog	293.572	753.006	350.374	119	47	41.614	110.831	53.103	128	48	21.825	58.789	29.460	135	50	3.036	4.295	3.772	124	88
DO Ribarshzo-export	12.907	28.925	14.534	113	50	3.410	7.040	4.705	138	67	1.350	3.392	1.795	133	53	1.179	1.296	1.701	144	131
DO Emona Commerce																				
TOZD Globus	1.070.447	2.593.423	1.083.522	101	68	55.143	104.883	51.630	95	49	15.901	27.845	13.657	86	49	18.641	12.248	6.049	131	49
TOZD Agroplod TOZD Obalo	47.748	425.009	110.021	230	26	7.220	34.400	1	10.543	146	30	5.491	12.942	5.568	101	43	/3.611/	/1.860	/ 23		
	22.944	127.952	35.106	153	27	5.229	26.050	5.222	100	20	4.955	12.049	5.017	101	42	/2.011/	1.149	/2.567		
Delovna skupnost		20.884	9.034	-	43	-	15.678	6.992	-	45	-	13.085	6.165	-	47		-		-	
Skupaj DO E-Commerc	e 1.141.139	3.167.268	1.237.683	109	39	67.592	181.011	74.387	110	41	26.347	65.921	30.407	115	46	— 13.019	15.257	3.459	27	23
DO E-Blagovni Center																				
\UZD Centromerkur	631.971	1.428.500	762.521	121	53	50.249	136.644	62.014	123	45	16.053	36.300	18.592	116	51	18.920	58.155	24.425	129	
TOZD ftehrana	775.333	1.618.870	790.673	102	49	4 7.707	120.036	62.199	130	52	16.920	44.294	25.348	150	57	10.830	21.402	11.050	102	
TOZD Transport	16.235	50.030	30.358	187	61	8.837	31.089	14.405	163	46	6.058	16.300	9.560	158	59	/1.726/	5.354	774		
Delovna skupnost	4.706	13.529	7.327	156	54	4.091	13.529	6.200	152	46	3.425	12.110	5.475	160	45			-	-	
Skupaj DO E-B.Center	1.428.245	3.110 .929	1.590.879	111	61	110.884	301.298	144.818	131	48	42.466	109.104	58.975	139	54	28.024	84.911	36.249	129	43
DO Emona Merkur																				
TOZD Maloprodaja TOZD Trg.hiša Moxim	553.950	1.381.804	688.880	124	50	75.426	212.917	94.088	125	44	42.532	116.709	48.991	115	42	10.664	28.056	14.578	137	
	287.767	791.400	361.453	126	46	52.859	152.330	68.735	130	45	22.630	66.700	29.370	129	44	5.987	21.900	12.421	208	
TOZD Supermarket Lj.	81.445	207.745	104.653	129	50	12.219	36.367	17.907	147	49	7.087	18.060	8.667	122	48	1.103	6.155	2.584	234	84
TOZD Centromer, Malop. 147.720		395.724	163.227	111	41	23.012	72.598	31.162	136	43	16.093	35.946	15.238	95	42	1.719	11.069	9.335	543	
TOZD Supermarket Osijek 60.003		171.776	74.309	124	43	8.394	26.085	11.026	131	42	5.960	15.860	6.944	117	44	130	3.030	1.341		
TOZD Supermarket Morib, 36.755		99.505	44.766	122	45	5.215	15.017	6.692	128	45	3.094	8.568	4.241	137	50	745	1.154	173	23	
TOZD Pekarna Center	|	39.732	91.600	48.423	122	53	12.312	30.750	14.187	115	46	8.692	20.858	9.420	109	45	1.266	2.839	1.518	120	
Delovna skupnost	5.582	17.893	9.027	162	51	4.728	14.959	6.496	137	44	4.260	12.614	5.822	137	46	-	-	-	-	
)0 Emona Ilirija TOZD Trgovina	_	267.316	108.885		41		33.430	16.332		49		13.315	6.253		47		3.255	2.239		69
TOZD Grosist		164.917	73.794		45		13.235	8.479		64		5.400	2.427		45		1.902	2.029		
TOZD Gostinstvo	-	30.220	14.213		47		13.764	5.899		43		7.152	3.249		46		486	257		
Delovna skupnost	-	9.386	3.281	-	35	-	7.299	2.603	-	36	-	5.913	2.249	-	38	-	-	-	-	J/
Skupaj DO E-Ilirija	122.472	471.839	200.273	164	43	17.412	67.728	33.313	191	49	11.335	31.780	14.178	125	45	882	5.643	4.525	513	90
DO Emona Posavje																				
TO/b Trg.na veliko	72.365	191.330	93.805	130	49	3.878	12.933	5.420	140	42	1.575	4.716	2.436	155	52	289	2.032	265	92	
fOZD Trg. na malo	138.115	402.684	181.659	132	45	18.486	55.605	26.976	146	49	8.236	26.676	13.039	158	49	2.729	7.606	3.365	123	58
TOZD Gostinstvo	9. 748	25.472	12.907	132	51	4.705	12.891	6.476	138	50	2.239	6.227	3.066	137	49	1.007	2.138	1.242	123	
Skupne službe	3.000	9.295	5.358	179	58	3.000	9.295	6.578	153	49	2.649	8.237	3.932	149	48	-	-	-	-	
Skupaj E-Posavje	223.228	628.781	293.729	132	47	30.069	90.724	43.450	145	48	14.699	4 5.858	22.473	153	49	4.025	11.776	4.872	121	4!
DO Emona Dolenjka																				
TOZD Engro detajl N.m.	197.276		439.384	210.936	107	48	21.918	62.749	31.659	145	51	11.667	28.244	14.800	127	52	1.919	11.475	5.810	303	
TOZD Detalj Črnomelj	45.627	121.720	60.310	132	50	6.099	16.509	2.557	140	52	3.030	7.700	4.198	139	55	724	2.583	1.465	202	
Skupne službe	2.805	8.253	3.215	133	45	2.358	6.543	3.061	130	47	1.959	5.500	2.580	132	47			-		
Skupaj DO Dolenjka	245.708	569.357	274.961	112	48	30.375	85.801	23.277	143	51	16.656	41.444	21.578	130	52	2.643	14.059	7.275	275	52
DO E -Jestvina Koper	231.659	598.600	276.310	119	46	28.066	74.702	37.409	133	50	19.645	48.189	24.185	123	50	1.615	4.886	2.435	151	50
DO E Merkur Ptuj	64.455	174.640	78.841	122	45	8.656	25.260	10.675	123	42	4.973	12.784	5.934	119	47	1.239	4.400	1.796	145	41
DO Angropromet	120 . 301 94.600	286.000	120.054	117	42	3.476	16.150	5.171	149	32	3.172	6.900	3.131	99	45	/2.211/	1.970	/ 1.042/	47	
TOZD Maloprodaja fOZD Ravanica			117.162	124	41	11.394	27.061	14.287	125	53	6.262	14.057	7.942	127	57	601	2.639	853	142	
	6.254	22.602	5.125	82	23	3.181	8.395	3.642	116	44	2.316	5.500	2.644	116	48	101	557	/ 2/		
TOZD Tehnoplet	3.712	10.890	4.170	112	38	2.908	5.225	2.296	79	44	1.858	2.500	1.423	77	57	193	904	33	17	
Delovna skupnost	3.044	6.966	3.474	114	50	2.808	6.448	3.151	112	49	2.331	5.388	2.586	111	48		-	-		
Skupaj DO angropromet Čuprija	209.911	610.388	249.985	129	41	23.767	63.279	28.587	120	45	15.939	34.345	17.726	111	52	/ 1.316/	6.070	/ 158 /	-	'
DO Emono Hoteli																				
TOZD Hotel Slon	26.955	68.000	34.195	127	50	12.243	29.900	14.820	121	50	8.049	19.753	9.082	113	46	868	2.762	1.865	214	92
TOZD Hotel Slavijo	15.156	40.700	19.924	132	49	7.449	23.075	11.279	152	49	4.362	11.055	5.670	130	51	867	5.905	2.697	311	
TOZD Hotel Evropa	4.797	9.495	4.563	95	48	2.655	5.540	2.327	88	42	1.822	3.948	1.678	92	43	141		2		
TOZD Hotel Riviera	22.042	82.000	28.708	130	35	8.388	41.557	10.100	121	24	8.511	22 . 730	11.224	132	49	/4.433/	5.306	/5.835/	117	
TOZD Hotel Bernardin TOZD Zdr.Čateške Top	42.572	160.129	53.985	127	34	3.073	60.553	5.704	186	10	14.860	36. 852	16.218	109	44	/32.317/	/30.467/j	37.688/		
		107.225	34. 444	124	32	13.048	47.468	16.784	129	35	9.103	30.981	12.160	134	39			/ 595/		41
TOZD Hotel Union	30.793	81.900	36.646	119	45	15.886	46.500	20.079	126	43	8.903	24.250	10.460	118	43	3.753	12.422	5.092	136	73
TOZD Igralnica Casino	2.089	4.700	2.264	108	48	1.621	3.560	1.701	105	48	762	1.960	856	112	48	489	730	534	109	
Delovna skupnost	259	1.356	595	230	44	183	1:100	468	256	43	97	958	365	376	38			-		/
Skupaj DO E-Hofeli	172.559	555.505	215.324	125	39	64.546	259.253	83.262	129	32	56.469	152.487	67.713	120	44	/30.632/	/3.342/	/33.928/	110	
DO E-Globtour	87.319	522.000	111.984	128	22	144	39.950	6.835	-	17	6.686	17.900	8.043	120	45	/7.767/	10.980	/3.562/	46	Z ?i» . / 1
DO Inženiring	37.009	102.151	49.998	135	49	11.496	28.476	14.185	123	50	4.928	15.994	6.679	136	42	3.474	4.073	2.391	69	
E R C	17.916	45.000	25.373	142	56	7.933	19.010	12.926	163	68	3.355	10.000	4.416	132	44	3.236	2.789	6.112	189	
Delovna skupnost SOZD	5.940	19.170	7.158	121	37	4.284	15.016	5.162	121	34	3.509	12.721	4.113	117	32	-	-			34
Skupaj SOZD	5.853.184	5.316.048	6.928.318	118	45	693.134	2.034.406	899.823	130	44	384.113 1.	013.766 4	74.195	123	47	49.825	247.119	84.152	169	
Interno- banka	31.986	105.203	57.226	179	54	3.667	12.793	5.781	158	45	2.469	6.300	2.717	110	43	914	4.890	2.709	296'	

■ POLUGODIŠNJI OBRAČUN SOUR EMONA
Naše poslovanje
n V Priloženoj tabeli prikazujemo n JVa^nije podatke koji se odnose r ,Ppri°vanje osnovnih, odnosno n,aruh organizacija SOUR-a Emo-- »za prvo polugodište 1979, uspo-„ ,enia s planom za 1979 god., 1978 5 ~ 1 Prvo polugodište 1978. Bu-nek* su se u januaru 1979 god. žov i ra<^ne organizacije reorgani-SDol ’ Za ne*re od njih nismo ra-iaKali podacima o poslovanju u zac ' ^ godini. Neke radne organi-koje su se reorganizovale u
% ' "“uk, priKL-_____________________
kom°^U Sodinu u ovom perioda tjj!" obračunu, medutim, iz pod lo a ^ro'zlazi da proračuni za pro je 8o<Iinu nisu bili uvek realni. 1 triQ,azurnljiv° jer neke podatke r Vo Zetn° rekonstruisati, a pogot u sne tarno gde je došlo do izmer kodarp*m aktivnostima, kao na p rrie v ® Blagovni center i Centr Rp *Pr, te RO Emona Commerc vat)U tate ov*b RO treba uspored nji P celini, a niti ova komparaci Hr jcdnaka, buduči da se tu radi Zb kcijem oblikovanju dohotl bni® n°vo osnovanih radnih zaj
Bkupnj prihod
je u Prvom polugodištu ove godine 6,92r ?kao celini realizovano što din. celokupnog prihoda, ha ^dstavlja 45% godišnjeg pla-reali n°sno 18^° viSe neS° je bilo lgyoZ°rVan° u istom periodu god. prv mdeks dizanja cena je u 111 Polugodištu 1979 u uspore-dinpP s istim razdobljem prošle go-ciii plzn°sio 122,4 (prema publika-ku w?Publičkog zavoda za statisti-Por. , k™ na navedeni globalni se ?st cena fizički obim prometa njio TtU ®our"u kao celini uma-stagL -zr°k torne je u prvom redu u Prih !,raniu porasta celokupnog Ernr, 3 u spoljnoj trgovini (RO iSpa ,na Commerce indeks 109) i OOlrnnju celokupnog prihoda u centK Prehrana (RO Blagovni 2boe u vrednosti 111,000.000 din. stpa® ?atvaranja sektora u Osijeku i hice Jenia °bima poslovanja pržio-dnp 1 Pakirnice kave. Ove dve ra-l°ku°rganizacije realizuju 50% ce-akti,£n°g prihoda u trgovinskoj U Cei ,osti. a koja predstavlja 82% ostali Upnorn Prihodu SOUR-a. U nitp 111 radnim, odnosno osnov-goVji)rgani2acijama s područja tr-lnv,.ne bio je uglavnom porast ce-
loku
eepaPn§S prihoda nad porastom Tu mu riRS, osim nekih izuzetaka. Borat?ram° napomenuti da index rija ukupnog prihoda u RO Iliča nije realan, što je posledi-‘hiene obračuna celokupnog
prihoda. Ovde se u celokupnem prihodu, radi formisanja OOUR, pojavljuje ove godine nova realizacija medu OOUR, koja prošle godine nije bila evidentovana kao celokupni prihod. Isto vredi i za RO Emona Dolenjka (indeks 111), jasno u obratnom smislu. Ova radna organizacija je u prošloj godini onaj deo prometa, koju se odnosi na promet izmedu trgovine na veliko i trgovine na malo prikazala kao celokupni prihod, iako je bio izvršen u okviru iste OOUR. Ove godine je ova greška ispravljena time što promet nije obuhvačen celokupnim prihodom.
