Leto XIII., St. 7
Poitnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, 25. marca 1926,
V organizaciji Je mo2t kolikor moti — toliko pravica.
'•rSaf ■
.‘.>7
-r
K 4
■rr*rrm
Bw4»IWw in oprava: L)nb-iaUnbnrgov« al. 6/11.
Izhaja 10. in 25. dne ▼ mesecu.
Stan« posamezna iteTilka Din 2*—, mesečno Din 4«—, celoletno Din 48. — Za Slane izvod po 1'10 Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti frankira« ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poitniae proste.
TPD in vlada proti rudarjem.
Vladna komisija je ugotovila »pravilno postopanje« TPD. — Komisija ni pregledala skupaj z delavstvom računov TPD. — Edina podpora rudarjem je samo orožniška asistenca. — Protestni shodi. — Delavska zbornica in Strokovna komisija se edini borita za rudarje.
Na velikem protestnem shodu v Unionu v Ljubljani in na ostalih protestnih shodih v Mariboru in industrijskih revirjih je delavstvo med drugim zahtevalo to, da naj državna oblast odpošlje v revirje TPD komisijo — sestoječo iz zastopnikov rudarske oblasti, delavske zbornice, delavskih zaupnikov in parlamenta. Ta komisija naj pregleda knjige TPD, njeno gospodarstvo itd. — TPD in država naj dasta podporo brezposelnim in naj jim najdeta delo.
Vlada je na to zahtevo poslala svojo komisijo, ki pa je bila sestavljena iz samih delegatov vlade in ni pritegnila k sodelovanju delavskih delegatov. Komisija je imela še celo ta namen, da ostane samo dva dni v Ljubljani in da se potem vrne zopet v Beograd. Pod pritiskom javnosti je sicer šla v Trbovlje, kjer pa je nastopala tako ofi-cielno in mehanično, da je delavstvo takoj vedelo, da je ta komisija le formalno poslana — kot pesek v oči.
Ta komisija je potem v Beogradu povedala to, da so bili vsi delavci odpuščeni po odpovedi, torej po zakonu.
Po zakonu strada sedaj na stotine delavskih družin, po zakonu so obsojeni delavci na smrt. Vlada noče poznati tudi onega zakona, ki pravi, da je treba podpreti brezposelne.
Nasprotno, denar, ki ga je delavstvo zbralo zajrenca je sklenila: brezposelne, izdaja vlada v druge svrhe. RR vlada ‘ je s tem uveljavila načelo, da sme kapitalist svobodno izkoriščati delavca, da sme svobodno kopičiti svoj profit, ki ni podvržen javni kontroli, delavec pa da ima le svobodo — stradanja.
Kako se je mogla postaviti vlada na to stališče? Lansko leto smo bili priče težki krizi v angleški premogarski industriji in tedaj je dala angleška vlada milijarde dinarjev za omiljenje krize.
Zakaj je angleška vlada postopala drugače?
Ali so morda angleški kapitalisti bolj usmiljeni.
Ne. Današnja družba ne pozna usmiljenja, v današnji družbi vlada geslo: Moč pred pravico!
Angleški delavci so imeli
moč, da prisilijo podjetnike in državo, da prevzame breme krize na svoje rame. To moč so imeli, ker štejejo^ angleške delavske strokovne organizacije pet milijonov članov, naše jih pa imajo le 10.000!
Celokupno delavstvo mora vztrajati v boju proti TPD za svoje zahteve, celokupno delavstvo Jugoslavije mora vztrajati v boju, toda ta boj bo uspešen le, če bo organiziran, to se pravi, če bo večina delavstva v strokovnih organizacijah.
Ta resnica nam bije danes z vso silo v oči.
Po odhodu ministrske komisije, po redukciji delavskih plač s strani TPD so naše strokovne organizacije ponovno sklicale protestne shode, kjer so rudarji povedali, da pod sedanjimi pogoji, da pri sedanjih znižanih mezdah ni mogoče živeti. In če hočemo zboljšati rudarski položaj in če se hočemo izogniti poslabšanju delavskega položaja v drugih industrijah, se morajo zavedati prav vse strokovne zveze in prav vsi delavci, ne samo rudarji, temveč tudi
železničarji, kovinarji, lesni delavci i. dr., da zavisi delavska stvar in uspeh akcije delavstva katerekoli stroke edinole od
solidarnosti celokupnega delavstva.
Zato moramo vršiti svoj boj proti TPD, proti tej predstraži Zveze industrijcev in socialne reakcije na ta način, da
številčno ojačimo strokovne organizacije in da najmočnejše strokovne organizacije stalno sodelujejo. Ta stalna vez so krajevni medstrokovni odbori.
Na protestnih shodih se je tudi zahtevalo, da se reduciranim rudarjem najde novo delo in da je TPD dolžna, da materialno podpre novo zaposlitev rudarjev.
Zato se je vršila 18. marca v Trbovljah konferenca vseh rudarskih članov Delavske zbornice brez ozira na strankarsko pripadnost in ta konfe-
da Delavska zbornica skupaj s strokovnimi organizacijami natančno preišče stanje reduciranih in da zasliši njihove želje, kje upajo na novo zaposlitev ;
v ta namen naj se zglasijo najkasneje do dne 10. aprila vsi odpuščeni rudarji:
v Trbovljah, v Delavskem domu;
v Zagorju, pri Zvezi rudarjev;
v Hrastniku, v Delavskem domu;
v Rajhenburgu, v Delavskem domu.
S seboj naj prinesejo članske knjižice bratovske skladnice.
Istočasno bo stopila Zveza Rudarjev Jugoslavije v stik s francosko strokovno zvezo, ali bi bila mogoča tam zaposlitev naših rudarjev in pod kakimi pogoji.
Z ozirom na to, ker je Marcel Zorga dal iniciativo za izseljevanje v Rusijo, je konferenca sklenila, da se pozove njega in njegove tovariše, da takoj vse ukrene in poizve, kako je mogoča zaposlitev v Rusiji, kako se bo organiziral transport itd.
O vsem tem se izda potem natančno poročilo rudarjem in se na to konkretno določi zaposlitev rudarjev v novih krajih.
Strokovne organizacije so na braniku delavskih pravic.
Delavci, strnite vsi svoje vrste!
Za samoupravo delavskih ustanov.
Ministrstvo za socialno politiko je sedaj točno in hitro poslovalo. Telegrafičnim potom je prepovedalo redni Delavski zbornici ljubljanski izvedbo vseh, potom izvoljenih delavskih zborničnih članov storjenih sklepov. S to prepovedjo je zavrlo ministrstvo redno in nujno poslovanje Delavske zbornice.
Ta prepoved je nov, pa značilen dokument namernega, doslednega iu brezobzirnega upropašča-nja in demontiranja delavskih ustanov.
Kadar je treba udariti delavski razred, kadar je pokazati bičanemu in izkoriščanemu delavcu zaničevanje in oholo preziranje, takrat se posluži minister za socialno politiko tudi brzojava, da le hitro in nedvomno pokaže delavstvu svoje brezmejno sovraštvo. Naj bi funkcioniral brzojav ministrstva za socialno politiko raje zato, da dobe brezposelni delavci vsaj malo podpore, da se nakažejo za brezposelne najnujnejše pomoči iz fonda, ki ga je delavstvo zbralo in ga- sedaj špekulativno izrablja vladna gospoda. Toda: za te stvari ne posluje ministrstvo za socialno politiko v naši državi.
Ustavitev zborničnega poslovanja pomeni ne-čuven in neupravičljiv napad na avtonomijo delavskih zbornic. — Zato pa ruši prav ta napad to delavsko institucijo v svojih bistvenih temeljih.
Kajti: Delavska zbornica ima za delavski razred svoj pomen in za delavski razred interes le, če
Sedaj pa uveljavlja enako načelo tudi v delavskih zbornicah. Čemu so potem volitve, čemu potem skupščine, če pa ministrstvo smatra, da delavski razred še ni zrel za avtonomijo?
