Leto 2 - Štev. 4 (28) ČEDAD 15.-28. februarja 1975 UREDNIŠTVO in UPRAVA Autorizz. Tribuirr'cfi Trieste n. 450 Čedad - via IX Agosto 8 k ; Tel. (0432) 7 13 86 Izdaja Z T T Poštni predal Čedad štev. 92"—-— _________________________ T 1 Casella postale Cividale n. 92 Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni NAROČNINA: Letna 2000 lir Za inozemstvo: 3000 lir Poštni tekoči račun za Ite ijo Založništvo tržaškega tisi a Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 100 lir ». MATAJUR O pravici do uporabe siowenéóme PISMO DRAGA STOKE PREDSEDNIKU DEŽELNEGA SVETA Spoštovani gospod pred- ... o J.,: r. » Deželni svet Furlani j e-J litijske krajine je 21. maja 1974 razpravljal o spremembah notranjega pravilnika in odobril vrsto popravkov, ki so bili predlagani s strani pristojnega odbora. Na omenjeni seji bi moral deželni svet razpravljati tudi o popravkih k členoma 56 ter 103 pravilnika, ki sem ju predložil 20. maja 1974. Kot Vam je gotovo znano, se moj spreminjevalni predlog k členu 56 pravilnika glasi takole: «Na sejah sveta in stalnih komisij se lahko ustno in pismeno uporablja slovenski jezik, in sicer na osnovi člena J statuta. Na predlog enega svetovalca mora biti napravljen prevod v jezik tistega, ki to zahteva. Za uresničitev navedenega bo učinkovita prevajalska služba zagotovila medsebojno razumevanje v obeh jezikih». Spreminjevalni predlog k členu 103 pa pravi: «Deželni zapisniki ustnih in pismenih intervencij slovenskih svetovalcev so pisani tudi v slovenskem peziku». Predsednik deželnega sveta je na predlog predstavnikov večine moral razpravo o gornjih amandmajih odložiti na poznejši čas in se je v ta namen zadolžil, da skliče odbor za notranji pravilnik, ki naj bi o imenovanih dveh popravkih čim prej razpravljal. Svoj spreminjevalni predlog k obstoječima členoma •56 ter 103 notranjega deželnega pravilnika sem utemeljeval ne samo s predpisom člena 3 deželnega statuta, ompak tudi s členi, ki zagota-vljajo isto pravico v deželnih statutih nemški manjšini v deželi Tridentinsko - Visoko Poadižje ter francoski manjšini v deželi doline Aosta. Skoro vse stranke, ki so zastopane v deželnem svetu, jc/ sc. v cru ati urugl UOtÌK.1 izrekle za pravico slovenske narodne skupnosti do uporabe materinega jezika tudi v deželnem svetu Furlani j e-Julijske krajine. Znano je namreč, da je ta pravica zajamčena slovenski narodni skupnosti tako po republiški ustavi kakor po statutu naše dežele. Kljub temu, da je od zagotovila predsedstva deželnega sveta minilo že več kot osem mesecev, ni bil še sklican posebni odbor za notranji pravilnik, ki bi razpravljal in odločal o tem zelo važnem vprašanju za celotno prebivalstvo, za slovensko pa naravnost življenjskega pomena. Dovoljujem si zato nasloviti na Vas to pismo, gospod predsednik, in Vas naprositi, da v svojstvu tako predsednika deželnega sveta kakor tudi predsednika odbora za pravilnik skličete čimprej odbor za notranji pravilnik, nato pa deželni svet, ki naj razpravlja in odloča o pravici uporabe slovenskega jezika v okviru deželnega sveta. Slovenska narodna skupnost, o pravicah katere ste spregovorili tudi Vi v svojem govoru v deželnem svetu ob umestitvi za predsednika deželnega sveta, ima nedvomno pravico do uporabe svojega jezika tudi v okviru deželnega sveta Furlani j e-J ulij-ske krajine. V prepričanju, da boste v smislu člena 3 deželnega statuta napravili primerne korake za rešitev tega vprašanja, Vas prav lepo pozdravljam in Vam želim mnogo uspehov na Vašem odgovornem mestu. Dr. Drago Štoka deželni svetovalec Slovenske skupnosti Trst, 7.2.1975. soito questo profilo l'emigrazione forzata di una ingente parte delle forze di lavoro non è certo una delle meno rilevanti — bensì pongono in questione la logica stessa di utilizzazione delle risorse e dei fattori produttivi su cui tale mo-> dello ha operato. Rientrano in questo discorso generale tutte le tematiche attinenti alla politica degli investimenti e alla partecipazione della mano pubblica, alla politica dell'occupazione e alla politica d’intervento posta in essere dalla Giunta Regionale tanto sul piano generale come su quello dei singoli settori. Quale primo atto di questo prò- Organizzazioni, ritengono necessaria la riaffermazione che l’Ente Regione non deve ritenersi arbitro assoluto e indiscusso di ogni scelta dee sionale ma — nella consapevolezza dell'apporto di esperienze che le organizzazioni stesse possono offrire — deve voler e saper aprire con esse un sostanziale, effettivo, diretto e permanente confronto, nel quadro di una rivalutazione della partecipaz one del mondo della emigrazione e dei lavoratori in generale alle scelte programmatorie e pianificatrici. Si richiede pertanto che la Consulta dell'Em grazione venga sollecitamente riconvocata per affrontare l'esame dei punti di attacco prioritari per far fronte alle persistenti distorsioni dello sviluppo regionale, alle preoccupanti manifestazioni di crisi in atto anche nel Friuli-Venezia Giulia in molti settori produttivi, al regresso occupazionale generale ma soprattutto per por mano — al di là del pur irrinunciabili politiche congiunturali del breve periodo — ai problemi di fondo dell'economia e della società regionale. In questo quadro, anche in sede di Consulta, si dovrà contribuire a definire, con chiarezza politica, il ruolo che per l'avvenire dovrà essere assegnato agli Enti locali territoriali, ai loro consorzi, alle comunità montane, ai comprensori urbanistici. (Continua) V DREKI JE BILA TE Dlil DOBRA DRUŽINA HUDO PRIZADETA. UMARL JE MLAD OČE, KI JE BIL EDINA DRUŽINSKA OPORA. ZAPUŠČA BOLNO ŽENO IN MAJHNE OTROKE. POMAGAJMO JIM! Prispevke lahko pošljete 'a: NOVI MATAJUR Čedad -Cividale - Poštni predal 2 z napisom «Za družino v Dreki». Vsem ljudem dobrega srca se že v naprej zahvaljujemo ! Importante documento unitario delle Associazioni degli