Ako usporedujemo porast celo-
štu o. g. praktično nismo aktivisali nijedno veče sredstvo. U uspored-bi s planom za godinu 1979 SOUR je obračunao u prvom polugudištu samo 45% . amortizacije. Bilo bi normalno kad bi se amortizacija za prvo polugodište obračunala u višini 50% planirane. Niži procenat, je vero vatno posledica toga što neke OOUR nisu obračunale amorti-zaciju u odgovarajučoj proprociji.
Amortizacija iznad prepisanih stopa je, kao što smo več rekli, veča od prvog polugodišta prošle godine samo za 1 procenat. Ovo znači da OOUR nisu vodile računa o uputama koje smo im dali za pri-premu plana za 1979 god., prema
REZIME NEKIH NAJVAŽNIJIH ELEME-NATA POSLOVANJA SOUR EMONA U PRVOM POLUGODIŠTU 1979
kupnog prihoda u ostalim aktrgno-stima SOUR-a u prvom polugodištu o. g. s istim razdobljem lani i porastom cena u SR Sloveniji usta-novljujemo da je fizički obim u proizvodnji veči za 4% (indeks 128), isto je i u hotelsko-turističkoj delatnosti, gde se je povečao broj svih nočenja za 5% (indeks inostra-nih nočenja je 100) sa neizmenje-nim hotelskim kapacitetima. Naj-veči porast nočenja je u OOUR Riviera (indeks 114), manji broj nočenja je realizovan u OOUR Hotel Evropa zbog smanjenih kapaciteta usled obnove starog i gradnje no-vog hotela.
U usporedbi s planom za ovu godinu je ukupni prihod realizovan 45%, no obzirom na sezonski karakter pretežnog dela naših aktivnosti (ovo vredi u prvom redu za trgovinu) možemo računati da če-mo plan ove godine prevaziči, ma-kar je ovogodišnji letni plan ukupnog prihoda za 17% veči od celokupnog prihoda postignutog godine 1978.
II. Amortizacija
U SOUR-u kao celini iznosila je ukupna amortizacija osnovnih sredstava u prvom polugodištu o. g. 98.000.000 din, što je samo 7% više nego u istom razdoblju lani. Amortizacija prema prepisanim stopama povečala se je za 10%, dok se je amortizacija po stopama iznad minimalnih povečala za 1%. Do ovako niskog porasta amortizacije je došlo, jer u prvom polugodi-
kojima bi se trebala amortizacija povečati barem u takvoj razmeri, u kakvoj se povečava amortizacija prema prepisanim stopama. Opisani način obračunavanja amortizacije t. j. s ovako niškim povečanjem znači da izračun dohotka i akumulacije za fondove, gledano sa ekonomskog aspekta, nije pot-puno realan, makar se amortizacija obračunava u skladu s propisima, no obzirom na visok porast cena osnovnih sredstava je amortizacija preniska. Godišnja planirana amortizacija iznosi po prepisanim stopama 157,116.000 din, iznad prepisanih stopa 60,439.000 din, dakle ukupno 217,555.000. Obave-ze oko otplačivanja dugoročnih kredita u ovoj godini iznose
205,191.000	din, što znači da čemo praktično svu amortizaciju upotre-biti za otplačivanje kredita, ili drukčije rečeno, obnovu i prošire-nje sredstava za rad čemo morati crpsti iz ostatka akumulacije.
Primerjava povprečnih neto Mesečnih OD s panogami v SRS
oz. DO
DO a'"'1.......-.............
TožcS-?ona
p° iodelstvo -Govedorejo
TOZD - £er®ia
De|0vn °VQrn° močnih krmil ^0 ir ° $^uPno$t Agroem«
kP AjS^gJsggpevoeijc
DQ d:,Sn9Jndustriia bCTf '-B[Vvo-export
Dei ^»ala
Do c n° $l<upnost
Tdz5~5aiiL°aovni center TC>ZD pe",r=m=H<ur TrC^n3na D*l0v ' rQnsP°rt D0 F ° sl<uPnost T0^g^Merkur
r°ZDT loprodoi°
^02d .^-hiso MaximaK<et TOZDQUpermorket
, entromerkur - prod. na dr T°ZD sUperT*arket Osijek T°ZD pUperm°rket Maribor De|Ovn^Qma Center Do e ^upnost
F"--
I°ZD irS",l"o na veliko I°ZD 0^°“'"° na mol o D«u J"°»instvo DO [ ’ s^uPnost JOZ^oleniko l0zD 9to rietojl Novo me.to Del0, =*=il C----
ifepsr
Čupri jo
B9.Em0SkuPn«t ozd u01«1 Rivi;,a
iJS°ZD
Virt:
Rovor.netto mes. OD no zop.			Index	Naziv primerjane	
v Emoni	SRS		2:3	dejavnosti	
2	3		4	5	
6.881	6.261		110	kmet.proizv.	
6.807	6.261		109		
6.934	6.474		107	proizv.krmil	
10.931					
7.936	8.736		91	kmet. storitve	
6.241	6.402		97	proizv.živ.proiz.	
6.399	6.554		98	ribištvo	
8.788	8.726		101	zunanja trgovina	
5.286					
6.679	8.726		77	zunanjo trgovina	
7.212			110		
8.035	7.338		110	trgovina na debelo	
7.913	7.338		108		
8.517	7.978		107	cestni transport	
7.205				-	
6.188	6.346		98	trgovino na drobno	
6.185	6.346		97		
5.516	6.346		87		
6.107	6.346		96		
5.362	6.346		84		
5.117	6.346		81		
6.197	6.402		98		
6.881	-		-		
4.450	6.895		65	trgovina	
5.702	6.346		83	trgovina na drobno	
5.300	5.767		92	gostinstvo	
6.058	-				
6.2 M	6.895		91	trgovina	
6.772	6.346		98	trgovina na drobno	
6.229	5.767		108	gostinstvo	
7.006	-				
6.618	6.895		96	trgovina	
6.570	6.346		104	trgovina na drobno	
7.470					
6.280	6.895	91		trgovina	
5.680	6.346	90		trgovina na drobno	
4.378					
4.147					
3.386					
4.024					
4.433					
5.780	5.767	100		gostinstvo	
5.917	5.767	103	,			
6.269	5.767	109 ;			
5.462	5.767	95 !			
5.762	5.767	100 j			
5.748	5.767	100			
6.478	5.767	112 :			
7.077	-	j		-	
7.042	-	-		-	
6.701	7.052	95		turistično p os red .	
12.279	\1.341	108		projektiranje	
7.8Č0	7.917	99		poslovne storitve	
8.740	-	-		-	
9.160	-				
6.30?	6.707	95		gospodarstvo SRS	
'ttlpnttocije Zavoda SRS za statistiko l-V/79 tako, da Pm, . °Ma povečani za enak trend kot je bil dosežen napram i: 'kl'9a leta.
so osebni dohodki lak trend kot je bil dosežen napram istemu obdobju
lil. Dohodak i njegova deoba
Postignuti dohodak je u prvom polugodištu o. g. u SOUR-u kao celini iznosio 900,000.000 din., te je u poredejnu s istim razfobljem lanske godine veči za 30%, odnosno za 12% veči od porasta celokupnog prihoda (indeks 118). Brži porast dohotka u usporedbi s porastom celokupnog prihoda proizlazi iz sporijeg porasta utrošenih sredstava (indeks 117), t.j. veče ekonomičnosti poslovanja. Delimično je uzrok ovako velikog porasta dohotka u več pomenutoj reorganizaciji nekih jednovitih radnih organizacija, jer se deo dohotka za radnu zajednicu RO praktički zahvača dva puta. Najpre kao lični dohodak OOUR, čega za 1978 god. za sledeče RO nije bilo: RO Emona Commerce, RO Emona Blagovni center, RO Emona Ilirija.
Pojedine RO, odnosno OOUR, beleže ugodan porast u poredenju s istim razdobljem prošle godine, osim u RO Agroemona i to u OOUR-u Prašičereja i OOUR Tovarna močnih krmil, što je posledica izvanrednog porasta cena za re-promaterijal, odnosno za stočnu hranu (kukuruz). Nizak porast do-' hotka je i u RO Emona Commerce (indeks 110) i u OOUR Hotel Evropa (indeks 88) radi navedene rekonstrukcije i novogradnje.
U poredenju s planom SOUR je globalno postigao 44% planiranog dohotka za god. 1979.
Prema podacima o razdeli dohotka razvidno je da su se kamate (za obrtna i osnovna sredstva) za SOUR kao celinu u prvom polugodištu o. g. povečala za 32% i to brže od porasta dohotka (index 130). Največi porast kamata za kredite je u RO Emona Commerce (index 169) i to uglavnom za obrtna sredstva. Iz podataka razvidno je 9% učešče kamata na dohotku, što prestavlja znatan udeo. Tu je potrebno istači da je u 83,705.000 din. kamata obuhvačeno i 18,800.000 internih kamata, t. j. kamata medu-sobnog kratkoročnog kreditiranja izmedu OOUR koje su udružene u SOUR Emona. Za ovaj iznos se umanjuju obaveze naspram spolj-nih kreditora.
IV.	Osebni dohoci i uposleni
Lični dohoci su u prvom polugodištu ove godine u usporedbi s istim razdobljem lanske godine porasli za 23%. Obzirom na načelo rezolucije o ekonomskem razvoju SRS za 1979 god. u SOUR-u kao celini je postignuto načelo bržeg rasta dohotka u odnosu na lične dohotke. Jasno je da ova konstatacija ne važi za ove OOUR, odn. RO udružene u SOUR. Pregled porasta dohotka i ličnih dohodaka po RO odnosno OOUR razvidan je iz tabele, ali moramo napumenuti da indeksi, kod več navedenih RO koje su se reorganizirale, nisu u pot-punosti realni.
U poredenju s planom je SOUR kao celina realizovao 47% planiranih ličnih dohodaka.
Presečni netto mesečni lični dohoci po uposlenom su u prvom polugodištu o. g. u SOUR-u rasli u je-dnakom postupku kao u pri vredi SRS - iznosih su 6369. din, ali su j oš uvek za 5% niži od preseka SRS (6707 din). Poredenje presečnih mesečnih ličnih dohodaka po uposlenom po OOUR-ima, odnosno RO, sa presekom odgovara-juče grane u SRS nam pokazuje da su neke OOUR, odnosno RO nad a neke pod presekom SR Slovenije.
Najviši lični dohodak po uposlenom je u RO Emona Inženiring 12.279 din, naj niži u OOUR Rava-nice Čuprija sa iznosom 3326, a u Sloveniji OOUR Grosist RO Ilirija u višini 4450 din. Na uvetno nekva-lifikovanog radnika je največi lični dohodak 4900 din u RO Agroemona, najnižji u OOUR Grosist RO Ilirija 2219 din. U vezi ličnog dohotka pomenute OOUR Ilirija na-pominjemo da ovaj podatak, po našem mišljenju, nije realan. Buduči da se je ovaj OOUR organizo-vao tek u drugom kvartalu o. g. mislimo da se o grešci, te da če to ovaj OOUR morati da proveri. Ako izuzmemo pomenuti OOUR Ilirija, tada je najniži lični dohodak po uposlenom u OOUR Supermarket Maribor u iznosu 5117, odnosno po uvetno nekvalifikovanom radniku 2807 din. Iz ovog proizlazi da je razmera medu najnižim ličnim do-hotkom po uposlenom u OOUR Emona na području Slovenije 5117:12.279, t. j. 1:2,4, na uvetno nekvalifikovanog 2870:4900 t. j. 1:1,7.
Prosečan broj uposlenih preračunat prema radnim časovima se je u prvom polugodištu o. g. u SOUR-u kao celini, u odnosu na isto lansko razdoblje, povečao za 2%, dok se je broj uvetno nekvalifi-kovanih radnika povečao za 7%. Ako usporedimo prosečan broj uposlenih u prvom polugodištu 1979 (8740) s planom za go. 1979 (9279), vidimo ga je 6% manj e uposlenih od planiranog i to u prvom redu radi kašnjenja nekih investicija (Holiday Inn, Cateške Toplice i drugo).
Ako analizujemo porast uposlenih po pojedinim OOUR, za neke OOUR utvrdujemo da ne postupa-ju racionalno, upošljavaju nove ra-dnike, a ne povečavaju kapacitete. To je i u suprotnosti sa rezolucijom da se broj uposlenih o. g. može povečati samo za 2,5%.
V.	Ostatak dohotka za fondove
U prvom polugodištu o. g. je SOUR kao celina postigao 84.125 hiljada din dohotka za poslovne fondove (rezervni i poslovni fond) i to predstavlja 68% više nego je bilo postignuto u istom razdoblju prešle godine. Ako poredimo postignuti dohodak za poslovne fondove s planiranim za 1979 god. možemo ustanoviti da smo postigli 34% planiranog dohotka, što je uz znatan udeo OOUR, odnosno RO koje imaju sezonski karakter poslovanja relativne fondove jako skro-man, a pogotovo ako računamo, kao što smo več pomenuli velike obaveze u vezi otplačivanja dugoročnih kredita.