Seveda nastopa režim z drugačnim merilom proti delodajalcem. V trgovskih in obrtniških zbornicah spoštuje minister njihovo z zakonom zajamčeno avtonomijo. Delavstvo bo s podvojeno silo in energijo gradilo in upostavljalo svoje razredne organizacije. In, organizirani proletariat bo branil avtonomijo Delavskih zbornic.
Ministru se ni zdelo niti vredno, da bi suspenzijo zborničnega poslovanja vsaj navidezno utemeljil in četudi z lažnjivimi razlogi opravičil. — Morda pa je to storil zato, ker je zbornica neustrašeno in dosledno zastopala interese rudarskega delavstva proti krivicam inozemskih špekulantov Trboveljske premogokopne družbe. Morda je ta suspenzija poklon Trboveljski premogokopni družbi, ker je »pravično in pravilno« pometala rudarske družine na cesto?
Gotovo je le eno: prav v Ljubljani sami se je morala roditi ta gorostasna pobuda. Razumljivo je to: razredni proletariat je dobil večino v tej zbornici in prekrižal račune meščanskim strankam. Kdo ve, če ni sedaj eni teh strank uspelo, da je izposlovala pri ministrstvu to brzojavko in ta odlok?
Minister za socialno politiko se bo lahko uveril, da bo odpor delavstva splošen, enoten in svobodno mu, da poizkusi ta boj.
Pripravljeni smo, branili bomo zbornično avtonomijo in dokazali, da bo padel vsak, kdor bo nastopil proti delavskemu razredu.
Delavci, v organizacije, da branimo naše ustanove!
je avtonomna, če po svojih izvoljenih predstavnikih nevplivano in neovirano zastopa delavski interes.
Delavske zbornice pa, ki ji minister za socialno politiko določa pravec in smer ter odreja njeno poslovanje, delavstvo ne rabi niti ne potrebuje. Moti se vsak, kdor misli in upa, da bo Delavska zbornica služila ciljem in namenom režimovskih strank, špekulacijam strankarskih klik irt željam posameznikov.
Ker je torej ministrstvo za socialno politiko s to prepovedjo kršilo avtonomijo Delavske zbornice, zato bo delavstvo temu primerno na ta ministrov napad tudi odgovorilo.
Delavstvo sme zahtevati vsaj, da1 mora imeti minister za socialno politiko pred delavskim stanovskim zastopstvom — rešpekt in spoštovanje.
Delavstvo je zrelo, je svojim nalogam doraslo in državni interes zahteva, da minister skrbno posluša, upošteva in uvažuje sklepe delavskih zbornic. Le tako bo vršila Delavska zbornica svojo funkcijo in svojo nalogo. —• Če pa misli minister, da bo rešil socialno krizo s tem, da bo preprečil zbornično poslovanje in tem potom rešil delavsko vprašanje v državi, potem naj nadaljuje. Zagotavljamo ga: tem hujše in glasnejše se bodo odprli drugi ventili. Delavstvo bo uveljavilo svoje zahteve, četudi bodo zavrli zbornično delovanje.
Ustavitev zborničnega poslovanja izpričuje, da demontira ministrstvo za socialno politiko vse de-, lavske ustanove po dobro preračunanem načrtu. Saj I vidimo, da je tudi v socialnem zavarovanju mini-i strstvo za socialno politiko danes dejanski gospodar.
čuvajmo enotnost organizacij!
Vloga razdiračev strokovnega gibanja. — Agenti provokaterji. — V enotnosti in disciplini je delavska moč. (Odgovor »DKL«.)
V našem delavskem gibanju se prepira še vedno več grup za to, katera je bolj razredna in marksistična in katera manj. V resnici pa ločimo le dve bistveno nasprotni skupini. Vsaka od njih agitira sicer v znamenju marksizma, vsaka trdi, da edino-le ona zastopa marksistična načela. In vendar si vse te skupine niso enake; da, še več, deli jih velik prepad: kajti sredstva in pota, metode njihove delavnosti so diametralno različne. Prva skupina se navadno omejuje le na deklamacijo Marxovih stavkov. Bodisi radi nesposobnosti, bodisi radi pomanjkanja volje, da v resnici razume bistvo marksizma — to je končno vse eno — izpreminja živa in revolucionarna načela marksizma v mrtve, brezpomembne formule. Delo te skupine ne sloni na izkušnji, na upoštevanju praktičnega dela, temveč na Marxo-vih citatih. Navodila za svoje delovanje ne črpa iz konkretne resničnosti, temveč iz zgodovinskih paralel. Prepad med besedo in dejanjem je poglavitni greh teh »marksistov«. Neprestana razočaranja in večna nezadovoljnost je posledica vsega tega. Jo-giches je te ljudi zelo točno označil, ko je rekel o njih: oni ne stojč, temveč ležč na stališču marksizma.
Nasprotno tej pa druga grupa ne smatra za najvažnejšo to, da nekdo na zunaj priznava marksizem; njej gre za to, da se marksizem res izvaja v življenju. Ta skupina koncentrira svojo pažnjo na to, da določi pota za uresničenje marksizma na podlagi danega položaja in da zopet izpremeni svojo taktiko, kakor hitro se razmere izpremene. Pri svojem delu se ne opira toliko na Marxove citate kot na rezultate praktične izkušnje, iz katere presoja svoje korake in se uči iz svojih napak zboljšanja svojega dela. Glavni znak te marksistične skupine je sklad med besedo in dejanjem. Njeno geslo je: marksisti nimajo samo razlagati ta svet, temveč marksisti morajo izpremeniti današnji svet.
* * *
Današnji posili-uredniki »Delavsko-kmečkega lista« spadajo brezdvomno v prvo grupo laži-mark-sistov: kajti vsa njihova delavnost obstoja v samih večnih resolucijah in deklamacijah. Podcenjujejo in zavračajo vsako konkretno, podrobno delo strokovnih organizacij za delavske potrebe, ne prevzemajo nase nikakega odgovornega dela, temveč samo blatijo vsak korak, ki ga store enotne strokovne organizacije, O enotnih strokovnih organizacijah pišejo in govore tako, da odvračajo od njih vsakega delavca, ki ne pozna preteklosti vse zlobnosti njihovega blatenja.
Gustinčič je v Tržiču predlagal resolucijo, po kateri naj pozove Strokovna komisija vse ostale
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
strokovne zveze na boj proti redukciji rudarjev. In še preden je začel Gustinčič pisati svojo resolucijo, je Strokovna komisija že praktično pripravljala tako akcijo — velik skupni protestni shod v Unionu. Ta shod je tako sijajno uspel, da so začutili pisarji »DKL« potrebo, da z najogabnejšimi lažmi napadejo ta shod in Strokovno komisijo, češ da je ta izdala razredni boj, da je s. Sedej predlagal orjunaško resolucijo itd. Vse to nesramno blatenje 10. številke »DKL« je poskus bolnih ljudi, da zanesejo zmedo v delavske vrste, ki so se začele zbirati in da te enot-ne vrste zopet razbijejo. Da »DKL« laže, lahko pričajo vsi tisoči udeležencev na unionskem shodu.
* * *
Kaki škodljivci delavske stvari so ti pisarji »DKL«, dokazuje tudi njihovo lažnjivo poročanje o prvi skupščini Delavske zobrnice. Med drugim so zapisali sledeče:
»Prva seja upravnega odbora DZ je že pokazala, da je bilo napačno upanje delavcev, da bo izvoljena DZ prava zaščitnica delavstva. Na tej prvi seji so si »gospodi kolegi« samo razdelili mesta brez vsakega drugega sklepa. O redukciji, brezposelnosti in drugih perečih vprašanjih niso izgovorili niti besedice.«
Kaj pomeni tako pisanje?
Delavstvo si je končno priborilo močno zastopstvo v DZ, ki naj bi ščitila delavske interese zlasti v času, ko nima delavstvo nikjer drugje svojega zastopstva, da bi potom njega terjalo svoje pravice. »DKL« pa hoče ubiti zaupanje delavstva v DZ in v prave izvoljene delavske zastopnike. To se pravi gnati delavstvo meščanstvu v naročje.