Emigranti presentato alla consulta regionale dell’Emigrazione (A causa dello spazio limitato lo pubblichiamo in tre puntate) Prima di passare ad affrontare le tematiche ed i problemi specifici connessi ai lavori della Conferenza Nazionale dell'Emigrazione che si terrà a Roma alla fine di febbraio p.v., le Organizzazioni ed associazioni degli emigrati ALEF, ERAPLE - ACLI, ENTE FRIULI NEL MONDO, UNIONE EMIGRATI SLOVENI e la Federazione Regionale CGIL - CISL - UIL del Friuli - Venezia Giulia, ritengono necessario ed ndispensabTe formulare una premessa, che viene ritenuta essenziale ed i cu. contenuti sono stati oggetto di ampio dibattito e di precise determinazioni al recente convegno regionale tenutosi a Udine il 28 dicembre 1974. C ò anche per sostanziare la for-mulaz one delle proposte che, a parere delle organizzazioni stesse, dovranno essere presentate a quella ass se dai rappresentanti dell'Ente Reg.one. Detta premessa si incentra nella esigenza di richiedere agli organi reg onali un nuovo tipo di gestione della nostra Regione e l'instaurazione di un rapporto di tipo nuovo con le forze sindacali; rapporto che deve informare e presiedere agli atti legislativi e alla loro esecuz one. Cò per ass curare un costante, enea vo, concreto operativo dialogo con tutte le componenti della soc età reg nale, con gli Enti locali territoriali, le Comunità montane e i cos: tuendi consorzi urbanistici, con l'obiettivo di favorire al massimo il più amp o, d alettico e pro-dutt vo contributo alla ind.viduazio-ne delle scelte e delle loro priorità nonché del metodo operativo più idoneo a consegu re r.sultati positivi. La su rich amata esigenza appare tanto più fondata alla luce delle esper enze negative sin qui fatte allorché — parhcolarmente da parte delle Orgamzzazioni Sindacali — s è dovuto reg strare una netta d varicaz one tra la conclamata di-sponibTità della G unta Regionale a mantenere con le parti sociali un atteggiamento che non si esaurisca in una semplice e formale consul- taz one ed un tipo di rapporto che porta a considerare nei fatti le parti sociali stesse come semplici «consultori» e ciò unicamente in sede di approntamento di delibere di attuazione delle decisioni di massima già assunte unilateralmente da parte dell'Esecutivo regionale, troppo spesso sulla base di impostazioni e mediazioni derivanti da pressioni e visioni cui sono rimaste estranee le linee e gli orientamenti del movimento sindacale e delle stesse Organizzazioni degli e-m granii. Essa d'altro canto, parte dalla considerazione che qualunque dibattito sul fenomeno migratorio non possa prescindere dal contesto so-c.o-economico complessivo in cui esso si inserisce. Ciò è tanto più vero oggi quando le critiche al modello di sviluppo sinora attuato non sono più soltanto correliate alle conseguenze negative che ne derivano — e Matajurski turan v zimskem cajtu. Uspela konferenca o Slovencih v Vidmu Kakor smo bili že napovedali v zadnji številki Novega Matajurja, je bila v četrtek 13. februarja zvečer, v hotelu Cristallo v Vidmu prva pokrajinska konferenca o problemih Slovencev, ki živijo na področju videmske pokrajine. Konferenco je sklicala vi-ciemsKh reueracua' KHi. uoe-ležilo se je veliko število beneških Slovencev, predstavnikov raznih slovenskih in italijanskih političnih in kulturnih organizacij. Konferenco je odprl sekretar federacije, Renzo Pasco-lat. Glavno poročilo pa je podal prof. Pavel Petričič iz Špetra, kateri je napravil globoko analizo o sedanjem položaju Slovencev v videmski pokrajini. Predvsem je analiziral zgodovinske dogodke, ki so privedli Slovence naše pokrajine do današnjega, ne rožnatega stanja. Po Petričičevim poročilu se je razvila zelo zanimiva in bogata diskusija, v katero so posegli številni prisotni, različnih političnih nazorov. Med drugimi so govorili: odvetnik Battocletti iz Čedada, ki je edini komunistični svetovalec v nadiški gorski skupnosti, prof. Viljem Černo v imenu kulturnega društva «Ivan Trinko», župnik iz Gorenjega Trbilja, gospod Emil Cenčič, furlanski pesnik Tita Maniacco, Izidor Predan, Arh. Valentin Simoniti, deželna svetovalca Magrini in Bara-cetti. Poslanec Albin Škerk se konference ni mogel udeležiti, a je poslal organizatorjem pismo in želel temu važnemu shodu najboljše uspehe. Zaključil je poslance Mario Lizzerò, ki se že precej časa zavzema za rešitev problemov in za zaščito vseh nacionalnih manjšin ter etničnih skupin v Italiji. Zelo dobra govora sta imela g. Cenčič in prof. Černo. Izvlečke teh govorov, kakor drugih, bomo objavljali v naslednjih številkah, kajti konferenca se je vršila v trenutku, ko smo bili že v tisku. Za sedaj naj povemo samo to, da pomeni ta konferenca važen korak naprej v borbi za priznanje naših narodnostnih pravic. Več v prihodnji številki. E’ IMMINENTE jJAPPROVAZIONE DELLA LEGGE SUL VOTO Al DICIOTTENNI La partecipazione dei giovani per una società più democratica NOVICE IZ NAŠIH VASI i Topolovo, naša največja gorska vas. Il contributo dei giovani nel la società è stato sempre positivo. Fino ad ora questo contributo è stato per lo più esterno, ma sempre determinante. Non vorrei fare della politica, però devo analizzare il contributo positivo dato alla società dalle lotte studentesche del 1968-69. Queste lotte hanno maturato non solo la società, che si è sentita in dovere di analizzare il problema giovanile, ma anche gli stessi giovani. Infatti essi hanno voluto unire la loro lotta a quella di tutta una società. Li abbiamo visti, per esempio, unirsi agli operai, rendendosi partecipi e coscienti della loro lotta. Il giorno 6 febbraio 1975, presso il Bar «da Aldo» a Clodig, ha avuto luogo l’assemblea generale degli iscritti alla Società Pescatori Sportrivi Valli del Natisone -Sezione di Grimacco. Durante la riunione è stato approvato il bilancio dell'anno 1974 e si è proceduto al