Gubitak OOUR Hoteli Bernardin iznosio je 37,688.000 din, no na-kon obračuna premije u vrednosti
5.102.000	din, bio bi isti kao u prvom polugodištu prošle godine. Ove premije OOUR nije dobio, iako je pravovremeno uložio odgo-varajuče obračune. Što se tiče gu-bitaka OOUR Hoteli Riviera, ovaj je u poredenju s prošlom godinom za 1,400.000 veči, OOUR navodi da je do porasta gubitka došlo radi za
1.191.000	din. večih troškova inve-sticionog održavanja nego lani, kao i cca 2,000.000 din veče nepla-čene realizacije (neunovčeni ino-strani čekovi). Ako uzmemo u obzir ove činjenice možemo ustanoviti da je ovaj OOUR u prvom polugodištu o. g. poslovao bolje nego lani u istom periodu. Obzirom na to da glavna sezona počinje tek u drugom polugodištu, ovaj OOUR krajem godine sigurno ne-če imati gubitak.
Deo dohotka za fond zajedničke potrošnje još uvek raste s visokim indeksom, u prvom polugodištu o. g. u odnosu na isti lanski period povečao se je za 56%, odnosno iznosi 42% planiranog za 1979 god.
Ovde je potrebno istači da su u sredstvima fonda zajedničke potrošnje prikazana i sredstva onog dela stambenog doprinosa na lične dohotke koji pripada OOUR kao i sredstva namenjena nekim isplata-ma prema društvenim dogovori-ma, odnosno sindikalnoj listi, kao što je regres za prehranu, za godiš-nji odmor i nagrade prilikom jubileja. Sredstva u ove svrhe oblikuju se prilikom isplate ličnih dohodaka, ostala sredstva zapravo nakon zaključnog računa. Smatramo da nije pravilno da OOUR več tokom godine u ove svrhe izdvajaju tako znatna sredstva. Normalno je da ova sredstva ni u kojem slučaju ne rastu brže od dohotka. Kao što je iz podataka razvidno, dohodak se je u poredenju s prošlom godinom povečao za 30%, sredstva fonda zajedničke potrošnje za 56%. Ovo bez sumnje ukazuje na neodgovorno ponašanje na ovom području. Moramo napomenuti i to da nešto ovog ponašanja nastaje zbog pove-čanog breja radnih zajednica koje ne smiju oblikovati sredstva po-slovnog forfda, 5toga tokom godine eventualni višak privremeno ra-sporede u fond zajedničke potrošnje.
informator
Srpskohrvatski prilog
VI.	Osnovni ekonomski pokazatelji poslovanja
Ekonomičnost poslovanja izražena proporcijom izmedu ukupnog prihoda i utrošenih sredstava se je u SOUR-u celini u prvom polugodištu o. g. povečala u poredenju s istim razdobljem lanske godine, ali je jednaka planiranoj. Pad ekonomičnosti beležimo u proiz-vodnoj delatnosti (RO Agroemona) i to prvenstveno radi navedenih veoma visokih cena za stočnu hranu.
Produktivnost merena ostvare-nim dohotkom i čistim dohotkom po uposlenom je u poredenju s istim razdobljem lanske godine u porastu. Pozitivno je takoder i to da trend porasta brutto ličnih dohodaka i zajedničke potrošnje po radniku nije veči od trenda porasta dohotkovne produktivnosti.
Udeo dohotka u ukupnom prihodu se je u prvom polugodištu o. g. povečao za SOUR kao celinu, što proizlazi iz navedene veče ekonomičnosti poslovanja.
Akumulativnost izražena u procentu akumulacije (poslovni i rezervni fond) u ukupnom prihodu, dohotku i čisto m dohotku je u ovoj god., za SOUR kao celinu, u poredenju s istim lanskim periodom u porastu, ali je ipak niža od planirane i to večinom zbog sezonskog karaktera poslovanja.
Iako nam pokazatelji indeksa da-ju pozitivne rezultate, ipak ponovo ističemo da s poslovanjem ne možemo biti u potpunosti zadovoljni radi niskog ostatka dohotka za poslovni i rezervni fond, te če stoga biti potrebni dalji napori u smislu poboljšanja razultata.
Ovo je neophodno i stoga, jer inače nečemo moči realizovati ula-ganja predvidena srednjeročnim planom za ostatak ovog perioda, te
osim toga održavati normalnu likvidnost, što je usled sve lošijih uveta kreditiranja, bilo osnovnih, bilo obrtnih sredstava sve nužnije.
VII.	Rezerve
SOUR Emona je u prvom polugodištu o. g. poslovao s presečnim rezervama u vrednosti 1309 milio-na din., što predstavlja 15%-ni porast u poredenju s istim periodom prošle godine, a to je za 6% više od planiranog. Uz 18% povečanje ukupnog prihoda koeficijent obr-tanja, koji je prilično nizak, povečao se je za 3%, te je još uvek pod planom (indeks 85). Vezivanje rezervi po danima se je smanjilo za 1 dan, te je za 5 dana veče od planiranog.
Veoma visok porast prosečnih rezervi beležimo kod RO Emona Commerce i to kod OOUR Agro-plod Ljutomer (indeks 151). Presečne rezerve RO Emona Blagovni center in RO Emona Merkur Ljubljana nismo mogli porediti sa proš-logodišnjima, jer to radi uključenja OOUR-a Centromerkur u prvom polugodištu nije izvedivo.
VIII.	Zaključak
Iako su radnici i organi upravljanja obradivali rezultate poslovanja svak iz svojeg OOUR-a, mislimo da je zbog pro vodenj a zajedničke ekonomske politike i poslovanja u SOUR-u Emona nužno, da radnici i organi samoupravljanja OOUR obraduju i rezultate svih organizacija udruženih u SOUR. U ovim materijalima, osim za kretanje ličnog dohotka, nismo mogli dati poredenje poslovanja s odgovaraju-čim granama u SR Sloveniji, jer još ne raspolažemo ovim podacima. Stoga predlažamo da svaki OOUR napravi za sebe ova poredanja po objavi potrebnih podataka.
■ ŠPORT I REKREACIJA
VI. Letnje sportske igre Emone
6. i 7. oktobra 1979 u sportskom parku Kodeljevo u Ljubljani
RASPIS TAKMICENJA u sledečim disciplinama:
•	bočanje
•	kuglanje - ženske, muški
•	košarka - ženske, muški
•	kros - ženske, muški
•	mali nogomet
•	stolni tenis - ženske, muški
•	plivanje - ženske, muški
•	streljanje - mogu biti mešane ekipe
•	šah - mogu biti mešane ekipe
•	tenis - pojedinačno
•	vučenja užeta
Ovogodišnje letnje sportske igre Emone bi se morale održavati na igralištima Čateških toplica, no obzirom na kašnjenje gradbenih ra-dova i uredenja okolice, ove igre če biti u Ljubljani u sportskom parku Kodeljevo. Novost ovogodišnjih igara je i to da če ovde nastupati samo ekipe - pobednice na selektivnim takmičenjima izmedu OOUR u pojedinim radnim organizacijama.
Radne organizacije dostavljaju pismene prijave na adresu: Odbor za šport i rekreaciju, SOZD Emona, 61000 LJUBLJANA, Miklošičeva c.4, najkasnije do 14. septembra 1979.
Žrebanje če biti 20. septembra 1979 u 10 sati u Ljubljani, Kersnikova 2. Sve prijave mo raju biti potpisane od individuelnog poslovodnog organa i potvrdene žigom radne organizacije.
Sve informacije i pravilnik sportskih igara možete dobiti kod organi-zatora rekreacije, Mire Težakove, Ljubljana, Miklošičeva 4, telefon 24-951.
Odbor
OBAVEŠTENJE
SVIM RO U SOUR-u EMONA LJUBLJANA
IZVADAK
iz zapisnika 3. sastanka odbora za šport i rekreaciju koji se je održavao dana 21. 8. 1979 u 8 sati u Trubarjevoj 3 (Centromerkur)
PRIMEDBE NA 15-DNEVNU RASPRAVU U VEZI SPORTSKIH IGARA EMONE
U vezi izmene načina takmičenja na sportskim igrama dobili smo dve primedbe:
•	OOUR Maximarket ne slaže se s izmenom,
•	RO Posavje predlaže da se uvede i rukomet kao nova disciplina, sa čime se odbor ne slaže
Buduči da nije bilo drugih predloga i napomena doneti su sledeči
ZAKLJUČCI:
•	Pre početka letnjih igara Emone moraju se obaviti selektivna takmičenja medu OOUR-ima u okviru RO, tako da na igrama takmiče najbolje ekipe RO u pojedinim disciplinama.
•	Košarka kao takmičarska disciplina neče se isključiti.
•	Za kros i plivanje RO mogu prijaviti neograničeni broj tak-mičara, ali moraju unapred odrediti 2 takmičara za svaku kate-goriju, koji takmiče za ekipu.
•	Iznimno če na ovogodišnjim sportskim igrama nastupiti RO Emona hoteli kao OOUR.
S Dozvoljuje se RO Emona Merkur da nastupi ove godine sa dve ekipe u nogometu.
Predsednik odbora: Dušan Eržen
■ TRADICIONALNO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV
Emonci priorali zlato in bron
Na IX. področnem tekmovanju traktoristov 50 tekmovalcev - Agroemona med najboljšimi - Zlato in bron za Agroemono, srebro za E-Kooperacijo
Zadobrova, 11. in 12. avgusta - Na njivah Agroemone v Zadobrovi pri Ljubljani je kot vsako leto tudi letos organizirala Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo tradicionalno področno tekmovanje traktoristov - 9. po vrsti. Pokrovitelja tekmovanja sta bili Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje in SOZD Emona Ljubljana.
Kot že vrsto let doslej se je tekmovanje pričelo s slavnostno povorko, ki jo je spremljala godba na pihala z Vevč ter slovesno otvoritvijo, na kateri sta o pomenu prireditve spregovorila Marjan Moškrič, pred-
sednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in Anton Nanut predsednik Mestne zveze organizacij za tehnično kulturo Ljubljana.
Tekmovalci - traktoristi, razdeljeni v kategorije: starejši traktoristi, mladi zadružniki, pionirji in dekleta so se pomerili v oranju, teoriji in spretnostni vožnji.
Več kot odlično se je odrezala ekipa traktoristov DO Agroemone. Prvo mesto in zlato plaketo je osvojil dvajsetletni traktorist Franc Potrč, ki je pri Emoni od avgusta meseca lani.
Reprezentanca Agroemone: Štefan Gjergjek (72), Predrag Ar-sič (31) in Franc Potrč s štartno številko 3
Ocenjevalna komisija je merila globino brazde do centimetra
natančno
Delovna skupnost SOZD Emona, Ljubljana, Kersnikova 2
vabi k sodelovanju sodelavce SOZD Emone, ki želijo delati na naslednjih področjih dela:
Služba za organizacijo in izvajanje ekonomsko-sistemskih in dohodkovnih odnosov
1.	Organizatorja-svetovalca za izvajanje ekonomsko dohodkovnih odnosov
Za to delo pričakujemo od kandidatov, da imajo visoko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri, večletne izkušnje na področju ekonomsko-pravnega urejanja organizacijskih in poslovnih odnosov.
Služba za organizacijo obdelave podatkov, instruktažo in revizijo
2.	Samostojnega organizatorja
Za to delo je potrebno, da imajo kandidati daljšo prakso na področju vodenja in organiziranja računovodskih služb v večjih organizacijah in interes za sodobno organizacijo zajemanja knjigovodskih in drugih podatkov.
Poslovna stavba v izgradnji, Ljubljana, Šmartinska c.
3.	Direktor poslovne stavbe
Od kandidatov za to delo pričakujemo, da imajo višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali organizacijske smeri in večletne izkušnje pri organiziranju in vodenju večjih organizacijskih enot ali manjših TOZD
4.	Samostojni knjigovodja
Za to delo od kandidatov pričakujemo, da imajo vsaj dve leti prakse pri opravljanju del in nalog iz tega področja dela
5.	Tajnico poslovne stavbe
Za to delo se zahteva, da imajo kandidatke potrebna znanja in spretnosti iz tega področja dela
6.	Ekonom-gospodar
Od kandidatov za to delo pričakujemo, da imajo dve leti prakse pri opravljanju del in nalog iz tega področja dela Prijave- z dokazili zahtev za opravljanje objavljenih del naj kandidati pošljejo na naslov:
Delovna skupnost SOZD EMONA, Ljubljana, Miklošičeva 4 Prijave sprejemamo 10 dni po objavi.
Srebro je osvojil Jernej Cunder iz Stožic, kooperant Emone, bronasto plaketo pa je preji naš veteran Stefan Gjergjek, kvalificirani traktorist, ki že 21 let orje Emonine njive. Predlani je Štefan na republiškem tekmovanju traktoristov osvojil v skupnem plasmaju
3.	mesto, v oranju pa je bil odlični drugi.
Zelo dobro se je odrezal tudi Predrag Arsič, ki mu je za las ušlo tretje mesto in se je tako moral zadovoljiti s četrtim mestom.
Ekipo Ljubljane, bodo na republiškem tekmovanju traktoristov, ki bo v dneh od 24. do 26. avgusta v Kočevju zastopali Franc Potrč, Jernej Cunder in Štefan Gjergjek.
Iz rezultatov doseženih na tekmovanju je očitno, da so se tekmovalci dobro pripravili. Vsak tekmovalec je moral zo-rati njivo v velikosti osmih arov in to polovico na razor ter polovico na slog. Tekmovalec je najprej »odprl« brazdo, počakal na znak komisije in šele nato pričel z oranjem za katero je imel na voljo 45 minut.
Širina brazde je bila prepuščena oceni tekmovalca, globina oranja pa je bila točno določena.
Komisije sestavljene iz strokovnjakov so zelo strogo ocenjevale oranje ter priznavale točke za oranje prvih brazd, izgled sloga oranja, zaoravanje plevela, usposabljanje setvi-šča za setev, zaključek oranja na razor, čistost dela ter splošni videz njive, za kar je orač prejel lahko največ 275 točk (naš prvak Franc Potrč si jih je nabral 237).