Resnica je popolnoma drugačna od pisanja »DKL». Nobenih mest si nismo razdelili, temveč smo: prvič nastopili proti TPD in za ugodno rešitev rudarskega vprašanja;
drugič smo predložili, da se takoj nakažejo podpore za brezposelne;
tretjič se pripravlja akcija za delavsko starostno zavarovanje;
četrtič začne v kratkem poslovati »Delavska Akademija«, ki bo na široko organizirala toliko potrebno prosvetno delo med delavstvom;
petič se pripravlja načrt za zgradbo velikega delavskega doma v Ljubljani, dečjega zavetišča v Trbovljah itd.
Vse to dokazuje jasno, da dela naša delegacija v Delavski zbornici in njenem upravnem odboru z vso silo na to, da se pomaga delavstvu — ne z resolucijami in psovkami, temveč s kruhom. Delo delegacije bi bilo mnogo lažje, če je ne bi oviralo žal precej močno zastopstvo nasprotnih klerikalnih in nacionalističnih sil. Da ni naša delegacija še močnejša, kakor je, nosi glavno krivdo današnja zločinska politika inženirjev in študentov okrog »DKL«.
Da' pa je današnje pisanje »DKL« tudi naravnost provokatersko, dokazuje 11. številka »DKL«, ki piše, da je Delavska zbornica v rokah buržuazije, da je njeno delovanje kontrarevolucionarno — a v resnici pa buržuazija meče polena pod noge novo izvoljeni DZ. Vlada menda ni ustavila delovanja DZ zato, ker je, ona po Gustinčičevem mnenju reakcionarna; vlada bi jo v tem slučaju z vsemi štirimi podpirala.
Po F. Hanuschu: M. Svetlič:
Kriza.
Pravljica.
V glavnem mestu velike države sta imela sedež dva mogočna vladarja; eden kronan, eden nekronan. Kronani se je imenoval Kristian II., nekronani Moloh I.
Kristian je kot vrhovni vojni zapovednik razpolagal z velikansko armado na kopnem, na morju in v zraku, z armado pešcev, konjenikov, topov in zrakoplovov. Vse sosedne države so bile v silnem in vednem strahu pred to silno armado, grozeče ladje so križale po morju. Armada uradnikov Kristi-ana II. je mrzlično delala, da v njegovem imenu z brutalno silo iztisne davke najsiromašnejših državljanov; obzirnosti niso poznali, ker obzirnost je prihajala v poštev kvečjemu za bogatina. Armada in policija je skrbela za red in mir. Če se je pa vendarle kdaj našel nezadovoljnež, ki se je drznil godrnjati nad neznosnimi bren^eni, bilo je na razpolago dovolj sodnikov, ki so revolucionarje v imenu Kristia-na II. vtaknili za več let pod ključ.
Toda to se ni dogodilo mnogokrat, ker armada duhovščine je skrbela za pouk delovnega ljudstva, katero je že izgubilo upanje na zboljšanje svojega bitja in žitja na tem svetu in se s pokoro in molitvijo pripravljalo na boljše življenje na onem svetu.
Kot vrhovni šef armade, birokracije in policije razpolagal je tedaj Kristian II. z veliko in neomejeno močjo, s katero je brezobzirno tlačil svoje podložnike. Toda ne le posedovati moč, tudi slavljen in počaščen je hotel biti. Ob vsaki najmanjši priliki so se morali prirediti po celi državi na stroške mest in vasi sijajne slavnosti njemu na čast. Odvisno časopisje je moralo pisati dolge članke, v katerih se je slavila modrost vladarja in povdarjal patriotizem in lojalnost ljudstva.
Obdan od množice lenuhov in koristolovcev je živel Kristian II. na svojem sijajnem dvoru udobno in brezskrbno življenje.
Bolj ponižen pa je moral biti Moloh I. Sicer je bil gospodar zemlje, lastnik rudnikov, tovaren, par-
Vloga današnjih pisačev »DKL« je očividna: nagnati ZDSZJ in DZ v razpust, vreči delavstvo v novo brezpravnost, potem pa triumfirati z Gustinčičevimi resolucijami o »hegemoniji srbske buržuazije«. Zato pa, delavci, ne nasedajte provokacijam in delajte dalje po svoji delavski vesti!
* * *
Zakaj odgovarjamo na vse podlosti »DKL«? Da pokažemo proletariatu one, ki so naravnost blazno nesrečni nad tem, ko vidijo, da se delavske vrste zbirajo, da pokažemo ljudi, ki bi bili strašno nesrečni, če bi jutri prevzeli odgovorno delo v Strokovni komisiji — ker bi potem ne imeli več koga blatiti, ampak bi morali delati.
Odgovorili smo zato, da levičarski proletariat sam nažene inženerje in študente, ki se mu hočejo vsiliti za voditelje in da si izvoli na čelo ljudi, ki so že dejansko pokazali, da za delavsko stvar delajo, dočim ji Gustinčič et Co. samo škodujejo.
Strokovne organizacije kot take se gotovo ne bodo vmešavale v zadeve grupe »DKL«, toda levičarsko delavstvo samo, preizkušeno po toliko bojih in porazih, bo moralo iztrebiti gadjo zalego neodgovornih študentov in agentov provokaterjev, da se obvaruje celotno delavsko gibanje pred novimi nesrečami.
Odgovarjamo na vse napade zato, ker smo po sklepih strokovne božične konference odgovorni za to, da obvarujemo strokovno gibanje pred ponovnim razbitjem in da ga nasprotno vedno bolj jačimo.
Enotni smo! Toda v tej enotnosti ne smemo iti v popustljivosti tako daleč, da bi spustili volkove med se, da ti razkropijo vse, kar se je z težavo skupaj zbralo. V tej enotnosti ne smemo biti tako širokogrudni, da se razbije sama enotnost. Ravno radi enotnosti in pod geslom enotnosti, v dejanskem interesu celokupnega delavskega razreda moramo izžgati iz sebe vse rane, preostale še iz temne preteklosti: demagogijo, nedisciplino, blatenje zaupnikov in vodilnih forumov, kritikaštvo, provokacijo itd!
Enotni moramo biti, veliki ne samo po številu, temveč tudi po ideji, borbenosti in disciplini!
Enotnost — ne pomeni svobodnega blatenja, kritikaštva in razdiranja, enotnost ne pomeni nediscipline, temveč enotnost znači —
skupno voljo, železno disciplino, skupen bojevni duh, bratsko zvezo.
proti vsem sovražnikom delavskega razreda!
Bomo videli?
S. Marcel Žorga in še nekateri drugi naši prijatelji od »grupe okoli« DKL hodijo na sestanke in shode po revirjih z resolucijo, ki omalovažuje dosedanje delo Strokovne komisije in Zveze rudarjev Jugoslavije za brezposelne rudarje in vedno nagla-šajo, da je potreba poslati brezposelne rudarje v Rusijo. Iz teh razlogov smo poslali uredništvu »DKL« v Ljubljani sledeče pismo:
1.838-19/26.
Uredništvo
»Delavsko-Kmečkega lista«.
v Ljubljani.
Spoštovani sodrugi!