tesseramento dei soci per l'anno 1975. Inoltre, è stato eletto il nuovo direttivo che è così costi-luilu: Clodig Romeo, Presidente - Clodig Franco, Vice-Presidente - Sdraulig Isidoro, Scuderin Cirillo e Primosig Marcello Consiglieri - Segretario è stato confermato il Sig. Trusgnach Gianni. Esauriti gli adempimenti di normale amministrazione è stato aperto il dibattito pubblico. Il Presidente Clodig Romeo, ha nuovamente sottolineato l’importanza, sempre crescente, che riveste la Società, la quale, costituita il 12 aprile 1973 con l’adesione di 6 pescatori, oggi l’effettivo dei soci è salito a 23 unità ed è pre- Questo contributo, oggi, viene portato in una forma più democratica. Se, cioè, la società è composta anche dai giovani, dpve risolverne i problemi, ed essendo questa, una società democratica deve, per logica, farne partecipi gli stessi giovani. Questo è il vero significato della prossima legge sul voto ai diciottenni. E’ giusto che i giovani siano non solo i passivi consiglieri dall'esterno ma anche i costruttivi rinnovatori dall'interno. Questo nuovo cambiamento politico, viene ancora criticato da una parte, che, ritengo, immatura della nostra società. Costoro vedono anco- vista l’adesione di altri pescatori. La sezione di Grimacco ed altre 6 Società delle Valli del Natisone formano il Centro Valli con sede a Cividale. I Presidenti delle singole Società si riuniscono per coordinare l'attività e per costituire un punto di forza da valere nei confronti delle Autorità competenti in materia di pesca al fine di ottenere maggiori agevolazioni a favore dei pescatori sportivi. Durante la riunione a Cìo-dig, di cui s'è detto sopra, è stata manifestata la volontà della maggioranza dei pescatori di effettuare una gara sociale (a cui potranno partecipare solo gli iscritti alla Sezione di Grimacco), che dovrebbe avere luogo a Clodig in occasione della Sagra di S. Giacomo. Nel concludere è stata e-saltata la bellezza di questo sport, sempre più seguito, che oltre a soddisfare materialmente chi lo pratica, è distensivo e distoglie da altri divertimenti più costosi e meno salutari. ra nei giovani delle persone incoscienti, capaci solo di gridare e fare chiasso; oppure ritengono dannosa, per la loro maturazione, l'attiva partecipazione dei giovani alla vita socio-politica. Questi punti vengono portati avanti da persone retrograde, da coloro che non vogliono un reafe mutamento democratico della società. (Che poi la società abbia bisogno di cambiamenti è inutile spiegarlo). Non si può dire che la partecipazione politica dei giovani sia dannosa alla società, se proprio non si vuole estraniarli, se, cioè, non si vuole imporre un vertice decidente (i non giovani) che determina e subordina gli atri (i giovani). Questo discorso cade chiaramente in coloro che si ritengono e sono democratici, ossia accettano la partecipazione alla gestione sociale di tutte le forze socio-politiche. E qui penso di avere confutato la seconda posizione. Per quanto riguarda la prima è sufficiente analizzare la posizione dei giovani in questo nuovo momento politico. Essi non sono, in fondo, così rivoluzionari se chiedono solo di votare, insieme a tutti, per attuare questo rinnovamento. Si dimostrano molto più democratici di qual cuno, quando discutono insieme a tutte le categorie sociali del nostro paese. E poi, se in essi vi è qualcuno che ha «l'animo calcio», ammettiamolo, non è certo colpa sua. Forse è da molti anni che chiedeva di partecipare alla vita attiva di questa società e ne veniva scacciato con l'accusa di essere troppo giovane ed irruente. C'è poi da considerare concretamente la partecipazione di questi giovani. Fino ad oggi li abbiamo visti parte attiva nelle lotte più giuste: salari, case, ospedali, scuole e riforme. Ed è proprio per questo che non dobbiamo parlar- Continua in 3a pagina I CJESTA U TOPOLOVO ASFALTIRANA Naša naj več ja gorska vas, Topolovo, ima sada lepo an asfaltirano cjesto. Parvi lot za asfalt od Klodiča do Senca je bluo potrjebnih 18 milijonov lir. Trjeba je bluo iti naprej. Komun je dobiu drugih 45 milijonov lir takuo, da so mogli prit z asfaltom do Topolovega. Sada bo po-trjeba zapravit še drugih 20 milijonov lir za cjestne o-graje. Za tuo djelo je obju-bila dežela 15 milijonov lir. Ko bo končano djelo, bo koštala topoluška cjesta par bližno 83 milijonov lir. Od teh je dala dežela (Region) 83% kontributa, ostalih 17% bo plačju komun. Ker pa komun njema denarja, je muoru zaprosit za posojilo. Topolučani so zlo veseli za njih lepo cjesto. GRMEK Pred kratkem je sparjeu u Trstu našega šindaka deželni odbornik (ašešor) za djelo. Naš šindak, Lucio Zuffer-li, je povjedu odborniku, da imamo potrjebo postrojit nekatere komunalne cjesta, a da so zatuo potrjebni kon-tributi. Deželni ašešor je uzel naše potrjebe na znanje. Upamo, da pridejo tudi kontri-buti. KLENJE TRIJE NAŠI PUOBJE RANJENI PAR CJESTNI NESREČI U soboto 8. februarja zvečer so šli z autom iz cjeste blizu Klenja trije naši mladi puobje: Danilo Golles (20 ljet), Alberto Manig (18 ljet), oba iz Petjaga an Marcolini Francesco iz Barnàsa (20 ljet). Odpejali so use tri u če-dadski špitau, a k sreči so se le povaršno poškodovali, saj se bojo zdravili le njekaj dni. Buojš takuo, ku slabše! ČEDAD U Čedadu še zmjeraj zbirajo denarne prispevke ( kontribute ) za spomenik Rezistenci, ki ga bojo postavili an odkrili 20. aprila telega Ijeta. Posamezni judje so zbrali za spomenik že puno denarja. Pred kratkem pa je dau governo 2 milijona lir, videmska provincia pa 1 milijon. CJESTNA NESREČA UMARU GIUSEPPE VIDONI U nedjejo zjutraj ob 2,30, na cjesti, ki pelje iz Butria u Čedad, je auto, ki ga je vozu Giuseppe Vidoni iz Čedada, zleteu iz cjeste blizu Orsarje. U autu je biu tudi Walter Cernoja iz Kuoste, ki sada živi z družino u Čedadu. Mladinca so odpejali u čedadski špitau, a za Vi-donija