Zelo ostre so bile kazenske določbe v pravilniku tekmovanja. Tekmovalcu, ki se mu je na njivi videla sled dveh koles traktorja se je odvzelo pet točk, če je bila globina oranja od določene manjša za 2,5 cm se mu je za vsak cm prekoračitve odvzelo 2 točki, za globino manjšo od določene za več kot 2,5 cm pa se je tekmovalcu odvzelo kar 15 točk.
Veliko iznajdljivosti so morali tekmovalci pokazati na spretnostni vožnji s traktorjem in dvoosno prikolico. Ni šala voziti slalom med ozkimi vratci s traktorjem in prikolico naprej in vzvratno, brez da bi se palic dotaknil ali jih podrl. Med Emonci je bil v tej panogi najboljši Predrag Arsič, ki je od 25 možnih dosegel 21,85 točk.
Posebno dobro sp se tekmovalci izkazali v poznavanju teorije, ko so odgovarjali na vprašanja - bilo jih je 50 - o
varnosti v prometu, stroj eslov-ju, zakonitih predpisih, ki urejajo kmetijstvo ter poznavanju gnojil in drugih kemičnih sredstvih za kmetijstvo. Odgovarjati so morali na vprašanja kaj so fungicidi, herbicidi, pesticidi, katera sredstva so uporabna za listno gnojenje - ali antibiotiki, eura ali mikroelementi, kako so sestavljena mešana kompleksna gnojila itd. Tako zahtevno poznavanje sodobne tehnologije v kmetijstvu vsekakor vpliva na boljšo proizvodnost tako pri zasebnikih - kooperantih kot v delovnih organizacijah, tekmovanje v oranju pa navaja na kvalitetno delo.
Tekmovanje traktoristov, ki so ga s svojim sporedom - nastopom vrhunskih modelarjev z EC letalskimi modeli in raketami - popestrili modelarji ljubljanskega aero kluba »Vladimir Komarov« je v celoti uspelo. Posebno priznanje gre organizatorju Mestni zvezi organizacij za tehnično kulturo Ljubljana, da je tekmovanje steklo »kot po vrvici«, brez zastojev in zapletov.
Zvone Gjurin
■ POLJEDELSTVO - GOVEDOREJA
Naš prvak Franc Potrč je zaoral najlepše brazde
Dopusti na njivah
žal brez uspeha.
Po mojem je potrebna vsaj majhna tablica, ki bo obešena tako, da bo vidna, če se gre po pločiku, če že drugega ni mogoče narediti.
HANA ŠKERLAK
Domžale, 15 avgusta - Kolikor bolj so se v juniju in juliju ljudje veselili lepega in suhega poletja, tolikor bolj so bili v skrbeh kmetijci za pšenico in koruzo. Prve grobe ocene za škodo po suši so tu. Lojze Štepec, tehnolog v tozd Poljedel-stvo-govedoreja nam je povedal:
»Čeprav smo v času sezone dopustov in počitnic, te gredo že proti koncu, so delavci naše tozd še vedno na njivah in na počitnikovanje še pomisliti ne morejo. Žetev pšenice se nadaljuje z žetvijo ovsa ta pa se konča z žetvijo prosa nekje koncem meseca avgusta, za njo pride na vrsto koruza, za koruzo... naš krog se nikoli ne pretrga,« se je nasmehnil Lojze.
»Z žitaricami imamo zasejanih 1.079 hektarov njiv. O majski suši smo že veliko povedali a še več je bilo o tem napisanega. Z nestrpnostjo smo pričakovali letošnjo žetev pšenice. Pridelali smo 28,70 stotov na hektar, kar je za 12 odstotkov manj kot smo planirali oziroma od »normalnih« letin prejšnjih let. Prav za toliko odstotkov manj smo pridelali jarega ječmena iti ovsa. Izredno po-
membno za naše kmetovanje pa je pridelek slame. Če smo s pridelkom zrnja še nekako zadovoljni - pričakovali smo še hujše - smo zelo nezadovoljni s pridelkom slame, ki je kar za 50 odstotkov slabši od lanskega. Problem pomanjkanja slabe bomo morali reševati s skrajno racionalno porabo in z žagovino.«
Pomembna kultura, ki jo goje naši kmetijci je rž oziroma pridelovanje rženih rožičkov, ki jih s pridom uporablja naša farmacevtska industrija, Lek v Ljubljani. Ti si lahko manejo roke, saj je po še ne potrjenih vesteh letošnji pridelek eden najboljših v zadnjih letih.
Medtem ko pospravljamo zadnje snope z njiv se že pripravljamo na drugo veliko žetev - spravilo silažne koruze ter koruze za zrnje. Res je, da je ta žetev na manj hektarih, koruzo imamo posejano le na 940 ha, je pa ta žetev po količini veliko večja od ostalih žitaric in moramo pripraviti več kot 25.000 ton kvalitetne silaže za krmo živine.
O samem pridelku koruze je trenutno težko kaj točnega povedati. Po suši se je na nekaterih njivah koruza kar lepo opo-
mogla, na nekaterih pa velik0 manj, zaradi česar pričakuj6' mo manjši pridelek od la11' skega.
Najbolj se ubadamo s P11' pravo strojev za siliranje 1,1 obiranje koruze. Pri tem del3 pa se srečujemo s starimi, znanimi težavami - pomanjk3' njem rezervnih delov. Stanj6 5 temi je iz leta v leto slabše, P3 naj gre za stroje domače projZ' vodnje ali za uvožene. Pred l6' ti je imela domača tovarn3 ZMAJ odlično organiziran0 servisno službo o kateri pa s6' daj ni več ne duha ne sluh3' Včasih smo, če smo telefoni6' no sporočili tovarni za ta al* oni rezervni del do 18, n*" dnevno, so nam takoj, s prvih1 avionom poslali rezervni d6 • Le na brniško letališče sin0 morali iti ponj, stroj pa je hi naslednji dan že nared in n njivi. Danes je to le še zgodovi' na in naši stroji, če so v okvar stoje tudi po več dni!?
Drugi problem, ki nas tar6> morda še bolj kot problem . rezervnimi deli pa je pomanP kanje strokovnih delavcev ' vzdrževalcev kmetijske meh3' nizacije. Kje in odkod jih dobi' ti je vprašanje že vrsto let?"
75 ha novih njiv
V letošnjem letu, bodo tak0 kot so načrtovali pridobili n3’, kmetijci z melioracijo na Pš3 65 ha novih njiv. V celoti so * opravljena zemeljska del ’ skopani so jarki in končan J odvoz zemlje ter planiranj ' Trenutno polagajo drenaž1? cevi in pričakujejo, da bod tudi ta dela opravljena v p(® dvidenem roku. Vsa meliotc cijska dela opravlja VG Ljubljana. V Komendi in v v dicah nadaljujejo s krčitvam poraščenih zemljišč s čem bodo pridobili novih 10 hekt rov njiv.	„
Toliko iz naše TOZD kjer h njivah raste kruh in v hlev1 stoje zrezki in teče mleko. liko je požela letošnja suša 1 koliko nas je oškodovala sp mladanska zmrzal pa bo pok zal račun koncem leta. že P k datek, da je letošnji pride}6 sena in detelje le 830 ton ah . odstotkov manjši kot lan® nam da misliti če upoštevam star pregovor, ki pravi: »Kra molze pri gobcu«.	.
Lojze Step6’
■ PISMA BRALCEV
Poziv Emona Commerce
Podpisana prosim, da poskrbite za vidnejšo oznako poslovne enote EMONA KON-SIGNACIJE na Mikločičevi 20.
Če je označena EMONA na Miklošičevi 4 zelo vidno, kar je seveda pravilno, je pa to »vaba« za mnoge poslovne partnerje, ki žele stik z EMONO -KONSIGNACIJE na Miklošičevi 20.
S temi poslovnimi ljudmi imam vsak dan opraviti na Miklošičevi 4, iz razloga, ker zaman iščejo Emono na številki 20.
Brezštevilni so, ki se povzpne tudi v tretje nadstropje te hiše in seveda zaman iščejo EMONO.
Razumljivo je da sem vsakega, ki je iskal to poslovno enoto napotila na Miklošičevo 20, ne vedoč, da se sploh ne nahaja tam, kjer nosi hiša številko 20.
Mnogi so se vračali. Včasih prav razkačeni, češ kaj jih pošiljam tja, kjer Emone sploh ni, zato sem si zadevo ob priliki sama ogledala. Od takrat dalje se mi več ne vračajo, saj moram vsakemu pojasniti koliko korakov od vhoda v hišo št. 20 mora še napraviti in gledati v desno, da bo »srečno« z ozirom na poslovne ljudi, ki to poslovno enoto potrebujejo, da končno že nekaj ukrenete njim v prid - in Emoni v korist.
To doseči sem že poskušala pri raznih ljudeh oziroma oddelkih Emone, toda za enkrat
Koruza bo, koruza ne bo - to je zdaj vprašanje
Letošnja suša požela 12 odstotkov pšenice -Prepotrebne slame za polovico manj kot lani - Odlična bera rženih rožičkov - Vprašanja okoli koruze - Pomanjkanje rezervnih delov za kmetijske stroje
• erc se širi
Računalnik Ima nov spomin
ju/iju 1979 je bila končno izvedena priklju-dodatnih strojnih zmogljivosti na računalniškem sistemu IBM 370/135. Pomembno ° Povečane enote notranjega (glavnega) in vnanjega spomina. S tem se pomembno po-?cuje propustnost (zmogljivost) celotnega Sterna. Marsikatera časovna težava ali sti-Slede rokov bo zmanjšana, če že ne bo odPadla.
ve/l0čitev ° potrebnem po-ni<i?n^u zrr>ogljivosti računal-ta sistema je bila spreje-uVn °nec leta 1976- Formalni (j0.zni Postopki vključno z kflravnimi roki so torej pote-ba ^ 3eta ifi P°l- Kdor poz-
anašnje težave pri postopnih Za Uvoz opreme se temu 2e ae bo posebno čudil. Ra-dno h 3 lma fifma IBM izreci dolge dobavne roke. Brez tUr,.v ln zavlačevanja pa ni šlo datn'pr* sami priključitvi do-liuhv naPrav, kar je izvedla tran ^^ska organizacija Inter-zmr,6'..Kakorkoli že, povečana močgljivost je sedaj tu, čeprav u . n° zapoznela. Poglejmo ) vsebuje. .
°slej je imei računalnik
240 enot (strokovno 240 KB) glavnega ali notranjega spomina. Sedaj je bilo dodanih še 144 enot in tako imamo 384 enot glavnega spomina. Tudi takoimenovani zunanji spomin je povečan za polovico. K dosedanjim štirim enotam magnetnih diskov po 100 milijonov znakov sta dodani še dve prav takšni enoti. In enako sta dodani še dve enoti magnetnih trakov k dosedanjim štirim. Nekoliko poenostavljeno povedano bi lahko rekli, da se je propustnost (zmogljivost) celotnega sistema povečala približno za polovico. Naj dodamo, da je ta sistem v najemu in, da se zaradi navedenega povišuje najemni-
Mesne dobrote na hladnem in pod steklom
na za 17%.
Ozko grlo v računalniškem in pisalnem delu računalniškega sistema bo torej za nekaj časa odpravljeno. Trenutno najhujše ozko grlo ostane pri zajemanju podatkov. Tu imamo vedno večje težave tako glede rokov kakor tudi glede kvalitete. Te težave lahko učinkovito rešimo le z nabavo novih in sodobnejših strojev ter z odločnejšo in hitrejšo decentralizacijo zajemanja podatkov. Pričakujemo, da bomo v avgustu navsezadnje le dobili 6 novih strojev (enojne in dvojne diskete). Te smo sicer naročili s prej navedeno dodatno opremo, vendar je tu poskrbel za dodatno zavlačevanje še uvoznik.
Navedeni stroji bodo postavljeni v Blagovnem centru, Emona Commercu, Iliriji -Ilirska Bistrica, Mesni industriji Zalog in Agroprometu Čuprija. Vsi stroji izven Ljubljane bodo povezani s posebnimi napravami na redne telefonske linije. Tako bo mogoče dnevno avtomatično prenašati podatke na računalnik v ERC, hitro in sorazmerno poceni. Prenos polne diskete s približno 2000 postavkami (»karticami«) traja 15 minut.
S priključitvijo naštetih 6. strojev bomo le delno omilili sedanje težave pri zajemanju podatkov. Upoštevati moramo, da še vedno uporabljamo stroje za luknjanje in verificiranje kartic, ki delajo v dveh izmenah 10-14 let. Te bomo primorani izločiti, ker kvalitetno delo z njimi ni več mogoče. Predvsem pa moramo upoštevati zelo nagel porast obsega podatkov tako zaradi rasti SOZD Emona kakor zaradi uvajanja ali povečanja avtomatske obdelave podatkov na različnih področjih.
Zaradi tega je že v teku postopek za nabavo nadaljnjih 10 strojev za zajemanje podatkov. Utemeljeno računamo,
mesnica v novi obleki
Meso na žaru
hiesep 3fna’ 10. avgusta - Slab st>odin- ni 80 ljubljanske go-ftlogl ?e negodovale, ker niso ci v >>n,Povati mesa v mesni-b°tič£LSaži«. ljubljanskega ne-shic ki je ena od 26 me-ToijuSne indutrije iz Zaloga, da So ° dni je namreč trajalo, ruke v T .iači« Elektromeha-oblek0 Ljubljani ukrojili novo blajetle Za mesnico - moderne iavefe Pr°dajne pulte iz ner-Ijene s Pločevine, lepo osvet-katerijj-P^bnimi lučmi pod plesnih 1 Pride barva mesa in >zra2a izdelkov še posebej do stavn = v r ne nazadnje predebel s; orak k boljši in kvali-Celot J'onudbi potrošnikom, stala m a °bnova mesnice je S°bako\ftn° Industrijo 300 ti-°eni z,, kar je razmeroma potre^ uP°žtevamo, da je bilo ker tak m narediti »po meri« kupit; ‘j1*1 elementov ni moč kot , gotovih in jih zložiti
sfig kocke.