Predsednik Vaše grupe s. Marcel Žorga je na shodih v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku nastopal za to, da morajo iti brezposelni rudarji v Sovjetsko Rusijo. Predložil je tudi
kov in železnic, toda manjkalo mu je zunanje časti in slave. Vse delovno ljudstvo, možje in žene, starčki in otroci je bilo pod njegovo komando, ter mu delalo tlako. Ne le, da je svojevoljno določeval plačo in delovni čas, od njega je bilo tudi odvisno, kdo sme in kdo ne sme delati. Ker pa siromak v tej državi ni mogel živeti brez dela in zaslužka, je tedaj Moloh I. odločal o življenju in o smrti svojih sužnjev, katere sb njegovi priganjači priganjali k delu na polju in v gozdu, rudnikih in tovarnah, na ladjah in železnicah. Moloh I. ni pobiral davkov kakor njegov tovariš Kristian II., temveč se je s svojimi trabanti vred redil od nadvrednosti, katero je v potu svojega obraza ustvarjalo delovno ljudstvo v državi. Neizmeren je bil njegov pohlep. Ko je imel stotine milijonov, hotel jih je tisoče in ko je tudi te nagrabil, j& hotel bilijone. Kot gobe po dežju so rasle tovarne in duhteči dim premoga je napolnjeval ozračje. Vedno Yečje število sužnjev je moralo v globino zemlje, da izkoplje iz nje premog in druge rude. Omrežje železnic je postajalo vedno gostejše in vedno več in večji parniki so nosili blago v druge dežele in dele sveta.	*
Bilo pa je‘ vse to nujno potrebno, ker delavske mezde so bile tako nizke, da si delavstvo ni moglo nabaviti niti industrijskih proizvodov, ki jih je samo produciralo. Delavstvo je izdelovalo fino blago, samo pa hodilo v raztrganih capah, izdelovalo čevlje, samo hodilo boso, ni bilo deležno lepih, od njega samega napravljenih produktov, ker so bili leti le za bogatine v državi in v inozemstvu.
Naenkrat pa se je zgodilo nekaj, kar je imelo za celo državo usodne in težke posledice. Kristianu II., ki se je za gospodarske razmere svoje drža.ve bore malo zanimal, je postalo tesno v dotedanjih državnih mejah. Sklenil je napraviti roparski pohod, ter podjarmiti eno izmed sosednjih držav. Vzrok za napoved vojne je hitro znašel in po kratkem vojskovanju je zasedel malo sosedno državo.
» Patrioti cele države so kar noreli pijane zmage. Lampijoni, zastave, godba, vse je delalo čast in slavo zmagovalcu Kristianu II., ki se je med vojno valjal v naročju svojih metres.
tozadevno resolucijo, v kateri sc zahteva, da stopi Strokovna komisija takoj v zvezo z Rusijo glede izselitve naših rudarjev v tamošnje rudnike.
Mi popolnoma nič ne nasprotujemo temu predlogu, temveč smo naravnost veseli vsake pomoči, ki pride od koderkoli, da se zaposli reducirane delavce. Reducirani rudarji bodo gotovo tudi veseli, če se jih v Sovjetski Rusiji zaposli pod ugodnejšimi pogoji, kakor so to v Franciji.
V prepričanju, da s. Marcel Žorga ni tozadevno agitiral iz politično agitacijskih razlogov, temveč v želji, da pridejo reducirani rudarji čimpreje do zaslužka in kruha, Vam po sklepu ankete vseh rudarskih članov Delavske zbornice, ki se je vršila dne 18. marca v Trbovljah, sporočamo sledeče:
Niti Zveza Rudarjev Jugoslavije, niti Strokovna komisija, niti ostale pri Delavski zbornici registrirane delavske strokovne zveze nimajo nobenih stikov z Rusijo, ker nam to onemogoča pomanjkanje vsakih odnošajev med Rusijo in Jugoslavijo.
Zato se po nalogu rudarskih zastopnikov obračamo na Vas, ki ste izdati iniciativo za izseljevanje v Rusijo, da to akcijo tudi izvedete, da poizveste konkretno, koliko rudarjev bi se zaposlilo v Rusiji, pod kakimi pogoji in kako bi se organiziral njihov transport v Rusijo. O tem boste potem natančno poročali rudarjem, ker ti ne morejo iti v negotovost.
Vse strokovne organizacije, registrirane pri Delavski zbornici in Delavska zbornica sama pa bodo med tem natančno dognale stanje reduciranih rudarjev in jih zaslišale, kje nameravajo poiskati zaposlitev.
Posebna strokovna delegacija bo osebno stopila v stik s francosko rudarsko strokovno zvezo, da se prepriča, ali bi se dalo zaposliti rudarje v Franciji in pod kakimi pogoji. Tudi mi bomo o tem natančno poročali rudarjem.
Tako upamo, da bomo poskrbeli vse, da se rešijo pri TPD reducirani rudarji današnje bede in da se zaposlijo tam, kjer bodo delovni pogoji najugodnejši.
Storite hitro svojo akcijo, ki ste jo sami predložili, mi bomo istotako hitro postopali, kajti položaj rudarjev zahteva nujne odpomoči — v kruhu.
Sodružne pozdrave!
Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani.
Tajnik: Joža Golmajer, 1. r. Predsednik: Franc Jernejčič, 1. r.
Mednarodni pregled bolniškega zavarovanja.
V 23. številki »Arbeiterschutz«-a, glasilo avstrijskih bolniških blagajn, prinaša avstrijski delegat pri mednarodnem uradu dela interesantno poročilo o bolniškem zavarovanju v raznih državah. V našem listu priobčujemo najvažnejše podatke, ki morajo zanimati vsakega delavca.
Obvezno bolniško zavarovanje se je uvedlo najprej v Nemčiji leta 1883. in sicer za obrtniške delavce, leta 1885. se je razširilo na trgovino in leta 1886. na poljedelstvo. Dve leti kasneje, leta 1888. se je uvedlo bolniško zavarovanje v bivši Avstriji, leta 1891. na Ogrskem, leta 1901. na Luksemburškem, leta 1911. v Norveški, Rusiji in Angliji in leta 1912 v Rumuniji. Po svetovni vojni je uvedla bolniško zavarovanje cela vrsta drugih držav, tako da obstoji to danes v 22 državah. V petih od teh držav, in sicer v Jugoslaviji, Grški, Portugalski, Cirilu in Japonski še ni popolnoma izvedeno to zavarovanje, tako da obstoji danes praktično obvezno bolniško zavarovanje za delavce in nameščence samo v 17 državah. V Belgiji in Franciji obstoje prostovoljna pomožna društva, ki prejemajo državno podporo.
Po državi podpirano prostovoljno bolniško zavarovanje obstoji v Švedski po zakonu iz leta 1910., v Švici od leta 1911. in v Danski od leta 1915.
V Severni Ameriki obstoje posebna podporna društva, ki jih deloma podpira država.
Toda maček ni izostal. Kristian II. se je vsled te vojne obsovražil pri vseh sosednjih državah, ki se sicer niso upale pričeti vojno z mogočnim Kristi-anom II., toda sklenile so kaznovati ga na drug prav občuten način. Blago, prihajajoč iz države Kri-stiana II., so zavračale in ladja za ladjo se je vračala iz tujih pristanišč, ne da bi mogla oddati blago.
Moloh I. je divjal in klel, ogrožen je bil njegov profit. Tovarne so obstale, rudarji in delavci so ostali brez dela, mornarji so se gladni in razcapani potikali po pristaniščih. Neizmerno gorje je prišlo nad delovno ljudstvo. Kot strahovi so se vlekli po cestah mest; sprva molče in upajoč na boljše čase. Ko pa je postajala brezposelnost vedno večja, glad vedno hujši in neznosnejši, so začeli godrnjati na glas. Vedno večje in resnejše so postajale demonstracije in vedno silnejši klic po pomoči.
Policija ni bila več v stanu zatreti kravale; poklicali so vojaštvo.
In tako se je zgodilo, da se je tisočglava množica privalila pred palačo Kristiana II., da zahteva kruha. Komaj šo se začuli iz množice prvi klici, pa je navalilo na neoboroženo sestradano množico vojaštvo, peš in na konjih. Počili so streli, zableščale so se sablje in v potokih krvi so se valjali ranjenci in ležali mrtveci.