nje bluo vič obedne pomoči. Kmalu je umaru. Cernoja se bo muoru zdravit 20 dni. Tragična Vidonijeva smart je zlo pretresla naše mjesto, kjer je biu lepuo poznan. Biu je sin načelnika železniške postaje (capostaziona). Imeu je 27 ljet. PODBONESEC Mlademu paru, Graziami an Giuliani Crucil, se je ro-diu že na 6 decembra pru Ijeu puobič. Ne vemo, zaki je zamudila puošta tarkaj cajta od Podbonesca do našega redaziona, a smo used-no veseli, kakor sta vesela tata an mama, žlahta an posebno sestrice, Barbara an Kristina, da sta dobile bra-traca - ljepega Mateuža. BENECANSKI KULTURNI DNEVI Kot smo pisali že u zadnjem Novim Matajurju, je biu u petak 24. januarja, u oštariji «Par škofu» četarti benečanski kulturni dan, ki jih organizira študijski center «Nediža». Konferenco je imeu prof. Sergej Vilfan, docent za zgodovino an zakonodajo Slovencev na Ljubljanski univerzi. Tema njegovega predavanja je bla: Avtonomija Benešfce Slovenije pod patriarhi in Benetkami. Puno judi ga je paršlo poslušat od useh kraju, saj je bla njegova konferenca zlo interesantna. Prof. Sergej Vilfan med predavanjem v Podbonescu. Riunione dei pescatori a Clod DON PASQUALE GUJON BENEČIJA LA GENTE DELLE VALLI J3 -- - —- —- ■ OPEROSITÀ' - Ne danno una perenne testimonianza muri e muriccioli lungo il fianco delle montagne — qualcuna ha l'aspetto di una gigantesca ziggurah — che sostengono quattro spanne di terreno coltivabile. Ogni pietra dovette essere trasportata a braccia ed altrettanto la terra. Dovevano vivere autarchicamente; e non c'era alcun piano verde che concedesse mutui. La stessa cosa vale per le stalle e le abitazioni. Anche ora uno, se non è seriamente ammalato, prova senso di vergogna a farsi vedere colle mani in mano. C’è sempre e per tutti qualche cosa da fare. Anche i ragazzi aiutano gli anziani secondo la loro possibilità, per non diventare degli sfaticati, per non prendere delle brutte pieghe e per crescere sani di corpo e di spirito. Imparare da piccolo l’amore per il lavoro, qualunque esso sia, è una buona garanzia per tutta la vita. Comunque, certi servizi della TV con piazze di certi paesi zeppe di uomini, anche giovani, che chiacchierano e pipano tutto il giorno aspettando che arrivi il Governo a risolvere i loro problemi, non sono certo girati da noi. Se qui non c'era da vivere — e non c'era — i nostri, con dolore, lasciavano la terra per la quale sparsero tanto sudore e tanto sangue, per cercarsi altre patrie. Con pazienza e col lavoro, si costruiro- no la casa ed una vita decorosa. Ora, di tanto in tanto, ci vengono a trovare, perchè, come dice una vecchia canzone, «qui il sole è più luminoso, il verde dei prati è più brillante, l’acqua delle fonti è più limpida». Intanto le nostre montagne vengono abbandonate. Non ci sarà più il profumo forte del tronco appena spaccato dalla scure; non l'odore acre del campo appena vangato al sole di primavera; non ii piacere di sentirsi forte ed efficen-te come al tempo della falciatura, quando l’aurora, sui prati odorosi, lo trovava già al lavoro; non il piacere dei solidi garretti che gli permettevano di scalare le montagne come un giovane leone. Ricordo ancora le parole che disse un generale in pensione nel dopoguerra, quando si trattava di costruire una strada di montagna: «Peccato: non avremo più quei forti alpini che sono stati il vanto del nostro esercito». Dal suo punto di vista aveva perfettamente ragione. L'episodio del montanaro che la mattina si recava nel negozio di fondo valle, distante un'ora e mezza; che si caricava sulle spalle, assicurato con una cintura alla fronte, un barilotto di cinquanta litri di vino — il vuoto pesava dieci chili —; che se lo portava a casa ad un dislivello di 700 metri, senza mai fermarsi a riposare; che, cam-min facendo, si avvolgeva le sigarette di trinciato forte, raccontando nel frattempo — sempre col barilotto ballonzolante sulle spalle — le sue passate avventure, e che, deposti i sessanta chilogrammi in cantina, se ne andava a tagliare il fieno come se si fosse appena alzato da letto, non faceva per nulla meravigliare la gente, perchè rientrava quasi nella normalità. AVARIZIA - La nostra gente venne accusata di avarizia. Sinceramente, non si può e-scluderlo. L’avvocato Podrec-ca riferisce che per una spanna di terreno, ricorrevano a-gli avvocati e impiantavano lunghe liti, tanto da ridursi molte volte al lumicino. Al tempo stesso si mostravano anche inspiegabilmente generosi: se l’avversario non ave- va denari per le carte bollate, per il viaggio o per il pranzo, glieli imprestavano. Conforme al consiglio: «Se il tuo nemico ha fame, dagli da mangiare, così gli metterai carboni ardenti sulla testa». E’ succeduto anche ai nostri giorni che qualche emigrato si sottoponesse a lavori pesanti e continuativi, senza concedersi un giorno di riposo, neanche la domenica, solo per avere una busta-paga piena di banconote, compromettendosi definitivamente la salute. C’è pure il caso dei genitori che, per guadagnare di più, si trasferivano ambedue all' estero, affidando i figli ai parenti o rinchiudendoli in collegio. O il caso di altri genitori che tuttora mandano le proprie figlie, appena uscite dall'infanzia, nelle grandi città con alti stipendi per le lavoratrici domestiche, presso gente sconosciuta, accordando troppa fiducia al loro angelo custode. La spiegazione di questo difetto, va ricercata nella reazione alla secolare frustrazione per mancanza di mezzi. « Come un animale sottoposto a lungo e forzato digiuno, alla fine, si rimpinza tanto da morirne. ALCOOLISMO - Lo stesso motivo della reazione vale a spiegare anche la diffusione delTalcolismo. Dopo giorni e giorni di dure fatiche e privazioni, veniva, alla fine, la sagra del proprio paese o dei paesi vicini. Era il momento di gettare tutti i mali dietro le spalle, almeno per qualche ora. La immancabile