§'g‘«
Vintar, poslovodja ki je Emoni zvest že slavi] : 0. 30-letnici Emone je di 0p v°.i jubilej 30-letnico tu-nadvL~ 36 2 obnovo mesnice »V Vp-^dovoljen.
^0 ipj. 3 Poslovalnici delam že 8trankp F°znamo vse stalne naVadetZemo za njih želje in i	er Potrebe in jim sku-
šamo v kolikor nam je mogoče tudi ustreči. Ponavadi nam to tudi uspe. Čeprav nam dose-daj niti sanitarna niti tržna inšpekcija ni dala še nobenih pripomb glede ureditve oziroma pomanjkljivosti lokala smo zelo veseli, da smo mesnico obnovili in posodobili. Večje zadovoljstvo je delati v prostorih, ki so urejeni, moderno opremljeni, kjer hladilne vitrine resnično »delajo« in za katere veš, da se tudi stranke bolje počutijo. Na splošno pa je znano dejstvo, da je prodaja mesa in mesnih izdelkov izredno kočljiva in občutljiva zadeva.
V naši prodajalni prodamo dnevno okoli 600 kg mesa, oziroma približno dvoje govedi in pri tem postrežemo približno 1200 kupcev, če ne upoštevamo še tistih drobnih: »5 dekte in 10 dek one salame pa še kakšno pastetko zraven.« Vseh teh 600 kilogramov mesa pa je potrebno predhodno razsekati, razrezati, obrezati in sicer tako kot to zahtevajo mesarska pravila in seveda tudi kupec. To je seveda zahtevno delo in zahtevne so tudi stranke, ki jim je treba ustreči. Če jim ne, odidejo drugam.
Sedaj ko imamo moderne
Stane Vintar
hladilne pulte bomo v izložbeni vitrini razstavili in pripravili meso za na žar - zrezke, raž-niče, svinjske kareje in kateri-krat tudi celega odojka, saj vemo, da si danes vikenda oziroma piknika ob koncu tedna brez tega že ne moremo več zamisliti,« je ob slovesu dejal Stane Vintar.
Bomo videli, če bodo besedo tudi držah.
E-INFORMATOR
da bodo ti stroji že delovali v začetku prihodnjega leta. Priključeni bodo v Blagovnem centru, Emona Merkurju, Angroprometu Čuprija, Dolenjki - Novo mesto in še kje, o čemer se še dogovarjamo.
Povečane strojne zmogljivosti bodo predvidoma zadoščale največ dobri dve leti. Sedanji računalniški sistem bo konec leta 1981 star že 8 let. Ob 3-izmenskem delovanju je to zelo dolga delovna doba. Upoštevati moramo tudi strahoten razvoj tehnologije v proizvodnji računalnikov, na drugi strani pa še večji porast potreb. Mi potrebujemo računalniški sistem, ki je avtomatično povezan z uporabniki, za neposredno (sprotno) delo oziroma izvajanje določenih nalog.
Ob upoštevanju navedenega torej lahko ugotovimo, da nadaljnje povečanje sedanjega računalnika ne pride več v poštev, saj ne bi bilo niti racionalno niti smotrno. Vse to nam narekuje takojšnjo akcijo, posebno še, če upoštevamo dolžino uvoznih postopkov in dobavnih rokov. Konkreten predlog bo pripravljen še v tem mesecu.
MILOŠ PERTOVT
Nova trgovina v Cerkljah
Brežice, 19. julija - »Naslednja naložba, ki nas čaka je gradnja klasične prodajalne v Cerkljah, od Brežic oddaljenih približno 14 kilometrov,« je dejal Slavko Grmovšek, direktor delovne organizacije Emona Posavje.
V Cerkljah že imajo manjšo prodajalno, ki oskrbuje kupce tudi z Gorjancev in sosednjih vasi na Hrvaškem. Čeprav je prodajalna majhna, ustvari mesečno milijon din prometa, nova trgovina pa bo po njihovih predvidevanjih imela mesečno kar 15 milijonov prometa.
Naložba, za katero imajo načrte že gotove, in odobreno lokacijo, bo stala 8 milijonov dinarjev - in je v programu za leto 1980.
Emona tudi pod Triglavom
Prevzeli bomo pokroviteljstvo nad planinsko Kočo pri Triglavskih jezerih
Zgodovina koče sega v preteklo stoletje, vendar je njena podoba že povsem spremenjena. V vsem času od nastanka sem, je število planincev raslo in s tem tudi koča. Je ena najbolj obiskanih planinskih postojank, kar pa ni nič čudnega, saj stoji v dolini Triglavskih jezer, ki je verjetno najlepši predel v Julijskih Alpah in zato razglašen za Triglavski narodni park.
Posebne naravne zanimivosti Triglavskega narodnega parka so: slap Savica v Ukancu, stena Ko-marče, preko katere vodi strma in razgledna pot na rob Komarče (lep razgled) in dalje do Črnega jezera, kjer je razpotje poti na Komno, na Fužinske planine in h Koči pri Triglavskih jezerih. Najbolj običajen dostop do koče iz doline je od Savice preko Komarče in mimo Črnega
jezera (3 ure in pol ali iz Bohinja preko Ovčarije), od Doma na Komni 4 ure zimska pot čez Lepo Komno.
Od Koče Triglavskih jezerih (1683 m) so možni lepi izleti čez Hribarice na Dolič 3 ure, odtod proti Triglavu ali v Trento, Tičarica 1 uro, Kanjavec 3 ure, Dom na Komni 3 ure, čez Ovčarijo in planino Jezero v Staro Fužino 5 ur.
Mimo koče vodi trasa turnega smuka, ki teče od Vogla preko Komne in se konča v Krmi.
Vzdrževanju in prenavljanju koče je naše društvo Ljubljana-mati-ca vedno namenjalo veliko pozornost in tudi veliko denarja, vendar se v zadnjem času kaže velika potreba po preureditvah in zlasti po novih posteljah. Tega pa društvo s svojimi sredstvi ne zmore (razmeroma visoki osebni dohodki sezonskih delavcev, dostava kurjave, hrane in pijač iz doline; za 1 kg plačamo 13 dinarjev) zato je za na-daljni obstoj te kakor tudi drugih planinskih postojank, ki so objekti posebnega družbenega pomena, potrebno sporazumevanje s TOZD, kot je na prim. z EMONO.
S planinskimi pozdravi!
Druga obletnica E — centra Koseze
Ljubljana - 17. avgusta je minilo dve leti odkar smo v Kosezah odprli prvi sodoben E center. To je bil velik dohodek ne samo za TOZD Maloprodajo marveč tudi za celotno Emono, saj je pomenil nov korak k osvajanju sodobnejše in naprednejše tehnologije oziroma boljši skrbi za potrošnike.
E Center Koseze je v teh dveh letih realiziral 205,860.000 din prometa, kar je kljub začetnim težavam vzpodbudno. Tudi založenost oziroma izbira blaga je še vedno na nivoju prvega meseca, ko vemo da običajno poskrbimo za boljši izgled in izbiro.
Vzpodbudno je tudi da še danes v tem objektu združuje svoje delo 36 delavcev ali preko 50% vseh, vse od dneva otvoritve dalje.
TOZD MALOPRODAJA
IZ DELA SINDIKATOV
Dobri dohodkovni odnosi -večja stabilnost
Ljubljana, 12. julija - Člani koordinacijskega odbora sindikata SOZD Emona so se skupaj s člani republiškega odbora sindikatov Slovenije -delavcev trgovine, gostinstva in turizma na širšem sestanku, s člani poslovodnega odbora SOZD Emone dogovorili za družbeno akcijo - kompleksnega pregleda uresničevanja zakona o združenem delu, samoupravnega organiziranja in dohodkovnih odnosov v SOZD Emona.
Že sestavljeno koncepcijo naj bi predhodno obravnavali
na konferencah in v osnovnih organizacijah sindikata delovnih organizacijah, do konca meseca septembra. Predloge in stališča, ki jih bo oblikoval koordinacijski odbor in poslovodni odbor, tako politično kot ekonomsko pa bi na skupnem sestanku obravnavali s predstavniki CK ZK Slovenije, Gospodarske zbornice in predstavniki republiškega odbora sindikatov, delavcev trgovine, gostinstva in turizma.
Vsekakor bo akcija omogočila še boljši nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov tako v
trgovini kot v drugih dejavnostih in bo spodbuda na poti k še boljšim družbenoekonomskim odnosom. Istočasno pa je ta akcija uperjena proti vsem še prisotnim slabostim, ki jih moramo odpraviti in tako omogočiti nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in s tem doslednejše uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. Zveza komunistov in sindikati pa morajo biti gonilna sila v vsaki naši tozd in DO, tako pri oblikovanju stališč kot pri oblikovanju programov aktivnosti.
EMONA RENT-A-CAR
Premalo avtomobilov
w rn
Delovni kolektiv mesnice v Kidričevi ulici
LJUBLJANA, 13. julija -»Imamo premalo avtomobilov, da bi zadovoljili vse, ki žele avto na posodo,« je povedal Ma.jan Kastelic, vodja oddelka Rent-a-car pri Emona Globtur v Maximarketu. Oddelek je bil ustanovljen 1. marca letos v okviru poslovno-te-hničnega sodelovanja z Ljubljansko Avto Emono in je imel ob svojem rojstvu 14 avtomobilov, izključno samih volks-vvagnovih golfov, sedaj pa jih ima že 30, do konca leta jih pričakujejo še 20 ter pet mercedesov tipa 280 S.
Zanimanje za Rent-a-car je tolikšno, da bi brez reklame posodili tudi 100 avtomobilov, če bi jih seveda imeli. Razumljivo, saj za rent-a-car vozila ne veljajo prepovedi - par, nepar.
In kdo si izposoja avtomobile?
V glavnem gre za večmesečni ali celo letni najem avtomobila s strani gospodarskih organizacij, drugi po vrsti so tuji turisti, slednji v manjši meri, saj avtomobilov primanjkuje.
Dnevna najemnina je 290 din ter 2,70 din za prevoženi
kilometer, tedenska je 1.830 din ter 2,70 din 4.000 prevoženih kilometrov, gorivo pa plača porabnik sam. Zavarovanje je kasko z odbitno franšizo 4.000 din. Poleg tega je pogoj, da je voznik star najmanj 21 let in da poseduje veljavno vozniško dovoljenje najmanj že 2 leti.
Deset vozil imajo v dnevnem najemu, od teh so trije na Bledu, dva pa v Portorožu, ostali pa so v ljubljani!
E-INFORMATOR
SPRAŠUJTE - ODGOVARJAMO
Samoupravljalski leksikon
■ VEST IZ PTUJA
Obnovljena Tekstilna hiša Merkur
Z dobrim poslovanjem, z veliko delovnega elana, volje in samoodpovedovanja so si v kolektivu Emone Merkur Ptuj v zadnjih letih postavili realno osnovo za posodobitev nekaterih svojih prodajaln.
V želji približati se potrošniku, mu omogočiti sodobno, solidno in strokovno postrežbo, so se tako v mesecu avgustu končala obnovitvena dela v Tekstilni hiši Merkur.
Posodobitev je v ponos 170 članskemu kolektivu Emone Merkur. Z veseljem tudi ugotavljajo, da je naletela na ugoden odmev med potrošniki.
Tekst in foto: Vilko Pešec
Marko Sok, novi direktor DO Emona Merkur Ljubljana
Rodil se je 27. avgusta 1943 v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici. Ekonomsko fakulteto v Ljubljani je končal 1967. leta 1972 pa je končal III. stopnjo študija smeri marketing na Fakulteti ekonomskih ved v Zagrebu.
Do sedaj je opravljal naloge republiškega podsekretarja za prehrano pri republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pred to pomembno in odgovorno funkcijo pa je bil 4 leta vodja sektorja marketinga pri Inštitutu- za ekonomiko, organizacijo in tržne raziskave pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Na začetku opravljanja odgovornih in zahtevnih nalog direktorja največje maloprodajne delovne organizacije v SOZD in ene največjih v Sloveniji želimo tov. Marku čim-več delovnih uspehov.
PAVEL GROZNIK
V avgustu je pričel opravljati naloge direktorja delovne organizacije Emona Merkur Ljubljana Marko Sok, mg. oec.
Za direktorja je bil imenovan na seji delavskega sveta DO dne 16. 3. 1979.
ABANDON
Vsak odstop od pravic, ki izhajajo iz neke pogodbe, in pravica, da se' s prepustitvijo določenega premoženja razbremenimo vsake nadaljnje odgovornosti.
AKCEPT
Splošno, sprejem obveznosti, dajanje dovoljnja ali soglasja. Posebno, akcept je izjava trasata na menici (podpisnika menice), da bo meničnemu upniku (dajalcu kredita) v roku dospelosti menice izplačal menično vsoto.
AKORD
Eden načinov ugotavljanja delavčevega zaslužka, ki ga srečamo v določenih vrstah kapitalističnih podjetij. Zaslužek po akordu se ugotavlja tako, da se vnaprej dogovorjena vsota po enoti proizvoda (kosu, obsegu nekega dela, številu operacij itd.) množi s številom proizvodnih enot ne glede na čas, v katerem je bilo delo opravljeno. Akord je lahko posamičen ah skupinski. Ker spodbuja delavca k izjemnemu naprezanju, da bi v rednem delovnem času proizvedel čim več enot in podaljšal delovni dan, se akord pojavlja kot metoda večjega izkoriščanja delavca od povprečne eksploatacije v kapitalizmu.