Tedaj pa je bilo konec potrpežljivosti. Leta in leta pritajena jeza in nezadovoljstvo se je spremenilo v ogorčenje, ki se je kot plamen razširilo °d mesta do mesta, od vasi do vasi. Kot razjarjena fu-rija so se valile množice po cestah preko vseh zaprek. Kristian II. in Moloh I. sta neznano kam zbežala; policija in vojaštvo sta bila brez moči. Modri in razumni možje so se postavili na čelo revoluci-jonarnemu gibanju, mu dali pravec in ga spravili v pravi tir. Posrečilo se jim je zopet vspostaviti mir in red. Delovno ljudstvo se je zopet vrnilo na delo, parasiti pa so zbežali. Izginili so nezadovoljni obrazi in beda, veselo in sito ljudstvo je z veseljem delalo na deželi in v mestu, seveda ne več za Kristiana II. in Moloha I., temveč edino le zase.
\
25. marca 1926
»DELAVEC«
Stran 3
leta	skupaj	odstotek od lovnega pri
1922.	1,620.000	75
1922.	2,136.000	75
1922.	20,180.500	84
1924.	15,037.000	86
1922.	592.133	75
1924.	1,725.800	?
1924.	5,735.000	?
1924.	471.232	?
1922.	647.875	?
1923.	47.174	?
Avstrija Čehoslovaška Nemčija Anglija Norveška Poljska Rusija Jugoslavija Madjarska ^
Luksemburška
V Franciji ima samo bivše nemško ozemlje obvezno bolniško zavarovanje in sicer je zavarovancev ■413.000. Tudi v Italiji je obvezno bolniško zavarovanje samo v onem ozemlju, ki je prej pripadalo Avstriji; zavarovancev je 92.000.
Število zavarovancev pri podpornih blagajnah je: Število članov podpornih blagajn:
Belgija	710.000
Danska	1-351.357
Finska	„ JOJSS
Francija	.	2,745.999
(brez Alzaške in Saarskega okrožja) Švedska	727.999
Švica	841.196
Po zakonu določena hranarina, t. j. določen odstotek temeljne plače znaša v posameznih državah:
lavci, da se fih pripelje v našo strokovno organizacijo, podučile jih, da pridejo enkrat do spoznanja. Poživljamo ostalo lesno delavstvo, da se zdrami in da se združi v združenih strokovnih organizacijah, da nam bo mogoče odbijati vse napade kapitalizma.	/
Mariborski mizarji pozor! V »Delavcu« od 25. februarja smo obvestili vse delavce, da se bo vršil občni zbor lesnih delavcev podružnice Maribor na 14. marca 1926 ob 9. uri dopoldne v »Ljudskem domu«. Ker se je pa le premalo so-drugov zavedalo svoje dolžnosti, udeležiti se tega občnega zbora, se občni zbor na 14. marca ni mogel vršiti, ker po pravilniku ni bil sklepčen. Vse lesne delavce vnovič opozarjamo, da sc bo vsled tega vršil občni zbor podružnice Maribor na 31. marca 1926 ob 18. uri (6. uri zvečer) v »Ljudskem domu«, Ruška cesta 5. Ker je na dnevnem redu isto, i. s. zavoljo delnic stavbne dvorane »Ljudskega doma« in še razne druge finančne razmere, je dolžnost vsakega lesnega delavca, da se občnega zbora ločno in zanesljivo udeleži. Ako se sodrugi še na ta poklic ne zavedo svoje dolžnosti, bode občni zbor sklepal ob vsakem številu navzočih članov.
Monopolci.
Redni letni občni zbor Saveza Monopolskih Radnika-ca v Ljubljani se bo vršil v torek, dne 30. marca t. 1. takoj po delu (ob pol 6. uri) popoldan v gostilni g. Mraka na Rimski ccsti. Dnevni red običajen. Dolžnost vseh članov in članic je, da sc občnega zbora v polnem številu udeleže. Odbor.
Nemčija Estonska Luxemburška Rumunija Norveška . Poljska
50 odstot. Madjarska 60—75 6dstot* . 50	„	Cetonija	.	•	. 663
50	„	Jugoslavija	. 665
. 50	„	Čehoslovaška 66 5
. 60	„	Avstrija	67—80
. 60	„	Rusija .	.	■	100
Med sistemi zavarovanja v posameznih državah je znatna razlika v tem, da se ponekod daje hranarina za vsak dan, drugod pa le za vsak delovni dan. Večina zakonov pooblašča bolniške blagajne za povišanje hranarine. Čas uživanja hranarine je v raznih državah zelo različen; najkrajši je v Rumu-niji (16 tednov), v mnogo državah pa znaša celo leto in še to se more podaljšati. Razen hranarine je večinoma predvidena tudi pogrebnina. Najpopolnejša bolniška podpora je v Rusiji.
Nov zakon o sodiščih dela v Nemčiji.
Nemška vlada je predložila državnemu svetu predlog za nov zakon o sodiščih dela. Po tem predlogu bi ta sodišča reševala vsč pravne spore med delodajalci in delavci, spore radi kolektivnih pogodb.
Iz revirjev, tovarn in delavnic.
Žreče. Pri nas podjetje izkorišča tako, kakor malokje.
* Za to podjetje ne veljajo nobeni zakoni, če se pa nanje sklicujemo, jih mirno prezre, a s svojim postopanjem ne preneha. Velika brezposelnost, ki vlada na eni strani po ostalih krajih, se še ni približala naši tovarni, zato pa podjetje tembolj dela na to, da bi delavci delali po 10 in 12 ur. Drugod delavci brez dela, pri nas pa moramo garati od zore do mraka. Pri tem pa ni izvzeta niti nedelja. Podjetje iina baje ogromna naročila, zato obratovodja pritiska na nas, da delamo tudi ob nedeljah do 12. ure. Gorje mu, kdor ;>e nameram podjetja upre! Da naša trditev ne bo ostala neutemeljena, navajamo slučaj, ko je bil kaznovan pomočnik P. P. z denarno globo 15 Din samo zato, ker ni hotel vršiti preko-urnega dela. Pri izplačevanju podjetje prav pridno odteguje davek na ročno delo tudi onim, ki so po zakonu izvzeti, namreč mladim delavcem pod 18. letom starosti. Poživljamo merodajne oblasti, da se za razmere v našem podjetju bolj zanimajo, ker so opomini na podjetje brezuspešni in bo treba eksemplarične kazni za drzno postopanje in Razenje ter omalovaževanje zakonov od strani podjetja. Zlasti Inšpekcija dela ima pri našem podjetju obširno polje za udejstvovanje in izvrševanje zakonov.