solenne bevuta serviva da droga. Raramente la sagra passava liscia: alla sera, di solito, avveniva la baruffa che a volte degenerava in una battaglia generale, tipo Far West, con rottura di vetri, tavole e sedie. Un tale comportamento non poteva ancora definirsi alcolismo. Il vizio è subentrato in seguito quando, per il moltiplicarsi di spacci alcolici, troppo facilmente concessi dai preposti all'ordine pubblico, e per la maggiore disponibilità dei mezzi, ogni occasione è diventata motivo di bevute. (Continua) IZ TRINKQVE ZAPUŠČINE NEOBJAVLJENA KORESPONDENCA Tretji slavist, ki je imel stike s Trinkom, je bil: VATROSLAV (Ignac, Ognjo-slav) JAGIČ. Rojen je bil v Varaždinu dne 6.7.1838. — umrl pa je na Dunaju dne 5.8.1923. Študiral je klasično filologijo. Šest let (1874-1880) je poučeval v Berlinu in po njegovi zaslugi je tu nastalo središče slavistike. Leta 1875. je začel izdajati revijo «Archiv fur sla-vische Philologie», ki je izhajala 45 let. Od leta 1880 do 1886 je bil v Petrogradu, kjer je bil član Akademije. Leta 1886 je na Dunaju nasledil Miklošiča in 1908. je stopil v pokoj. Še vedno pa je ostal urednik «Archiva» in pravi član Dunajske akademije. Jagič si je med slavisti osvojil prvo mesto in je ustanovil tudi svojo šolo. V njegovi hiši so se shajali vsi učenjaki. Napisal je nad 600 razprav. Kmalu po Oblakovi smrti je z Dunaja pisal Trinku pismo, ki je ohranjeno in ga tukaj objavljamo. Beč 14.11.1896. XIX 'I Doblinger Hauptstr. 24. Dragi gospodine profesore! Jako mi je žao, da Vaša radost i očekivanje propada! Kako bih se i ja veselio, da je ona listina pisana glagoli-com! Ali žalibog nije, ono je pismo etiopsko. Nema dakle za našu starinu nikakva zna-čenja! Ali ako u Italiji ne mo-gu onoga pročitati ih ako bi onaj, čija je listina, hotio ju prodati u našu knjižnicu, ili bar htio da se protumači, što u njoj ima, to Vas molim, po-šaljite ju na odredjeni rok (barem na mjesec dana) ova-mo u Beč; ja ču brzo nači, tko če ju pročitati i prema Vašoj želji, ili vratiti original ili ponuditi na prodaju. To je sve, što Vam mogu u toj stvari javiti. Drago mi je, da ste mi dali priliku, da Vam napišem ovo nekoliko rieči. Mislim, kako liepo pišete po slovenski, da čete i moj hrvat-ski odgovor dobro razumjeti. Vi znate, koliko smo u slo-venskoh filologiji izgubili, što nam je dragi bog tako rano i prije vremena oduzeo našega Oblaka. To je i za Slovence i za celi slavenski sviet velika, nenadoknadiva šteta! Primite od mene srdačan prijateljski pozdrav. Vaš odani Vam V. Jagič Ako bi imeli tudi Trinkovo pismo, bi mogli ugotoviti, kje je Trinko odkril tisto etiopsko pismo. Iz Jagičevega pisma pa razberemo, kako je ta veliki znanstvenik cenil znanje našega Trinka in še posebej prezgodaj umrlega Oblaka. Ivan Trinko je bil povezan z vsemi kulturnimi delavci takratnega časa: s pesniki, pisatelji, uredniki, slavisti, zgodovinarji, umetniki in glasbeniki. Trije najpomemnejši slovenski zgodovinarji: Dr Franc Kos, Dr. Josip Gruden in Anton Koblar so se pogostoma obračali na Trinka za razne podatke in so bili z njim v pismenih stikih. Pisma dr. Franca Kosa in štiri pisma dr. Josipa Grudna so bila objavljena v Trinkovem koledarčku za leto 1971. Iz vseh teh pisem razberemo-, kako nesegično je Trinko pomagal z nasveti, podatki, knjigami in fotografijami. Ponovno so ga morali prositi, naj jim pošzje račun za vse stroške, ki jih je imel. Trinko je bil ponosen, da je mogel pomagati tem možem, ki so delali za narod. Omogočil jim je, da so prišli do arhivov v Vidmu in Čedadu. Račune pa jim je le s težavo pošiljal. Gruden ga je v nekem pismu pokaral: «To vendar ne gre, da bi Vi škodo trpeli zaradi mene. Blagovolite mi torej sporočiti, koliko je stala naprava fotografij». Dr. Josip Gruden je bil rojen dne 14.2.1869. umrl pa je dne 1. nov. 1922. Leta 1905. je prosil Trinka, naj mu pošlje na ogled glagolski misal in glagolski brevir, ki se nahajata v šempterskem župnišču. Trinko mu je ustregel in Gruden je o teh dveh knjigah napisal razpravo v «Izvestjih Muzejskega društva» leta 1906. Istega leta je prišel tudi v Videm in Čedad, kjer je raziskoval arhive in našel mnogo gradiva za Zgodovino slovenskega naroda, ki jo je pozneje izdajal pri Mohorjevi družbi. Poleg že znanih pisem je ohranjena tudi razglednica, ki jo je Gruden pisal Trinku leta 1910. Na slikovni strani je zimska pokrajina z napisom «Veselo novo leto». Na hrbtni strani pa Grudnov rokopis: Ljubi. 30.12.910. Veselo, srečno novo leto! Račun poravnam. Hvala lepa za Vašo prijaznost. Kakor je videti, dobimo zopet Slovenca na tržaško stolico. Želeč Vam trdnega zdravja bivam vdani J. Gruden. Anton Koblar je bil nekoliko starejši od Trinka. Rodil se je leta 1854. umrl pa je leta 1928. v Kranju. Bil je duhovnik, kot Gruden, hkrati pa tudi zgodovinar in politik. Njegova zasluga je, da je ustanovil «Izvestja muzejskega društva za Kranjsko», ki jih je 17 let sam urejeval. Bil je škofijski in deželni arhivar ter tajnik Muzejskega društva. Po Trinkovi zaslugi je v letih 1891-1894 pregledal videmski nadškofijski arhiv in objavil «Drobtinice iz furlanskih arhivov» - dragoceno gradivo za cerkveno zgodovino 15. in 16. stoletja. Trinko ga je hotel obiskati v Ljubljani, ko je bil teželni muzejski arhivar. Prav takrat pa je Koblar dobil dekret za mestnega župnika in dekana v Kranju in se je selil iz Ljubljane, tako da Trinka ni mogel sprejeti na svojem stanovanju. To razberemo iz dopisnice, ki mu jo je Koblar pisal pred odhodom: Ljubljana, 22-IX 1900 Velečastiti gospod! Jako žal mi je, da Vas ne morem pozdraviti v svojem stanovanju v Ljubljani, ker v torek zjutraj odidem v Kranj. V Ljubljani lahko izstopite pri «Slonu», ali pa pojdite v župnišče k Sv. Petru. Srčen pozdrav Ant. Koblar Trinko se je v Vidmu srečal tudi z urednikom «Dom in sveta» Frančiškom Lampe-tom. Lampe je bil tri leta starejši od Trinka. Rojen