AKREDITIVI
Različni instrumenti plačilnega prometa, s katerimi se koristniku daje na razpolago določena vsota denarja, ki jo lahko koristi v določenem roku na lastno pobudo, vendar najpogosteje pod pogojem nekega dejanja (predložitev določenih dokumentov) ali izpolnitve kakvih posebnih pogojev.
Tako npr. kupec blaga odpira akreditiv pošiljatelju blaga, na podlagi katerega pride le-ta v banko zaradi izplačila na osnovi dokaza, da je blago odposlal (tovorni list, fakture, potrdilo o uradnem merjenju itd.).
AKTIVA
V ekonomskem smislu obsega vrednost vseh sredstev gospodarske organizacije, ki so namenjena opravljanju njenih nalog. Premoženje delimo na nepremičnine (zemljišče, stavbe, vzidani stroji ipd.) in
premičnine (vsi deli premoženja, ki niso vezani na zemljišče: prevozna sredstva, naprave in stroji, ki niso vzidani, gotovo blago, reprodukcijski material, neizgotovljeni izdelki, denar, terjatve itd.). V naših samoupravnih gospodarskih
ali namakanje, denarja za graditev stanovanj ali tovarne itd.).
Akumulacija v ožjem smislu je izločanje dela dohodka zaradi povečanja vrednosti poslovnih sredstev gospodarske organizacije oziroma tisti del do-
Ob priliki naše ankete z naslovom: »Bralci -urejujte E-Informator« smo prejeli predlog, da bi v našem glasilu, v posebnem kotičku objavljali in tolmačili posamezne pojme naše zakonodaje in odgovarjali na posamezna vprašanja naših bralcev, kar bi vsekakor prispevalo k dojetju zakona o združenem delu ter kvalitetnejšem razpravljanju t in odločanju delavcev. Pričeli bomo z maj-‘hnim samoupravljalskim leksikonom - besednjakom pojmov in izrazov iz ekonomike in poslovanja organizacij združenega dela.
organizacijah združenega dela obsega aktiva vsa sredstva v družbeni lasti, s katerimi upravljajo združeni delavci, in sicer: 1. vsa poslovna sredstva, ki služijo izvajanju gospodarskih nalog, in 2. vsa neposlovna sredstva, ki služijo v negospodarske namene. Poslovna sredstva delimo na osnovna (sredstva dela, stavbe, zemljišče in druga sredstva, ki se po zakonskih predpisih štejejo za osnovna) in obratna sredstva (surovine in drug reprodukcijski material, nedokončani izdelki, gotovi, vendar neprodani izdelki, denarna sredstva, terjatve ipd.). Neposlovna sredstva obsegajo: rezervne sklade (za kritje izgub, za višje izplačane osebne dohodke itd.) in sredstva skupne porabe (stanovanjske zgradbe, počitniški domovi, restavracije, ambulante in neporabljena denarna sredstva sklada skupne porabe).
Aktiva (kot knjigovodski pojem) je leva stran bilance stanja, na kateri se po pravilu izkazuje vrednost vseh dobrin, ki predstavljajo aktivo v ekonomskem smislu.
AKUMULACIJA
V splošnem smislu pomeni zbiranje ali kopičenje z določenim namenom (npr. žita za ustvarjanje zalog za nerodovitna leta, vode v umetnih jezerih za prizvodnjo elektroenergije
AKTUALNA RAZMIŠLJANJA
Motivacija za delo in odgovornost
Zakon o združenem delu prinaša na področju uporabe, upravljanja in razpolaganja z družbenimi sredstvi bistvene novosti in opredeljuje pravice, obveznosti in odgovornosti. Kljub teoretično še ne obdelani opredelitvi odgovornosti je moč iz poglavja ZZD o upravljanju družbenih sredstev izluščiti usmeritve, na osnovi katerih bo verjetno prišlo tudi do pravne opredelitve odgovornosti.
Menim, da se premalo zavedamo tudi pomena motivacije, ki je kljub temu, da je psihološki dejavnik odločilna za uspešno doseganje smotrov in temeljnih ciljev vsake OZD. Obenem pa je prav motivacija oziroma motiviranost vzvod in vspodbujevalec aktivnosti vsakega posameznika.
Res je, da so ti motivi lahko različni in da so odvisni od nazorov vsakega posameznika in spoznanih vrednot tistih, ki
odločajo (delavcev), OZD in družbenopolitične skupnosti kot celote. Te željene kakovosti pa morajo služiti posamezniku in preko njega OZD. Pri tem gre seveda za nujno usklajevanje interesov posameznika, OZD in družbe, ki tako usklajeni vodijo k zadovoljitvi:
•	osebnih vrednot posameznika in njegove družine-kot so gmotne potrebe, duhovne potrebe po znanju, kulturi in samoupravnem delovanju, ter kot trajni smoter osebna blaginja in zadovoljstvo, kar se izraža v samopotrditvi in uveljavitvi v samoupravljanju in osebnem razvoju;
•	združenih delavcev ob sočasnem pokrivanju potreb in družbe in javnosti kot so: pokrivanje tržnih potreb, financiranje skupnih in splošnih družbenih potreb ter uresničevanje poslovnih ciljev (reprodukcija, dohodek in samoupravljanje), kar vodi k
uresničitvi trajnega smotra OZD: uspešnosti organizacije in njeni gospodarski moči;
• zadovoljevanju vseh potreb družbe in njenih članov, katere trajni smoter - razcvet družbe se izraža s splošnim blagostanjem, napredkom ter uresničitvijo samoupravnih odnosov in ugleda v svetu.
Osnova za doseganje teh smotrov so končni temeljni cilji vsake OZD, ki morajo biti opredeljeni v njeni statutarni, tekoči in razvojni politiki. Ti cilji pa bodo uresničljivi oziroma dosegljivi le, če bodo pre-
ko samoupravnih aktov, kot so SS o združevanju dela delavcev, statut, SS o temeljih planov itd. poznani vsem delavcem in jih tudi oni sprejemajo za »svoje« cilje.
Ob tem bo že sklenjen »tokokrog« interesov in vzpodbujena motiviranost za združevanje dela, katerega gmotna osnova so družbena sredstva, ki jih moramo delavci smotrno uporabljati, nenehno obnavljati, povečevati ter izboljševati.
RUTAR FRANC
hodka, ki se s sklepom združenega dela po bilanci vnaša v poslovni sklad. Namen tega izločanja je ustvariti lastna sredstva za razširitev in posodobitev zmogljivosti za proizvodnjo in dvigovanje produktivnosti dela za nadaljnje povečanje dohodka in stalno izboljševanje delovnih pogojev, odpiranje novih delovnih mest in povečanje zaposlenosti, za povečanje lastnih obratnih sredstev itd. Akumulacija je temelj napredka vsake posamezne gospodarske organizacije združenega dela, gospodarstva v celoti in družbene skupnosti sploh.
Akumulativnost gospodarske organizacije se iskazuje s stopnjo, ki jo dobimo, če skupno realizirano akumulacijo (neto proizvod ali dohodek, zmanjšan za izplačane osebne dohodke) delimo s skupno angažiranimi sredstvi (vrednost osnovnih in obratnih sredstev). Torej akumulativnosti ne določamo le na osnovi sredstev, izločenih v sklade gospodarske organizacije, temveč na osnovi skupne akumulacije, ki obsega: sredstva, vložena v poslovni sklad delovne organizacije, sredstva izločena za zakonske in pogodbene obveznosti, ki se na osnovi pozitivnih predpisov plačajo iz dohodka, pa tudi sredstva, ki jih po bilanci vlagamo v sklade skupne porabe za graditev stanovanj in objektov družbenega standarda.
ALOKACIJA
Dodelitev surovin in drugih ekonomskih dobrin, uvoznih kvot, deviz itd. posameznim udeležencem v delitvi.
AMORTIZACIJA
Postopno usihanje neke vrednosti v nekem časovnem obdobju. Amortizacija posojila (dolga) je njegovo postopno usihanje z odplačevanjem, ki poteka z izplačilom vnaprej določenih odplačilnih zneskov (anuitet) v določenih rokih. Amortizacija osnovnih sredstev je postopno prenašanje vrednosti osnovnih sredstev na vrednost izdelkov, in sicer v zneskih, ki odražajo izrabo teh sredstev v delovnem procesu. Zneski, ki jih z odpisom vrednosti osnovnih sredstev kot strošek proizvodnje prenašamo na vrednost
(ceno) izdelka, izločamo iz skupnega dohodka in vlagamo v amortizacijski sklad. Dernama sredstva amortizacijskega sklada služijo obnavljanju izrabljenih (amortiziranih) osnovnih sredstev, to je zamenjavi z novimi.
Obstajata dve temeljni obliki obračunavanja amortizacije osnovnih sredstev: časovna amortizacija in amortizacija po učinku (ali takoimenovana funkcionalna amortizacija)-Noben način ne zagotavlja povsem zanesljivega obračuna, ki bi ustrezal dejanski fizični in moralni izrabi sredstev. Zato amortizacije osnovnih sredstev ne rešujemo le z enostavno uporabo ene od metod obračuna, pač pa je to predvsem predmet določene politike podjetja in družbene skup; nosti, katere cilj je zagotoviti polno nadomestilo ne le za fizično, temveč tudi za moralno izrabo, ki nastaja zaradi tehnološkega zastarevanja osnovnih sredstev. Hiter znanstvenote-
hnični napredek spodbuja gospodarske organizacije k politiki pospešene amortizacije, to je, da v čim krajšem času izvedejo odpis osnovnih sredstev.
Vendar pa nerealno visoki odpisi spodbujajo neupraviče; no dviganje cen izdelkov, ki jih takšna amortizacija bremeni, pri nespremenjenih cenah pa vodi k zmanjševanju dela dohodka (v kapitalizmu dobička), za katerega se plačuje prispevek (davek), ki služi zadovoljevanju splošnodružbenih potreb. Zato tudi pri nas kot V drugih državah politiko amor; tizacije urejamo z zakonskimi predpisi, ki predpisujejo najmanj obvezno amortizacijo in določajo pogoje za uporabo pospešene amortizacije.
V naslednji številki E-ID; formatorja bomo pojasnili kaj je: anuiteta, aval, ažio, banka, bilanca stanja i® uspeha, blago, blagovna proizvodnja, blokirana sredstva, bonifikacija, boniteta in kaj je borza, nato pa bomo pričel* s pojmi pod črko C. Odgovori; li bomo na vsa vprašanja, k* jih boste poslali na naš naslov s pripisoma: »Za samoupravljalski leksikon«
»Emona«
položila
popravni
izpit
Za ponovno ocenitev izdel" kov iz skupine »trajne klobas6 in mesni izdelki« se je priglasi’ la le »Emona« - Mesna ind**; strija Zalog-Ljubljana. Ob pr1'! ocenitvi so bili izločeni izdelk1 tega proizvajalca.
Pri ponovni analizi »emonska salama«, »pečena mesr>a slanina« in »kraški zašink« dobili prehodno oceno ter s6 lahko prodajajo.
Politika Expres Beograd
<?e
emona hoteli, ljubljana tozd terme Čatež, brežice
OBVESTILO
Obveščamo vse temeljne in delovne organizacije, družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti, banke, zbornice, združenja, društva ter druge poslovne sodelavce in goste, da je delavski svet Zdravilišča Čateške Toplice sklenil na svoji seji dne 26.1.1979, da temeljna organizacija spremeni svoje ime.
Odslej bo naš novi naslov naslednji:
EMONA HOTELI LJUBLJANA TOZD TERME ČATEŽ, o. sub. o.
68250 BREŽICE
Hotel Terme letos
Čatež, 19. julija - Delo, na gradbišču v Čateških toplicah, ki je v juniju zamrlo za 12 dni, se nadaljuje s pospešenim tempom, tako da pričakujejo, da bo novi hotel Terme že letos sprejel prve goste. Oba partnerja, izvajalec - novo-
meški Pionir in investitor Emona, sta se sporazumela za tretjega razsodnika - arbitražno delovno skupino. Pričakovati je, da bodo v kratkem rešili probleme, zlasti presežnih del in razlike v ceni.
■ IZLET UPOKOJENCEV NA AVSTRIJSKO KOROŠKO
V Štepanjskem naselju raste nov Emona center
TOZD Maloprodaja DO Emona Merkurja, ki je eden od nosilcev preskrbe v Ljubljani, Uradi v Štepanjskem naselju nov sodoben prodajni objekt za preskrbo prebivalstva te nove soseske z osnovnimi prehrambenimi artikli. Tudi ta Emona center bo tako kot Prvi v Kosezah imel 2535 m2 celotne površine, od tega pa bo kar 1279 m2 namenjenih čistim prodajnim površina oz. kupcem.
Za sosesko oz. prebivalce Štepanjskega naselja in naselij južneje ob Litijski cesti bo to Prav gotovo razveseljiva novost, ki jo že dolgo časa pričakujejo in tudi potrebujejo.
Objekt bo skupaj z vso opremo veljal 77 milijonov dinarjev in se financira iz združenih sredstev Interne banke SOZD-a Emona, saj kredit pri Gospodarski banki Ljubljana, zaradi znane situacije in nelikvidnosti ni bil odobren. Izvajalec IMOS, oz. Stavbenik Koper s svojimi kooperanti poskuša loviti terminski plan in zagotavlja, da bo objekt končan v pogodbenem roku, t. j. do konca meseca novembra.