Za-
Jesenlce. Občni zbor SMRJ, podružnice Jesenice, je potekel stvarno. Predsednik s. Jeram je podal poročilo o delovanju odbora v splošnem ter med drugim omenil, da je podružnica v prejšnjih dveh letih imela žalostne čase in občne zbore vsled tega, ker smo bili razdvojeni in nikomur ni uspelo dvigniti organizacijo. Na zadnjem občnem zboru leta 1924-25 pa si je postavil odbor kot glavno nalogo ustaviti ves bratomorni boj in preiti preko vseh težav in predsodkov ter delati za vpostavitev enotne organizacije, kar se je ob priliki združitve za skupno proslavo 1. maja po kratkih pogajanjih zaupnikov doseglo in izvolilo v odbor kot kontrolo ss. Franca Ravnika in Alojza Ulčarja kot zastopnika razpuščene organizacije SRU3 in OJ. Od tega trenotka dalje je bilo zopet omogočeno resno in stvarno organizacijsko delo. Po zedinjenju je bila nadalje glavna naloga cd-bora, dvigniti in razširiti organizacijo, pritegniti v organizacijo vse delavstvo tovarne. Le deloma se nam je to posrečilo, led pa je prebit in bodoči odbor bo v tem pogledu gotovo dosegel naš namen. Sleherni v odboru je storil svojo dolžnost po svojih močeh, kajti delo, ki je bilo izvršeno, je pd pritiskom reakcije naraščalo, a vendar je bilo storjeno vse proti nakanam znižanja delavskih pravic in odbijanja vpliva organizacije. Nadalje je omenil žalostne dneve, ki so za nami; moti pa se delavstvo po Sloveniji, ako živi kdo v mnenju, da je sedaj tu pri nas kaj bolje kot drugje, ker se je premalo pisalo v našem tisku o kričečih razmerah, ki vladajo pri nas. Težke udarce smo si prizadejali, ko smo razdvojili svoje moči. Da, moti se morda marsikdo, ki ne pozna naših razmer. Da omilimo bedo in obup, dvignemo vero v samega sebe, v organizacijo in zmago delavskega razreda, da preprečimo duševni in telesni razkroj, da se nas z gladovanjem prisili na kolena, smo v najhujši reakciji vložili spomenico za malenkosten povišek, s katerim bi vsaj deloma krili trajno neznosno prejšnjo redukcijo v plačah in sramoten davek na plače. Zal, da odbor in organizacija še ni rešila te spomenice in jo skoro ne bo mogoče preje, da vse delavstvo ne le dvigne svoj glas, temveč stopi najprej v organizacijo kot nekdaj, da se ukloni brezčutni tilnik gospodarjev — železni volji združenih trpinov. Nadalje je podal s. Jeram tudi poročilo tajnika, ker se je ta nahajal v bolnici. Rešenih došlih in oddanih dopisov je bilo’194, od-borovih rednih sej 7 in 3 izredne seje. Zaupniških sestankov je bilo 20, članskih 16. Javnih shodov je bilo 14, mezdnih gibanj 1, prvomajska prireditev ter dva kovinarska tab )ra na prostem in ena zabaVna veselica. Poleg vsega tega pa je bilo še nešteto intervencij v zvezi z glavnim zaupnikom. Zaključno delo podružnice pa so bile volitve obratnih zaupnikov in sporedno s temi volitve v Delavsko zbornico, tako da pričenja po teh zmagovitih borbah novo življenje v organizaciji. Za tem je podal poročilo blagajnik, iz katerega
posnemamo, da aktivno, kot je
AKTIVA.
Bilanca za leto 1925.
je odbor z velikim naporom gospodaril to tudi razvidno iz predstoječe bilance:
PASIVA.
Naše organizacije.
Kovinarji.
Dobrava. Občni zbor podružriice Metalskih Radnika Jugoslavije se bo vršil v pondeljek, dne 29. marca t. I. ob 3 uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Čitan)e zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo predsedmka, tajnika, blagajnika in nadzorstva, 3. poročilo zastopnika Oblastnega odbora, 4. slučajnosti.
SploSna Delavska Zveza Jugoslavije.
III. redni kongres Splošne Delavske Zveze Jugoslavije
Po sklepu plenarne seje centralne uprave ORSJ grebu dne 20. februarja t. 1. se bo vršil
4. in 5. aprila 1926 v Zagrebu III. redni kongres Splošne De laske Zveze Jugoslavije.
Začasni dnevni red kongresa:
1. Konstituiranje kongresa.
2. Poročilo: a) izvrševalnega odbora o delu zveze, b) blagajniško poročilo, c) poročilo nadzorstva.
3. Sprememba zvezinega pravilnika (referent s. bima
^ 1 4. Naša tarifna in stavkovna politika (referent s. Vilim
Haramina).	...	o	•	n	i
5. Delavski strokovni tisk (referent s. Spiro OojsinaJ.
6. Organizacija in agitacija (referent s. Josip Beker).
7. Slučanosti.
Vse naše podružnice bodo dobile v kratkem važna navodila, ki se bodo nanašala na to objavo.
Zvezina uprava SDZJ v Zagrebu.
Predsednik: Vilim Haramina, s. r> Tajnika: Sima Kotur, s. r.
Josip Bekcr, s. r.
Lesni delavci.
Razmere v lesni industriji.
V zadnji številki »Delavca« smo nekoliko pisali o razmerah in o delovnem času po raznih lesnoindustrijskih podjetjih v okolici Ljubljane, danes pa hočemo opisati kakšen delovni čas vlada po Gorenjskem, posebno še v Bohinjski dolini in okolici Bleda. Dasi je v tej lepi gorenjski dolini zelo razvita lesna industrija, vendar bi bilo lahko zaposlenih tamkaj še mnogo več delavcev, ako ne bi delali delavci 10—1^ ur dnevno in. to še za smešno nizko plačo, gozdni delavci pa morajo delati celo od zore do mraka. Čeravno zakon o zaščiti delavcev odločno prepoveduje daljši delovni čas, nego osem ur, vendar podjetniki 'izkoriščajo delavce na vse mogoče načine. Tako trpi ubogi delavec tam na žagah in v gozdovih, in n; pa nobene državne oblasti, ki bi se za stvar nekoliko pobrigala. Vprašamo: Zakaj pa imamo v naši državi ministrstvo za soc'ialno politiko, zakaj Inšpekcijo dela v Ljubljani. Menda zalo, da ščitijo te socialne inštitucije gg. kapitaliste, kateri delavce na vse mogoče načine izkoriščajo! Mislimo. dn imamo te inštitudije zato, da ščitijo in varujejo delavce Prc° ’zkoriščevanjem kapitalizma. Zato poživljamo Inšpekcijo dela v Ljubljani da nemudoma ukrene vse, da se izvršuje Zakon o zaščiti delavcev, zlasti pa ono točko glede delovnega časa, kakor tudi glede obratnih zaupnikov v tovarnah. Lesnim delavcem pa še to: Kdo je krt v, da vlada taka brezposelnost v naši stroki, ako ne mi sami? Kdo je kriv neznosnih r&zmcr, katere jih tlačijo, nego oni sami? Na eni strani razkošnost, na drugi pa siromaštvo! Vso to krivdo nosi pa delavstvo samo, ker ni strokovno organizirano. Dobro vedoč, da ako bi imeli močno strokovno organizacijo, bi si podj/tniki nikoli net upali tako nesramno izkoriščati delavcev, ne bi bile tako nizke delavske mezde, delovni čas b. znašal lahko samo 8 ur! Zato je skrajni cas, da vse to delavstvo spregleda in se zbudi iz zaspanosti. Za zgled si je treba
kako se vztrajno bore
		Din	P t	Din	p		1	Din	P l	Din	p
	1. Blagajna			390	07	1	Imovlna 31. decembra 1924 			1	6.398	53
1	Gotovina v blagajni						2	10 °/0 odbitek Inventarja				604	10
	2.	Naložen denar V Konzumnem društvu za Slov. . 3.	Vrednostni papirji Delnica Ljudske tiskarne . . . • Članska knjlžlca.konzum. društva „ „ Stavbene zadruge 4.	Inventar Vrednost Inventarja	 Nakun novega Inventarja . . .			4.574	61	3	Prebitek	I * _		1	570	51
l									1	7.573	14
3 4 5		50 11 500	—	561			~1	>			
6 7		2.041 400	43	2.441	43						
				7.573	14					\7.573	14
	II						II		II		
vzeti jeseniške kovinarje, kaKO se vstrajno Dore za svoje pravice. Pomisliti je treba, da vsi neorganizirani mnogo ško- „„
dujejo vsem organiziranim. Zato prosimo tudi jeseniške so- I nega razvitja prapora »Svobode« v druge, da podvzamejo i oni potrebne korake med temi de- I dne 23. maja t. 1.