je bil v Črnem vrhu nad Idrijo leta 1859. umrl pa je v Ljubljani leta 1900. Bil je filozof in teolog. Leta 1888. je ustanovil leposlovni list Dom in svet. Vedel je, da je mladi Trinko začel objavljati svoje prispevke v Ljubljanskem zvonu, zato ga e hotel pridobiti tudi za Dom in svet. Na potovanju po Italiji mu je iz Milana pisal, da se bo ustavil v Vidmu, kjer se želi srečati z njim. O tem nam govori dopisnica, ki jo tu o-bjavljamo. Častiti gospod! Na potovanju iz Rima se bom jaz s svojim tovarišem nedeljo popoldne ob 6 u. 19 min. ustavil in prenočil tamo. Drugo jutro bi pa rada precej zgodaj maševala, da bi mogla ob 7 u. 44 m. že dalje odpotovati. Zato Vas lepo prosim, blagovolite mi Vi v stolnici to priskrbeti, da bi mogla ob 6.u. že na vrsto priti. Tamo bi Vas tudi rad videl in z Vami govoril. Ali ne bi mogli ob 6.u. že tamo biti? V zakristiji stolne cerkve. Torej 12-3 zjutraj! Da se vidimo. V Milanu 9-3 88. urednik Dom in sveta Fran Lampe To srečanje je gotovo imelo svoj uspeh, saj je Trinko pozneje napisal dve dolgi razpravi o Beneški Sloveniji in o La partecipazione dei giovani. . . . Continua dalla 2" pagina ne male, li abbiamo visti attivi dove c'era bisogno, dove il dialogo diventava democratico, a partecipazione unanime. Possiamo giudicarli male? Non certo noi che portiamo avanti una lotta tra le più democratiche, e che dovrebbe essere risolta molti anni addietro. E se oggi per noi, portavoce della nostra comunità slovena, si è aperto un piccolo spiaraglio di luce, non dobbiamo certo ringraziare le «gentili» concessioni degli or gani di potere, bensì la più ampia adesione popolare. E tra i nuovi vi è un gran numero di giovani che hanno saputo cancellare da loro ba- gaglio culturale gli insegnamenti antidemocratici che venivano loro imposti, le storture sulla nostra figura e la distorsione, a fini reazionari, della nostra meta. A questi giovani non possiamo dire solo benvenuti, faremmo una semplice constatazione; dobbiamo invece dire: finalmente ci troviamo tutti insieme, senza distinzione di età, di stirpe, o ceto sociale, a portare ognunno la propria idea ad una ipotetica tavola rotonda, nella quale il posto occupato da uno non è più determinante di quello degli altri. F. K. PISE PETAR MA TAJURAC Dragi branci! Tle njeko nuoč smo se z-brali dobri znanci u hiši pa-rjatelja. Par dobrem kozarcu vina so se nam razvozlali jeziki. Začeli smo se pogovarjat o naših problemih, o naših starih an novih ca j tih. Po-tle smo začeli praviti tudi vice (balzellette). Parjateu-gospodar, ki nas je gostiu u hiši, je biti takuo veseu, da nas nje teu pustiti damu. Kadar je bla že pozna ura an smo tjeli iti usak po soji, je paršu na dan s predlogom (s proposto): «Usak muora povjedat adno debelo an tisti, ki bo povjedu nar-buj debelo, bo zaslužil dvje botiljke dobrega vina an še an Ijep salam!». Začel smo od kraja. Usak je povjedu po adno debelo, a če bi vam jih use napisu, bi bluo predugo. Tista, ki se nam je storia narbuj smejat, tista, ki je bla narbuj debela, ki pa nje «barzelletta», je tista, ki nam jo je povjedu pa-rjateu Jakob. «Brati sem u njekem gior-nalu, da so na zadnjem kongresu Filologiche Friulane u Vidmu imenovali u izvršni svet (v Consiglio) tudi Moho-ra Modrijanovega iz Barlo-ga». Kadar smo čuli tole novico, smo se tarkaj nasmejali, da so nam tekle po licih buj debele suze ku orjehi. Ko vam pišem tele reči, me šele trebuh boli od smjeha. «Kakuo so zbrali njega, saj ne zna po laško, saj ga lahko po laško kupijo an prodajo!» se je oglasu parjateu na moji pravi strani. «Saj zatuo je smjehu u-rjedna, ker so ga kupili an prodali!» mu je odguoriu Jakob. Drugi dan sem kupu gior-nal an sem rjes videu napisano na njem, med dttgo var-sto profesorjeu an znamenitih imen, tudi ime našega «Velikega profesorja - filologa». Velik je zatuo, ker mjeri parbližno 190 cm. Kadar je hodu u šuolo, mu je pravla meštra, da mu je gnalo use tu rast. Kaj djela njega ime med pravimi profesorji, mi je težkuo zastopit. Znano je, da je hodu tri Ijeta u trečjo elementarno šuolo an če mu nje bla meštra umarla, bi hodu šele u trečjo. Čudno se mi zdi tudi zavojo druge reči. Filologica Friulana je laška organizacija, ki skarbi, da bi ohranila an širila laški jezik, naš Modrijan pa je Slovenj. Kakuo bo šjeru laški jezik, če ga ne pozna, je veliko uprašanje! Dragi brauci! Filologija je besjeda, ki parhaja iz starega grškega jezika (dal greco). Je veda o razlaganju besedil. Piše, med drugim, italijanski slovar (vocabolario): «Filogia - disciplina relativa alla ricostruzione ed alla corretta interpretazione dei documenti letterari di un ambiente culturale definito». Širši pomen v slovenšini: «Filologija je veda, ki raziskuje jezik in književnost, da bi tako spoznala duševni razvoj in značilnosti ljudstva ali kulture». Ma naš Modrijan, kaj bo raziskavu? Kaj bo djelu med varstami učenih laških profesorju? Al je on, Slovenj, ratu Lah «honoris causa»? Zaki? More bit, da jim je zbran kajšno našo staro posodo al pa ki drugega, da se bojo hvalili, da sta žbrinčja an koš laško orodje! Filologica Friulana ima še širši pomjen, kot pišejo vo-kabolarji. Zbjera etnografski material, stare furlanske dokumente, pravce, Štorje. Čje braniti an ohraniti use, kar je laškega. Želi širiti jti-bezan do laškega jezika an folklore. Tuo je imenitno, no-bel djelo. Usak narod ima pravico braniti, kar je njega, kar je svojega, takuo Furlani, Italijani, Nemci, Turki, Slovenci an drugi. Usak naj jubi svoj jezik an naj spoštuje jezike drugih. Tuo, kar djela Filologica Friulana, je pametno, kadar djela na svoji zemji. Je pa zgrešeno an nepošteno, kadar išče furlan-ščino, kjer jo nje, kadar gleda postaviti na nuoge, kadar poskuša ustvariti furlanšči-no, kjer jo nje, kjer jo nje nikdar bluo, u tistih krajih, kjer je lepuo an jasno definiran kulturni ambient za delovanje druge, ne furlanske