V tem objektu bo kupcem na voljo poleg bogate izbire blaga dostop na parkirišče E-centra s prodajnimi vozički. S tem objektom, t. j. tretjim Emona centrom v Ljubljani pa bo realizirana še ena od nalog iz srednjeročnega plana in izboljšana preskrba prebivalcev, ki je v nekaterih novih soseskah še preskromna.
1 ZA VAS KUHA MIČO JEREMIČ
Danes so gobe - dober tek!
, Gremo po gobe - ne v prene-,i riern smislu, ampak dobese-
Jiu°’ \n to po bukove ostrige, jjb ni. So. Kje? Dobe se v v Y°nmem blagovnem centru Rubijam na gmartinski ce-
„ ?ukove ostrige, manj znane ^ be, ki jih goje v Agroplodu v eku so zelo okusne gobe le .Praviti jih je treba pravilno. liaki^0 Jcremič, šef kuhinje v Za 6 inskem hotelu Union je tQ Vas pripravil nekaj recep-
stP°be so po hranilni vrednotila 6na^e boljšim vrstam zele-rj, v: Odlikuje jih izredna aro-len- ako, da tudi najboljša ze-java zaostaja za njimi. Z go-
bami lahko raznim jedem okus izboljšamo, prah in izvleček pa sta kot začimbi dovoljeni tudi v dietni prehrani.
Juha iz bukovih ostrig - za 5 oseb
75 dkg krompirja, 5 dkg korenja, 1/2 kg bukovih ostrig, 5 dkg čebule, 1/2 dl olja, žlico bele moke, 1 dl mleka, 1 dl belega vina, 1/2 dl kisle smetane, sol, česen ter lovorjev listič.
Na kocke narezan krompir kuhamo. Korenje naribamo in ga dodamo h krompirju, solimo, popramo, dodamo lovorjev list in kuhamo do mehke-
* ŠPORT IN REKREACIJA
Vi. Letne športne igre Emone
11 '■ oktobra 1979 v športnem parku na Kodeljevem v Ljubljani
tekmovanj
'as|ednjih panogah:
•	balinanje
•	kegljanje - ženske, moški
•	košarka - ženske, moški
•	kros - ženske, moški
•	mali nogomet
•	namizni tenis - ženske,moški
ga. Na olju in drobno sesekljani čebuli naredimo prežganje in ga dodamo h krompirju. Odcejene gobe narežemo na lističe in kuhamo skupaj s krompirjem. Dodamo mleko "in vino ter odišavimo s sesekljanim peteršiljem. Pred serviranjem dodamo kislo smetano.
Bukove ostrige z možgani - 4 osebe
Potrebujemo 1 kg bukovih ostrig, 10 dkg čebule, 1 dl olja, 1/2 kg svežih možganov, česen, sol, poper in malo zelenega peteršilja.
Drobno sesekljano čebulo pražimo na olju, dodamo očiščene možgane in jih z začimbami dobro prepražimo, dodamo dobro odcejene narezane gobe in jih še dobro prepražimo, osolimo, rahlo popopramo, dodamo česen in sesekljan peteršilj ter takoj postrežemo.
Bukove ostrige s kislo smetano - 4 osebe
Potrebujemo 1 kg bukovih ostrig, 10 dkg čebule, 1 dl olja, sol, poper, česen, zeleni peteršilj, žlico moke, 1/2 dl vina in 2 dl kisle smetane.
Sesekljano čebulo pražimo na olju, dodamo moko in pražimo do rumenega. Zalijemo z malo hladne vode, dodamo začimbe ter sesekljane gobe iz slanice. Dušimo, dodamo sesekljani peteršilj, česen, vino in kislo smetano. Tako pripravljene gobe se zelo lepo podajo k mesu pečenem na žaru.
• plavanje - ženske, moški
•	streljanje - lahko tudi mešane ekipe
•	šah - lahko tudi mešane ekipe
•	tenis - posamezno
•	vlečenje vrvi
šča v letne športne igre Emona bi morale biti na igriščih Zdravili-?koljc /ateških toplicah. Zaradi kasnitve gradbenih del in urejanja 'tt°šnia>°do šP°rtne igre v Ljubljani - športnem parku na Kodeljevem. Z1laEovaibOVOst ie tudi v tem, da bodo tu nastopile le izbrane ekipe, -n»h orga^j na izbirnih tekmovanjih med TOZD v posameznih delov-
*a šport0-6 orSan>zacijc naj dostavijo pismene prijave na naslov: Odbor naikasr. l-n rekreacijo, SOZD Emona 61000 Ljubljana, Miklošičeva c. 4, ^ CJe do 14. septembra 1979.
bo 20. septembra 1979 ob 10. uri v Ljubljani, Kersnikova 2 °rSanai ,aVe rnorai° biti podpisane od individualnega poslovodnega ^ n potrjene s štampiljko delovne organizacije.
°rgani»Vfnt.ue*ne informacije ter pravilnik športnih iger dobite pri fon 24.951 eekreacije Miri Težakovi, Ljubljana, Miklošičeva 4, tele-
Odbor
Bukove ostrige s telečjim sautejem
Za 4 osebe potrebujemo: 1/2 kg teletine brez kosti, deciliter olja, srednje veliko čebulo, česen, peteršilj, 1 kg bukovih ostrig, 1/2 dl vina, ščepec moke in 1/2 dl kisle smetane.
Telečje meso narežemo na lističe in jih opečemo na olju, dodamo sesekljano čebulo in pražimo da zarumeni, dodamo moko in česen, zalijemo z malo vode ali kostno juho in dušimo do mehkega. Dodamo narezane gobe, začinimo in na koncu dodamo vino in kislo smetano. Postrežemo z zeleno ali sestavljeno sezonsko so-. lato.
* Pri kuhanju vam želim obilo uspeha in dober tek!
»limau čez izaro...«
Ljubljana 25. julija - Klub upokojencev je priredil izlet po Koroški. Udeležili so se ga upokojenci, ki so se prijavili za ta izlet in se odpeljali v lepem vremenu, kot je to že v navadi za naše izlete, v dveh avtobusih. Ob odhodu smo dobili še obilno malico. Pot nas je peljala po prelepi Gorenjski v še lepšo Koroško.
Ustavili smo se po kratkih formalnostih na meji najprej v slovenski gostilni Mally, kjer smo menjali denar v avstrijske šilinge. Nato smo se peljali do najvišje ležeče slovenske vasi Sele (1551 m), kjer smo bili nemalo začudeni nad čistočo in urejenostjo vasi. Sprejel nas je slovenski duhovnik, ki živi v tej vasi brez pokojnine po 40 letih misijonarjenja v vzhodni Aziji. Razkazal nam je 400 let staro cerkev Sv. Urha, ki je pod spomeniškim varstvom in jo popravljajo. Poleg te cerkve je nova zelo moderna cerkev. Okrog stare cerkve je lepo urejeno pokopališče. Na pokopališču so postavljeni enostavni križi z napisi, ki so razen enega vsi slovenski. Duhovnik nam je povedal, da ima vsako nedeljo v raznih bližnjih cerkvah po tri slovenske pridige in da nemški jezik slabo obvlada, pač pa govori angleško, francosko in več azijskih jezikov. Spraševali smo ga tudi o osnovni šoli in nam je povedal, da uči slovenski verouk, otroke pa učijo v slovenščini, imajo pa tudi nekaj ur nemščine.
Sele smo obiskali ne samo zaradi naj višje ležeče slovenske vasi, temveč tudi zato, ker se je od tu začela in razširila vstaja slovenskega naroda na Koroškem proti Hitlerjevi okupaciji. Hitlerjanci so slovenskemu življu na Koroškem povzročili mnogo gorja in žrtev, saj so vprav iz Sel bili
Rudi Štucin, član kluba upokojencev Emona iz Kopra, se kljub temu, da si že tri leta naklada na ramena svoj deveti križ, udeleži vsakega izleta, ki ga organizirajo člani kluba
ljudje, ki so jih obglavili med okupacijo na Dunaju in so njihove slike na ogledu ob vhodu stare cerkve.
Po kratkem postanku v slovenski gostilni smo se nato odpeljali iz Sel skozi Borovlje, ki je sedaj že precej mešano z nemci, ima pa slavno puškarsko industrijo. Pot nas je nato vodila čez Obirsko, mimo Šaj-de proti Šmarjeti ter mimo Galicije, Miklavževega, Žitare vasi, Štebena v Podjuni do Pliberka, kjer smo imeli kosilo v slovenskem hotelu Breznik. Kosilo je bilo odlično in kar je najbolj hvale vredno, hitro servirano. Po kosilu smo si ogledali mesto. Zelo strnjene hiše, vendar smo srečavali zelo malo ljudi na cesti, verjetno zara-
di dopustov in počitnic. Trgovine so bile takrat vse zaprte. Na doljnem koncu ulice pa se poleg nemške besede Bank na široko kaže napis Posojilnica v slovenščini.
Po kosilu smo se odpeljali proti Gosposvetskemu polju, kjer smo si ogledali vojvodski prestol, zgodovinski pomnik slovenstva, kasneje pa še spomenik koroškim partizanom v Velikovcu, ki so ga že leta 1953 porušili avstrijski nacisti, vendar so ga naši ljudje zopet re-novirali. Na pokopališču pa smo videli spomenike, večinoma s slovenskimi priimki, vendar z nemškim pravopisom.
Iz Velikovca smo se peljali mimo Ruda, Št. Pavla, St. Andraža do Celovca, kjer pa nismo slišali nobene slovenske
Delo v našem klubu se je zelo razmahnilo glede na število članstva, saj nas je sedaj preko tisoč. Vse to zahteva, da temu prilagodimo tudi primemo organizacijo.
Sestanek pri predsedniku zveze sindikatov Slovenije tov. HAFNERJU Vinku nam je nakazal nekaj smernic za razvoj in poživitev takih velikih upokojenskih klubov. Zato smo se odločili, da v našem klubu razvijemo zaradi večje aktivnosti še delegatski sistem. Tako smo določili delegata za glavni odbor sindikata našega SOZD-a; tovariša GREGORINCIČA Adolfa, njegov namestnik pa je tov. VIDRIH Tone. Delegat našega plenuma je član koordinacijskega odbora sindikata SOZD tov. GROZNIK Pavle, ki je obenem tudi namestnik predsednika koordinacijskega odbora tov. KINKA Dušana.
Prav tako nameravamo ustanoviti tudi aktive, v kate-
besede več. En naš udeleženec izleta je celo doživel nadutost avstrijskega gostilničarja ob plačilu, ko mu je rekel, če lahko plača v dinarjih: »Kaj nam bodo vaši dinarji, ko pa imamo dovolj mark in dolarjev«. To mu je seveda rekel v nemščini. Iz Celovca smo se odpeljali domov, kamor smo prispeli nekaj pred 22 uro.
Ogledali smo si lepo Koroško le deloma. Kdo je kriv, da ni več naša je boleče vprašanje. Videli pa smo, da tam žive še naše trdne korenine in dokler bodo živeli taki ljudje, nas ni treba biti strah, da bodo Slovenci izumrli. Mogoče se bomo še kdaj združili in zaživeli skupaj, ker ta dežela je naša, četudi se sedaj tam šopiri tujec.
JOŽE BREŽAN
rih bodo zastopani upokojenci, in sicer za delegata v SZDL, v ZKJ in ZB. Da bi nam bilo to omogočeno, pošiljamo vsakemu članu našega kluba posebni obrazec »POSEBNI PODATKI«, ki nam bodo služili za to organizacijo.
Klub bo organiziral za večji razvoj naše organizacije v nekaterih krajevnih skupnostih predstavništva kluba upokojencev Emone in sicer:
•	za Dolenjsko, kjer bo predstavnik tov. MURN Vane,
•	za Ilirsko Bistrico tov. MACAROL Drago in
• za Koper tov. ŽIGON Ivan.
Vsi tako izvoljeni predstavniki so avtomatično člani plenuma kluba upokojencev.
Obrazec POSEBNI PODATKI naj vsi člani kluba upokojencev v vseh rubrikah ustrezno izpolnijo, podpišejo in najkasneje v 15 dneh po prejemu pošljejo v pisarno kluba: Ljubljana, Miklošičeva ulica 4.
■ ODBOR ZA ŠPORT IN REKREACIJO
OBVESTILO
VSEM DO V SOZD EMONA LJUBLJANA IZVLEČEK
iz zapisnika 3. sestanka odbora za šport in rekreacijo, ki je bil dne 21. 8. 1979 ob 8. uri v Trubarjevi 3 (Centromerkur).
PRIPOMBE NA 15-DNEVNO RAZPRAVO GLEDE ŠPORTNIH IGER EMONE
V zvezi s spremembo načina tekmovanja na športnih igrah smo prejeli dve pripombi:
•	TOZD Maximarket se ne strinja s spremembo.
•	DO Posavje predlaga, da bi uvedli kot novo panogo še rokomet, s čimer se odbor ne strinja.
Glede na to, da drugih predlogov in pripomb ni bilo, so bili
sprejeti naslednji
SKLEPI:
•	Pred letnimi igrami Emone se morajo izvesti izbirna tekmovanja med TOZD v okviru DO, tako da bodo na igrah tekmovale le najboljše ekipe DO v posameznih panogah.
•	Kot tekmovalna panoga se košarka ne izključi.
•	Za kros in plavanje lahko DO prijavijo neomejeno število tekmovalcev, vendar vnaprej določijo 2 tekmovalca v vsaki kategoriji, ki tekmujeta za ekipo.
•	Izjemoma lahko na letošnjih športnih igrah DO Emona hoteli tekmujejo kot TOZD.
•	DO Emona Merkur se dovoli, da lahko letos v nogometu sodeluje z dvema ekipama.