Borovnica. V nedeljo, dne 14. marca t. 1. je Osrednje društvo lesnih delavcev sklicalo javno zborovanje tukajšnjih lesnih delavcev. Namen govornika je bil, delavcem natančnejše razložiti pomen strokovne organizacije. Zal pa, da se borovniški lesni delavci še premalo zavedajo svojega težkega položaja, ker proti pričakovanju se ni odzvalo mnogo delavcev na temu javnemu zborovanju, pač pa so se kompaktno odzvali temu vabilu vsi gg. podjetniki v borovniški okolici, zastopani po vseh političnih strujah. V govorih sta se osobito odlikovala podjetni orjunaš g. Jelovšek z Vrhnike in samostojnež Petrič z Borovnice. Vsi podjetniki so namreč prišli zgolj radi tega na zborovanje, da bi istega preprečili in delavce razpodili. — Lesni delavci v Borovnici! Ravno na tem zborovanju ste morali spregledati, kakšne prijatelje imate \ vaših podjetnikih! Videti ste morali, dasi-ravno ne vsi enega in istega mišljenja, ker bili so orjunaši, klerikalci, demokratje, samostojneži, da celo g. župnika so bili privabili na to zborovanje, da če je treba, znajo nastopati skupno proti sovražniku — proti delavcu! — Delavci! Koliko časa bo še trajalo, da se boste pustili od svojih delodajalcev tako nesramno izžemati?! Dobro veste, da delodajalci nikakor nočejo priznavati »Zakona o zaščiti delavcev«, ne priznavajo osemurnega delovnika; veste, da nočejo delavcu priznavati nikakršnih pravic, ki bi bile v prid delavca. Ali boste še dalje to trpeli? Zdramite se vendar enkrat in začnite premišljevati! — Da bi delavce splašil, je g. Petrič navzočim govoril, da si je le potom garanja, ko je delal 24 ur dnevno, pridobil toliko bogastva. No, prepričani smo, da ne bi g. Petrič nikdar bil tak bogataš, ko bi ne znal tako dobro izkoriščati svojih delavcev, kateri mu morajo garati za par dinarjev po 12 do 14 ur dnevno. Na zborovanju se je celo izjavil g. bogataš, da bo deloval toliko časa na tem, da izžene iz borovniške občine dva naša agilna so-druga. Ne moremo drugega reči o tem, nego samo to, da bi najraje imeli ti gospodje okrog Borovnice svoj kitajski zid, da ne bi ostali svet zvedel, kakšni izkoriščevalci bivajo za tem zidom. Zaenkrat dovolj! — Borovniški delavci pa pojdite kljub vsemu terorju, kljub vsemu hujskanju v boj proti njim! Ne ustrašite se teh teroristov! Strokovna organizacija ostalih lesnih delavcev vam bo vedno stala ob strani!
Ljubljana. Občni zbor podružnice Zveze živilskih delavcev Jugoslavije v Ljubljani se je vršil dne 14. marca t. 1. v restavraciji »Leon«. Zborovanje je otvoril predsednik s. Šušteršič s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Razno. — S. Šušteršič je v svojem predsedniškem poročilu med drugim v prvi vrsti bodril članstvo, da združi vse sile, da privede ostalo neorganizirano delavstvo v naš tabor ter da se tako s skupnimi močmi borimo proti reakciji, katera nas ogroža. — Tajniško in blagajniško poročilo se je z zadovoljstvom vzelo na znanje. K 4. točki se je članstvo izreklo za stari odbor, le v toliko se je spremenil, da so se radi odsotnih štirih odbornikov izvolili štirje novi in so se na tej podlagi izvolili za sekcijo pivovarjev ss. Merjasec in Hafner, od sekcije pekov pa ss. Urbančič in Gabriel, tako da sedaj obstoji odbor iz sledečih sodrugov: Predsednik Anton Šušteršič, tajnik Sitar, blagajnik Alojz Blatnik, odborniki:	Arko, Šuligoj, Merjasec, Hafner, Ga-
brielčič, Urbančič in Gabriel. K 4. točki so se sprejeli sledeči predlogi s. Tometa: L Da se nabavi za vse zaupnike zaupniška knjižica. 2. Da podružnični odbor mesečno prispeva z najmanj dvema točkama k dnevnemu redu sekcij, to radi tega, ker ima podružnica lažji vpogled o delovanju sekcij. H koncu je opozarjal še s. Tome navzoče sodruge, da se kolikor mogoče v velikem številu udeleže slavnost-
rbovljah, ki se vrši
Stanje članstva početkom leta je bilo 187, pristopilo jih je 117, dopotovalo 170, pomotoma črtanih 21, odpotovalo 6, črtanih 140 in umrl 1. Stanje koncem leta 1925 348 članov. K temu je pripomniti, da je naraslo število članov v tekočem letu do občnega zbora že na 400. Umrlemu je izkazal občni zbor znak sožalja, kakor tudi drugim, ki so preminuli a niso bili več v evidenci združene organizacije, ker so bolni med zedinjenjem podlegli smrti. — Za tem sta podala poročilo kontrole ss. Kovačič in Ulčar ter predlagala odboru ab-solutorij, katerega je občni zbor tudi soglasno odglasoval. Za tem je podal s. Jeram v kratkem pojasnilo glede napadov na njegovo osebo, ker mu je centrala poverila agitacijo v pokrajini in mu zato stavila honorar na razpolago v znesku 500 Din mesečno, kar pa je po napadu v »Napreju« od Leskošeka in Dobravčanov pri centrali odklonil. Pojasnil je med drugim jezuitski izpad Leskošeka proti njemu, to je tistega Leskošeka, ki je hodil na seje upravnega odbora Delavske zbornice spat in ki je na račun 400 delavcev s še enim tajnikom dobival plačo tajnika in ni uvidel, da vse članske prispevke porabi skoro izključno za svojo plačo. Pojasnil je sadistično denuncijantsko delovanje Bernota in »Napreja«, ki ga je z Leskošekovimi članki že v drugič javno denunciral, prvič z napadom v »Napreju«, da ima preveliko plačo in drugič ko je z Dobravskim napadom podkrepil denuncijantsko pismo, katero je bilo v »Napreju« objavljeno in katerega so klerikalci poslali direkciji K1D, da hodi Jeram po vsej pokrajini in agitira. Končno je še omenil Talerja, kateri je zapustil organizacijo in Žnidarja, kateri se lovi med nebom in zemljo, a se ne more odločiti. Oba pa sta že močno potrebovala organizacijo in jo bosta še, toda zapomniti si nam je ljudi, kateri rušijo na tihem, a tega zrušili ne bodo, pač pa bomo zrušili mi vse njih razdvajajoče načrte. Občni zbor je pojasnilo teh stvari odobril in vzel na znanje. Pojasnil je tudi članom, da s. Bračinac deluje še kot centralni tajnik, vendar pa ni več plačan pri Savezu, ker je prevzel mesto ravnatelja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Beogradu. Dalje se je prešlo na razpravo predlogov h kongresu, ki se bo vršil 3., 4. in 5. aprila t. 1. v Beogradu. Pri tej to^ki je bil sprejet predlog s. Jerama. Predlog je sličen predlogu centralne uprave glede vplačevanja prispevkov in podpor, a je sličen vzorcu čeških kovinarjev. — Občni zbor SMRJ podr. Jesenice želi in apelira na vse podružnice Saveza, da se o njem po podružnicah razpravlja in ako bi se česa ne razumelo, naj se v svrho informacij vsak obrne na podružnico Jesenice. — Nato je bila volitev novega odbora in sicer z vzklikom. Izvoljeni so bili v odbor in se takoj po občnem zboru konstituirali sledeči sodrugi: Jurij Jeram predsednik, Lomovšek Leopold podpredsednik, Mlakar Ivan tajnik, Ravnik Franc namestnik, Vilrnan Janko blagajnik, Mohorič Franc namestnik, Zen Franc odbornik in Wilman Alojz ter Ulčar Alojz v kontrolo. Nato je bi! občni zbor zaključen. — Naprej! V vrste! Na delo!