filologije. Tuole djela furlanska filologica u naših krajih s pomočjo judi, ki ne znajo po laško, ki molijo Očenaš an češčena si Marija po slovensko, ki se kregajo po slovensko, ko nam pravijo, da nje-so Slovenci. Tajšan je naš «veliki profesor-filolog», ki bo zastopu, kaj pomeni besjeda «filologija», kadar bo trikat prebran telega Petra Matajurca. Mi spoštujemo tiste Furlane, ki se tučejo za njih jezik an za njih kulturo. Ti so na naši strani, ti so naši parja-telji. Veže nas skupen boj. Moramo pa zaničevati tiste, ki čjejo uničiti naš jezik, našo kulturo. Ne moremo še tarkaj zamjerit našemu Modrijanu iz Barloga. Lahko mu rečemo samuo, kar je jan Kristus na križe: «Buog ne zamjermu, saj ne vje, kaj djela!». Tisti pa, ki so paršli do njega, da bi ga imenovali u kon-sej of filologiche, čeglih nje-ma nič filološkega, tisti vedo lepuo, kaj djelajo! Za te judi, ne da bi še od deleč mislili užaliti večine poštenih Furlanov, bo vaja-la naša zgodba, ki pravi, kakuo je paršu Lah na svjet. Zgodba je tale: Kadar sta hodila Kristus an Sv. Petar po svjete, je an dan jau Petar Kristusu: «Ti si ustvaril use narode, use judi, usjeh nacionalnosti, zaki ne ustvariš še Laha?». «Ne, Italia pa ne!» mu je odguoriu Kristus. «Zaki Laha pa ne?» ga u-praša Sv. Petar. Zatuo, ker Lah bo kleti!» Šlo je še puno Ijet naprej. Sv. Petar nje popustu. Še an še je prosu Kristusa, naj ustvari Laha. Usakikrat je dobiti isti odgovor: «Lah bo klen!». «Če bo kleti, uzamem jest na se njega griehe!» je jau Sv. ePtar, kadar ga je u trečjo prosu. «Če je takuo, potle ti ustvarim tudi Laha», mu je obju-bu Kristus. Šla sta po cjesti naprej, kadar sta paršla do Ijepega mušjega dreka, je Kristus u-kazti Sv. Petru: «Cabni u tisti mušji drek!». Sv. Petar je cabnu an iz dreka je skočim tion Lah. «...Dio, lašemi in pas - pusti me par mjeru!» je zakleti parvi Lah. «Sem ti pravu, da bo kleti!» je jau Kristus. Sv. Petar se je parju za bjelo brado an šu žalostno naprej. Še ankrat povjem, da tale naša zgodba ne velja za poštene Lahe, ki jih je velika večina, pač pa samuo za tiste, ki so ujeli tu skopac našega Modrijana. Ma, veste, kaj vam povjem, dragi brauci! Na zadnjo jim usedno odpustim, zak so nas učili, da je Buog ustvaril človjeka iz. ilovce. Jest mislim, da če pride človek iz ilovce al pa iz mušjega dreka, ima malo pom j ena. Velik pomjen pa ima, če človek je človek an če je človek, naj pride iz ilovce al iz dreka, je spoštovanja urjedan. Zaničevanja urjedan je tisti, ki se spremeni iz človjeka u mušji drek! Vas pozdravja vaš Petar Matajurac Reziji, ki sta izšli v Dom in svetu. Jaka Slak Zgoraj objavljena korespondenca Ivana Trinka je vezana na tisto, ki je bila objavljena v 26. številki Novega Matajurja. Ivan Trinko je delal perorisbe in jih pošiljal prijateljem z voščili. iliillw PODKRAVAR TJ M AULA JE NONA NAŠEGA KOMUNA U soboto zjutra je umarla Humarjeva mama - Marijana Predan, uduova Dugaro. Imjela je 94 Ijet. Klicali so jo nona štljenartskega komuna. Buj stara ku ona je Podreka Judita iz Jagnjeda. Ta ima 95 Ijet, a ona nje bla poročena, zatuo so imjsl: ži-har rajnko Marijano za komunsko ncno. Rajnka Marijana je puno pretarpjela, a je usedno uča-Kala visoko staruost. Bila je bistrega uma an še do ne-dauno je šivala brez očjalu, čeglih so jo oči boljele. Imjela je tudi dobar spomin. Lansko ljeto smo jo o-biskali na duomu, kjer so r.as pru lepuo sparjel. Znala je povjedat puno reči. Nekatere pripovedovanja smo posneli na magnetofonski trak. Obečjali smo ji bli, da se še oglasimo, a neusmiljena smart jo je pobrala prej, ko smo mogli izpolniti našo objubo an željo. Nesla je u grob veliko etnografsko bogatijo. Predan Marijana se je rodila 1881. ljeta u Rauneh. Lansko ljeto nam je povje-dala, da je hodila u šuolo na Duge, kjer jih je učila po slovensko Marija Narduzzi, ki je bla paršla iz Petjaga k Rusacam za nevjesto. Rajnka Marijana nam je jala: «Hodila sem u šuolo samuo tri mjesce. Kadar sem se navadla brat an pisat, mi je jala mama — Buog ji daj venčni mjer an pokoj — da znam zadost, da se muoram ustaviti doma, da bom varvala te male o-troke». «Kakuo, da ste se u samih treh mjescih navadla brat an pisat?» smo jo u-prašali. «Takrat je bluo lahko, ker so nas učili po našem. Zastopilo se je use, kar so ti povjedali. Buj težkuo je, če te učijo u jeziku, ki ga ne zastopiš!» nam je odgovorila. O rajnki Marijani an o slovenski šuoli na Dugem bomo še pisali. Žalostni družini izrekamo naše sožalje. Rajnki Marijani pa želimo, da bi u miru počivala u svoji zemji, ki jo je takuo zvestuo jubila! dolinah ne manjka an je še buojšega okusa, ku tisto, kar prodajajo na platcu. Sada imamo cjesta an telefon po usjeh večjih vesah, če bi bluo po dolinah še njeki fa-brik, potle bi ne bluo buojšega sveta ku je naš». Takuo prepričujem naše judi, da bi ne zapuščali sojih domov, soje rodne zemje. Zgleda, da so u sredenj-skih vaseh parvi zastopili, da se je trjebe organizirat, da bo buj komod življenje, da se lahko judje ustavijo doma. Štiri budgarji jim uozijo po hišah use, kar potrebujejo, Bruno Dugaro - Rusac iz Dugega pa jim vozi meso. Kaj čjemo ljeušega? Blaguo, ki nam ga vozijo po hišah, je buojš kup, ku tisto, ki se ga kupuje u Čedadu. Kot smo že povjedali, če bi imjeli še kajšno fabriko u dolini, da bi se ne muorli voziti naši djeluc deleč na djelo, bi blu naše življenje rjes idealno, da bi nam bli lahko Lahi nevošljivi. SV. LJENART TRAGIČNA SMART DVEH POZNANIH MOŽ IZ SV. LJENARTA U nedjejo ponoč je paršlo i Kravarju do hude nesre--e, ki je tjerjala življenje dveh naših zlo poznanih mož, trečji pa je biu ranjen. Auto, ki ga je vozu Rucli Pauli iz Dolenjanega je šu iz cjeste. U njem sta bla še 70-ljetni Anton Garjup (Ton-čile) iz škrutovega an Mario Obit iz Dolenjanega, star 65 ljet. Garjup je biu na mjestu martu, medtem ko so Obita odpejali u čedad-ski špitau, kjer je tudi on podlegel poškodbam. Tudi Pauli Pukli — po meštjerju policaj — je biu rekoveriran u špitau, a bo kmalu ozdra-veu. Tale žalostna novica je globoko pretresla uso rečan-sko dolino, pa tudi po drugih krajih. Genio Tomažič. Film je mojstarsko na-pravu domačin Paolo Rojat-ti, ragionier, ki djela na Società Agraria u Vidmu. Genia Tomažiča je posneu, ko je zapustu stari malen u Ida-rji, kadar nje vič služu ju-dem an paršu u Srednje prosit an kos polente. Paolo Rojatti je napravu k filmu an ljep komentar. U njem pravi, da je vas zapuščena, da so ostali doma samuo te stari, ker so šli te mladi po svjete za buojšim zaslužkam. 