Predsednik odbora: Dušan Eržen
■ DELEGATSKI SISTEM
Reorganizacija
kluba
upokojence v
fr r*

	n
	
!	V lil	
EK?	S mi	1 &.■V	gPpllllm*
Spominski posnetek na Gosposvetskem polju
Nagradne Emonine hišice
Emonci gremo na Triglav
Koordinacijski odbor sindikata SOZD EMONA je na predlog in priporočilo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Planinske zveze Slovenije sprejel sklep, da predlaga vsem TOZD in DO v SOZD Emona, da sprejmejo pokroviteljstvo nad planinsko kočo pri Triglavskih jezerih, ki jo upravlja PD Ljubljana-Matica.
Zato organizira Odbor za šport in rekreacijo sindikata SOZD EMONA v dneh 14., 15. in 16. septembra 1979 izlet Emoncev na Triglav in Triglavska jezera.
Program izleta je naslednji:
I.	IZLET NA TRIGLAV:
Petek 14. 9.
obli. uri - odhod z avtobusi iz Ljubljane - Trg osvoboditve na Rudno polje na Pokljuki
ob 13. uri - zbor na Rudnem polju in pohod preko Vodnikove koče na Kredarico (ca. 5 ur hoje)
-	večerja in prehočišče
Sobota 15. 9.
ob 6. uri	- odhod na vrh Triglava in povratek do Doma na Kredarici
ob 9. uri	- odhod preko Planike, Doliča in Hribaric do Koče pri
Triglavskih jezerih (ca. 7-8 ur normalne hoje)
-	večerja in prenočišče
Nedelja 16. 9.
ob 9. uri - zbor Emoncev in prevzem pokroviteljstva nad Kočo pri Triglavskih, jezerih
II.	IZLET NA TRIGLAVSKA JEZERA Sobota 15. 9.
ob 12. uri - odhod z avtobusi iz Ljubljane - Trg osvoboditve do Doma pri Savici
ob 14. uri - zbor pri Domu pri Savici in pohod do Doma na Komni (ca. 2 uri hoje)
- večerja in prenočišče
Nedelja 16. 9.
ob 6. uri - odhod iz Komne do Koče pri Triglavskih jezerih (ca. 3 ure hoje)
ob 9. uri - zbor Emoncev v Koči pri Triglavskih jezerih in prevzem pokroviteljstva nad kočo
III.	POVRATEK OBEH IZLETOV IZ KOCE PRI TRIGLAVSKIH JEZERIH
Nedelja 16. 9. od 11. do 13. ure
1.	varianta: preko Komne do Doma pri Savici (ca. 4,5 ur hoje)
2.	varianta: čez Komarčo do hotela Zlatorog v Bohinju (ca. 2,5 ur hoje)
3.	varianta: preko planin Ovčarija, Dedno polje, Jezerca, Vogarja v staro
Fužino oz. Ribčev laz v Bohinju (ca. 5 ur hoje)
od 17. do 19. ure - odhod avtobusov iz Bohinja (Dom pri Savici, hotel Zlatorog, Ribčev laz).
Organizator nosi stroške prevoza, večerij in prenočišč v planinskih kočah. Za zajtrke, malice in ostala okrepčila poskrbijo udeleženci sami.
Izleta se lahko udeležijo delavci SOZD Emona in njihovi najožji družinski člani (zakonci, otroci, s tem, da le-ti prispevajo za stroške izleta din 100).
Udeleženci izleta morajo imeti odgovarjajočo planinsko opremo. Organizator si pridržuje pravico, da iz izleta izloči udeležence, ki ne bi imeli odgovarjajoče opreme.
Izlet bodo vodili vodniki PD Ljubljana-Matica. V primeru izredno slabega vremena izlet odpade.
Prijave za izlet sprejemajo referenti za šport in rekreacijo osnovnih organizacij sindikata v TOZD in DO in odbor za šport in rekreacijo SOZD Emona (tov. Mira Težak, Ljubljana, Miklošičeva 4 - tel. 24-951 ali 20-779)
do vključno 12. septembra 1979.
Odbor za šport in rekreacijo sindikata SOZD Emona
•OHiNj _ PANORAMA
JpMEl
!, fr
drhikiMn
»Uti N Triu**
21F1 -rt

. :*L l

CL
/v4-
Pozdrav s Triglava so nam poslali »ravninski« planinci iz našega tozda v Čateških toplicah. So pa res kaveljni!
Hvala lepa!
Hotel Holldav Inn odprt
LJUBLJANA, 6. septembra - Kolektiv ljubljanskega hotela Union je slovesno odprl novi hotel Holiday Inn, ki ima 200 postelj v 133 sobah in šestih apartmajih. Ima bazen, sauno, solarij in trim kabinet in konferenčne dvorane. Sodi v okvir svetovno znanih hotelov Holiday Inn, ki so na vseh celinah in v 43 državah, skupaj 1.740 hotelov. S to moderno hotelsko hišo, ki posebej glede imena in po uslugah, ki jih nudi, sodi v svetovni vrh tovrstne turistične ponudbe, se je delovna organizacija Emona hoteli močno približala skupnemu številu 4 tisoč postelj, s čimer se uvršča na prvo mesto med slovenskimi hotelirji.
Naložba 161 milijonov 935 tisoč dinarjev.
E-INFORMATOR
DO Emona Merkur TOZD Maloprodaja
Disciplinska komisija temeljne organizacije združenega dela Maloprodaja v DO Emona Merkur Ljubljana je po opravljeni javni obravnavi dne 18. julija 1979 izrekla
javni opomin
zoper naslednje delavce:
Kocman Angelco in Mojco Geč iz poslovne enote v Ljubljani na Resljevi cesti 3, zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti po čl. 126 tč. 1. pravilnika o delovnih razmerjih;
Marijo Zore iz poslovne enote v Tacnu zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti po čl. 126 pravilnika o delovnih razmerjih;
Heleno Bolhar iz poslovne enote na Viru zaradi lažjih in hujših kršitev delovnih obveznosti po čl. 125. tč. 2. in 5. ter čl. 126. tč. 23. pravilnika o delovnih razmerjih;
Antona del Fabra iz poslovne enote v Novih Jaršah zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti pravilnika o delovnih razmerjih.
Disciplinska komisija
■ KRATKOROČNA POSOJILA ZAVIRAJO IZVOZ
Kumarice in paprike
LJUTOMER, 27. avgusta -Kakor nam je povedal Jože Strumf, direktor prodajno odkupnega centra, te dni odkupijo in pripravijo za izvoz v ZR Nemčijo po sedem vagonov kumaric za vlaganje. Največ jih dobe iz Pomurja in Vojvodine. Še boljši odkup zavira ne samo slaba letina, temveč predvsem prekratka posojila na 30 dni (kupec poravnava račune v 60 do 90 dneh), zato dnevno nimajo dovolj denarja za nemoten odkup. Apel banki je ostal brez odmeva.
Kumarice so glede na kakovost po 6,50, 4,50 in 1,40 dinarja (šest, devet in dvanajst centimetrov dolge). V sodih po dvesto kilogramov so jih konzervirali komaj 600 ton, po načrtu bi jih morali 2 tisoč ton, vendar računajo, da bodo dosegli številko 800 ton.
Paprika prihaja iz Vojvodine in Makedonije: 1300 in 1000 ton. Carinjenje na meji je lepa prednost.
»Ni žive logike za izvoz,« pravi Jože Štrumf, ko se jezi nad pomanjkanjem denarja in
nemogočimi posojili, ki ob slabi letini še bolj zavirajo izvoz. Kumarice in paprika niso opeka, pa še te prevažajo na odprtih tovornjakih.
E-INFORMATOR
Gobe so -
Ljutomer, Velika Nedelja, 28. avgusta - »Gob, posebno lisičk je letos dovolj, ni pa denarja, da bi jih odkupili,« je povedal Jože Žižek, vodja poslovne enote v Veliki Nedelji ter referent za kooperacijo in odkup živine v tozdu Agro-plod.
»To se nam je letos pripetilo že tretjič v gobji sezoni. Na naših odkupnih mestih, ki jih je 36 je lisičk dovolj, zmanjkalo pa je denarja, saj je treba lisičke takoj plačati. Z gobami pa je tako - danes so, jutri pa jih ni. Če jih mi ne odkupimo, jih odkupi portoroška Droga ali Sadje zelenjava.«
»Dosedaj smo odkupili že 31,5 ton jurčkov, lisičk pa bo danes že
A - 1. Španija, 2. emeritus, doslužen, 3. tovarna v Celju,
4.	ime, lat. 3. staro ime za Ljubljano.
B - 1. meter, 2. svoj. zaimek, 3. človek, ki mu ni dana moč govora, 4. ime kapitana podmornice Nautilus v romanu Jules Verna, 5. ime naše SOZD.
C - 1. kisik, 2. znamka it. tovornjakov, 3. stara mama, 4. arabska država, 5. ime delovne organizacije, ki izdaja naše glasilo.
D - 1. neutrum, 2. nikalnica, 3. dalmatinsko ž. ime, 4. menjava, 5. del imena Agrokombinata, ki se je v letu 1970 priključil k takratni Prehrani.
E - 1. kratica za amper, 2. predlog, 3. oseb. zaimek, 4. ... Liza, 5. isto kar je pod B5.
Ob pravilni rešitvi boste dobili v prvi vrsti vodoravno ime ene največjih sestavljenih organizacij združenega dela v Sloveniji.
Rešitev nagradnih Emona hišic pošljite v zaprti kuverti z oznako: »Nagradne hišice« najkasneje do 23. septembra 1979 na naslov: E-Informator, 61000 Ljubljana, Kersnikova 2
Pravico do žrebanja imajo le delavci zaposleni v SOZD Emona, člani kluba upokojencev Emone, štipendisti Emone ter delavci, ki so pogodbenem delovnem razmerju v SOZD Emona.
Vsak lahko sodeluje le z eno rešitvijo.
Pri reševanju vam želimo obilo zabave!
Uredništvo
Nagrade E
Izžrebani so bili in prejmejo:
1.	nagrado - vrednostni bon za 300 din: MARIJA BENKO, upokojenka Emone, 61000 Ljubljana, Rašiška c.
20;
2.	nagrado - vrednostni bon za 250 din: GABRIJELA ŽELE, DO Emona-Ilirija, poslovalnica Okras, 66250 Ilirska Bistrica:
3.	nagrado - vrednostni
bon za 200 din:	SONJA
DROBNIČ, DS SOZD Emona, Ljubljana, Kersnikova 2;
4.	nagrado - vrednostni bon za 150 din: CIRIL KOLE ŠNIK, Emona Posavje, 68250 Brežice;
5.	nagrado - vrednostni bon za 100 din: TONČKA PIRMAN, Supermarket Ljubljana, etaža B;
6.	nagrado - vrednostni bon za 50 din: SONJA NO-
denarja ni
več kot 20 ton, ko bomo firmi v ZR Nemčijo poslali 2,50 toni lisičk.«
Dobra je bila tudi letina borovnic, ki so jih odkupili kar 47,5 ton. Odkupili so tudi več kot dve toni suhih gob - jurčkov.
Naši farmacevtski industriji pa so danes poslali 9 ton zimzelena in še nekaj drugih zdravilnih rož in trav kot naprimer jesenskega podleska, krvomočnice, lubja krhljike in »tavžentrož«.
Tudi odkup živine se odvija kot je bil načrtovan zato predvidevajo, da bodo dosegli in morda celo presegli načrtovano realizacijo kljub temu, da se otepajo s težavami.
■ VEST IZ LJUTOMERA
ZAHVALA
Ob smrti mojega moža IVANA SLOVNIKA sem prejela iz blagajne vzajemne pomoči pri klubu upokojencev Emone izdatno pomoč, za kar se najtopleje zahvaljujem in priporočam vsem upokojencem, da se včlanijo v to blagajno.
Frančiška Slovnik in otroci Videm 20, Dol pri Ljubljani
ZAHVALA
Ob smrti mojega moža FRANCA KAClCA se zahvaljujem blagajni vzajemne pomoči pri klubu upokojencev Emone za pomoč, ki sem jo prejela za pogrebne stroške in jo toplo priporočam vsem upokojencem.
Zinka Kačič
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji, DS S S in celotni delovni	organizaciji
»EMONA-ILIRIJA« za vence in cvetje. Vsem sodelavcem hvala za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena hvala vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
JANKO ŠABEC
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvalju; jem delovni organizaciji Emona Mesna industrija Zalog in sodelavcem za prekrasne vence in za izrečena sožalja.
Anica Novinščak
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujemo DO Emona Mesna industrija Zalog za darovano cvetje, izrečeno sožalje in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Jože Karlovčec
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame GABRIJELE KROŠL se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Maloprodaja - prodajalna Vojkova 3 za izraženo sožalje, darovano cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti.
IVANKA SLAK
- križanke
VAK, Do Emona Globtour, 61000 Ljubljana, Wolf»va l/III.
Čestitamo!
PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE E-KRIŽANKE
VODORAVNO: N, r, m, organizacija, vino, Beli*®’ Omersa, obadi, m, vitri® ’ Rn, EA, Sasi, Ana, statut, K"_ mi, ter, TV, opica, Onan, 0 salat, tlak, Rita, pa, P'r® zob, utvara, Akaba, Lock, n* na, rr, ar, anestetik.
o
V?
informator
glasilo delavcev SOZD emona IjuDic
Izhaja enkrat mesečno-G|a'' ni in odgovorni urednik Mira
Blaha. Uredniški odbor: Duša Bračun, Ferdo Cigale, Fr Dolinar, Pavle Groznik, Ju Križnar, Ivanka Rižnar, J°z
in Irena Home.	,
1000 Ljubljana, Kersn 2, tel. 310-655, int. 223. 11. Tisk: ČGP "D®10N ma - naklada: 11; iv. Oproščeno temelja vka od prometa Pr