'Edino, kar kaže, da vas šele živi, ko se prebuja iz noči u novi dan, je kikirikanje petelinov an ka-diž po kaminih. Use tuole se vidi u filmu, kot se vidijo stare landrone med starimi hišami Srednjega, senožet, hosti an bregovi, ki so takuo lepi, spomladi, kadar cvetejo sadna drevesa, pa tudi pozi-me, ko je use zavito u snjeg, kakor u čisto bjelo arjuho. Scene filma, ki je razdeljen na. tri ca j te, so zlo lepe an naraune. Pru takuo narau-no, prepričljivo igra protagonist Genio Tomažič, ki i- Dne 5. februaja je na hitro umaru u Gorici naš vaščan Giuseppe Qualizza, star 46 ljet. Biu je apuntat od policije. Parjelo ga je slavo, ko je biu u službi. ŽIVEŽ AN DRUGO BLAGUO JIM NOSIJO NA DUOM Vičkrat, ko hodim po naših dolinah an gorskih vaseh, čujem pogovore judi, ki bi šli radi živet an stanovat u planjo, u laške. «Poslušajte: naš svjet nje te zadnji an bo šo dobar. še gospoda iz mjesta bi rada živjela u naših dolinah an po naših brezjeh, saj kupa-vajo naše hiše, če jih le uša-fajo na prodaj. Potle tudi u laškem, posebno u mjestu, se ne cedita med an mljeko. Use muoraš plačjat, začet od vode an kurjave. Par nas, če njesi pru lenuh, dobiš darva za usakim kotam. Druga rječ. Tajšnega dobrega zraka, kot je naš, ga dobiš malo na svjete. če si samuo no malo inženjan, pardjelaš krompir an druge reči. Sadja an zelenjave, ki tar-kaj košta u mjestu, u naših ZIDALI BOJO SEDEŽ ZA KULTURNO DRUŠTVO (CIRCOLO CULTURALE) Ministrstvo za notranje zadeve (Ministero degli Interni) je dalo našemu kulturnemu čirkulnu 65 milijonu lir, da bi zgradili kulturno hišo. Svjet, kjer bojo zidali kulturni sedež, je že ku-pjen. Gradili ga bojo tam, kjer bojo zidali tudi nove šole, kadar bo zadost denarja. Načrt (proget) za kulturno hišo je že napravjen. Kmalu bi muorli začet z dje-lom. Pravijo pa, da bo premalo 65 milijonu, ker je u zadnjem ljetu zlo podražiu gradbeni material. Mi pravimo, naj se ne bojijo, kjer so bli tisti milijoni, jih imajo še. MUOST POI) LAMUJE Blizu Pičiča so že skoro dogradili muost čez rjeko Arbeč. Povezovau bo cjesto, ki peje u Jesenje. Kraj se imenuje Pod Lamuje. Muost je kratak, a bo usedno ko-štu 5 milijonu lir. Ko so se zbrali zadnjikrat u Špjetru konselirji Nediške gorske skupnosti, pod predsedstvom Angela Salvagna, so se odločili, da zaprosijo Deželo (Region), naj da naši skupnosti posebno po-muoč na podlagi člena 54 deželnega statuta, šindaki an konselirji naše gorske skupnosti so podpisali, s tem v zvezi, dokument an ga po-šjali na use deželne ašešo-rate. PETJAG U Petjagu so okarstli u nedjejo 2. februarja malega Andreja Jussa. Za botra sta bila Silvana an Rino Jereb iz Marsina, ki živita sada u Petjagu. Usi so bli veseli, posebno pa tata, prof. Giacinto an mama Anarita. Malemu Andreju želimo puno zdravja an sreče u življenju. Mladi gledajo film o Srednjem in o Geniu Tomažiču. SREDNJE FILM O SREDNJEM AN O NAŠEM MOŽU - GENIJU TOMAŽIČU U nedjejo 2. februarja po-pudne se je zbralo u sali Ju-racove oštarije u Srednjem veliko število judi iz usjeh kraju. Mladi puobje iz Srednjega so bli razglasili, da bojo pokazali an film, ki bo intere-šu naše judi an naše vasi. Tisti, ki smo šli gledat tele film, smo se začudili. Na filmskem piatnu, na škermu njesmo videli znanih filmskih igralcev (atorju), kot so: Richard Burton, Vittorio Gassmann, Alberto Sordi, Mastroiani an drugi. Ne. Protagonist filma je biu Genio Tomasig iz Klinca, ki živi nad 30 ljet u Srednjem. Film je pokazu Genia u njega usakdanjem djelu an trudu za usakdanji kruh al pa za kos polente. ma sada 65 ljet. Kaže ga na filmskem platnu u težkem u-sakdanjem djelu za kos polente. Film je spremjala pru lepuo izbrana muzika. Narbuj domače, pa tudi napete prizore so spremjale posnete pjesmi zbora «Rečan» an muzika Antona Birtiča. Kar je manjkalo u filmu, je biu dialog Tomažiča z judmi. Rojatti je jau, da film nje še končan, da bo postroju nekatere pomanjkljivosti, da upelje u film tudi dialog - po našem. Iniciativa ie hvaleurjed-na. Lepuo bi bluo, če bi videli tale film tudi izven naše cone, po drugih krajih. OBLICA U soboto 1.2.1975. je umaru u Alessandriji naš vaščan Borgu Berto, ki je irnsu samuo 32 ljet. Biu je bolehau puno cajta. Njega smartne ostanke so parpejali damu, kjer je biu pogreb u torak 4. februarja. U Gorici je umarla Marija Garbaz, stara 84 ljet. Podko-pali so jo u Gorici, kjer je živjela že puno cajta. ŠPJETAR NEDIŠKA GORSKA SKUPNOST (COMUNITÀ’ MONTANA DELLE VALLI DEL NATISONE) JE ZAPROSILA DEŽELO ZA POSEBNO POMUOČ Troštamo se, da nam bo dala Dežela tele posebne kontribute, saj smo jih rjes potrjebni. POLICA JEŠIČJE U zadnjem Novem Matajurju smo pisali, da je splu naš vaščan, Danilo Bucovaz, iz varha Huma do Gorenjega Tarbja. Nekateri judje so nam očitali, da smo predebelo napisal, da nje rjes, da ne more bit rjes. Zatuo publiciramo sada sliko, ki kaže, kakuo je Danilo plu. Vidi se ga visoko u luftu, ku ad- nega tičja. Al bo še kajšan pravu, da nje njes? PODUTANA U soboto smo imjeli u naši vasi noviče. Poročila se je 20-ljetna Teresa Terlicher — Rošičjeva z 34-ljetnim Ser-gior Garjoupom iz Škru to-vega. Mladim novičam želimo puno sreče an vese j e u njih skupnem življenju. Danilo Bucovaz pluje kot tič. Rajnka Marijana Predan Mali Andrej Juša pri krstu