Trbovlje. (Občni zbor bratovske skladnice.) V nedeljo, dne 28. februarja 1926 se je vršila v čakalnici zapadnega obrata krajevna skupščina brat. skladnice s sledečim dnevnim redom: 1. Znižanje prispevkov v bolniško blagajno v smislu sklepa predloga krajevnega upravnega odbora z dne II. januarja 1926. 2. Poročilo nadzorstvenega odbora in odobritev letnih obračunov. 3. Volitev nadzorstvenega odbora v smislu navodil glavne bratovske skladnice z dne 29. jan. 1926. 4. Raznoterosti. — Pri prvi točki dnevnega reda sta bila dva predloga. Prvi predlog, katerega je krajevni odbor predlagal, oziroma ga že izvedel, kakor je bilo razvidno ob plačilnem dnevu 27. jan., se je glasil, da se morajo prispevki znižati za 2 odstotka. Drugi predlog je bil stavljen od nekega delegata krajevne skupščine ter se je glasil, da se morajo prispevki ^v bolniško blagajno zvišati na najvišjo
zakonito dopustno višino, to je 6 odstotkov, 3 odst. delojemalcev in 3 odst. delodajalcev. Za boljše umevanje teh predlogov navedemo samo dejstvo, da so elani bratovskih skladnic plačevali 75 odst. višje prispevke, kakor jih pa predvideva pravilnik bratovskih skladnic. To pa zaradi tega, ker se je zidala nova bolnica, in se je bratovski skladnici tako silno mudilo s tem plačilom, akoravno je delavstvo oziroma članstvo zahtevalo, da se plača v daljšem roku, to je v dobi 10. do 15. let. Sprejet je bil prvi predlog in bomo tako še nadalje plačevali višje prispevke, kakor jih predvideva zakon. Pri drugi točki ni bilo nikakršnega ugovora in je bil proračun odobren. V nadzorstvo sta bila soglasno izvoljena ss. Skrinar in Vrtačnik. Pri četrti točki je prišlo do živahne debate in pritožb največ zaradi zdravniškega pregledovanja bolnikov. Tako so se člani bratovskih skladnic pritoževali, da morajo čakati včasih po štiri ure na pregled, ker imajo pri zdravniku prednost privatne stranke, ne pa člani, od katerih je zdravnik razmeroma prav dobro plačan. Posebno so pa bile pogoste pritožbe proti g. Inšterlu, kateri nahruli včasih bolne člane prav po prostaško ali pa uganja z bolnimi ženskami in člani neslane šale. Takšno postopanje zdravnika pač brezdvomno škoduje ugledu poklica in stanu, kakor tudi zdravniku samemu, na drugi strani pa žali čut bolnikov, članov bratovskih skladnic oziroma delavstva; nadalje se je ugotovilo, da morajo pogrebci, kadar sprejmejo kakega umrlega člana, nesti rakev v vizitno sobo bolnice ter tam rakev odpreti, da pregleda zdravnik in tako potrdi članovo smrt. Kakor je ta koinoditeta zdravnika silno mučna za svojce umrlega in za pogrebce na eni strani, tako je tudi na drugi strani tako postopanje v najvišji meri ne-higijensko, ker se v tisti sobi, v kateri se vrši dan za dnem veliko število preiskav bolnikov, razbija na rakvah, se jih odpira in zopet zabija, v katerili se nahajajo ostanki umrle-že v razkrojevalnem stanju. Ker se nahajajo ostanki umrlega itak predpisani rok navadno v stanovanju svojcev, je pač članstvo bratovskih skladnic upravičeno zahtevalo, da morajo zdravniki izvrševati mrliški ogled v dotičnih stanovanjih, ne pa tako, kakor bi sami smatrali za najbolj ko-modno, članstvu pa v škodo in neprilike. Sicer so bile še razne pritožbe, katere so pač znak časa in razmer, v katerih se danes nahaja rudarsko delavstvo. Pri celokupnemu delovanju delavskih zastopnikov v krajevnem odboru v bratovski skladnici moramo pač podčrtati eno, in to je, da še nimajo nekateri smisla za stroko in organizacijo, akoravno je organizacija hrbtenica celokupnega socialnega zavarovanja, kakor tudi vseh ostalih socialnih zaščit delavstva. Malomarnost in brezbrižnost nekaterih takozvanih delavskih zastopnikov je dosegla tak vrhunec, da se jim ni zdelo vredno in potrebno, sklicati pred občnim zborom delegatov bratovske skladnice, kakor se je to vršilo do sedaj, temveč se je pustilo vse v popolni nepripravljenosti in neinformiranosti. Kadar pa gre za pijačo in pojedino, tedaj imajo ti tako-zvani »zastopniki« silno urne noge, da spravijo vse po koncu, kar je pripravljeno delati štafažo in žaliti čut raz-redno-zavednega delavstva. Takšnim in enakim razmeram se pač brezdvomno mora narediti konec, ako nočemo, da bodo trpeli tisoči in tisoči rudarjev zaradi nezmožnosti in klečeplastva nekaterih poedincev. Razredno-žavedno delavstvo v Trbovljah zahteva, da se pod okriljem enotne strokovne organizacije ZRJ razmotrivajo in dajejo smernice ter spravljajo v sklad vsa pereča vprašanja socialnega zavarovanja, socialne zaščite, kulturne povzdige in ekonomskega zboljšanja delavstva.
Tržič. Vsi vemo, da so volitve v Delavsko zbornico že minule, ampak niso še minuli napadi in nasilje. Zato hočem predilniško delavstvo opozoriti, da se izogiblje takozvanih razbijačev združenih delavskih vrst. Prvo diplomo za to zaslužita dva izgubljenca, ki precej dobro poznata današnji delavski položaj in gospodarstvo v našem pokretu. Ako pa jih posluša zaveden delavec, si pa misli, da ima pred seboj dva lena trmoglava šolarčka, ki trdita, da je inaček ptič. Zato se mi ne zdi vredno, da bi opisoval podrobno njihovo vedenje in govorenje, pač pa čisto na kratko, ker je škoda časa in papirja. Dne 19. februarja sta prav nasilno in nedostojno napadla Sajovic L., nar. soc., in Klemenc P., klerikalec,	enega	izmed naših zaupnikov.	Bila sta	zelo
razkačena ter	skakala okrog njega, da sta	bila eden	dru-
gemu na poti in se nista mogla razvrstiti. Kajti boli jih, ker jima predilniško delavstvo ne gre na lim. Eden je bil bolj nedostojen, kakor drugi in zaupniku ni bilo mogoče priti do besede, da bi jima odgovoril. Oba ta dva dobra prijatelja sta ga tesno obkolila in v plesajočem krogu spremljala do vrat. Sprevidela sta, da mu kljub njihovemu junaštvu ne moreta priti do živega. Polotila sta se ga z naravnost izmišljenimi, lažnjivimi, žaljivimi očitki, radi česar bi kmalu prišlo do spopada, nakar je prišel njih predpostavljeni in jih razgnal; nato je zaupnik šele lahko odšel. — Torej to je narodno-sociallstična in klerikalna izobrazba! Skoraj bi bilo potrebno,	da bi	se obesilo pred ta lokal kak primeren
opomin, kakor	imajo	n. pr. veleposestniki po	dvoriščih	»Po-
zor, hud pes!«, da bi se delavstvo vedelo teh nasilnežev izogibati. In ti hočejo nam očitati nasilje! Ti ljudje so za vsako resno delo nezmožni. Poglejmo samo par mesecev nazaj, ko se je naša strokovna organizaicja postavila na stališče, da izbojuje za predilniško delavstvo obratne zaupnike. Šli smo na delo ter delali s polno paro. Mislili smo, da bodo tudi klerikalci prišli na delo, ali žal ni jih bilo. Kje so pa takrat bili? Tam gori na skalici v kotičku in se tresli, češ, v predilnici je nevarno delo. Odbor naše organizacije jih je povabil, da sodelujejo pri tem težkem delu; no, in res je prišlo par prestrašenih kimovcev na našo sejo, a smo na žalost konštatirali, da nimajo smisla za kako pozitivno delo. S seboj so imeli spremljevalca, ki pa ni bil predilničar. Naš predsednik je potem dal njemu besedo in ta nam je nekaj pojamral ter zahteval od nas, da naj jim odstopimo vsaj polovico mest obratnih zaupnikov. Cisto razumljivo je, da mi na to nismo mogli pristati. Mislili so si: socialisti, vi se trudite in delajte streho, ko bo pa gotova, se bomo pa mi klerikalci samo vsedli; vi socialisti lahko pojdcte potem pod kap. Kljub temu smo se ž njimi sporazumeli, ker smo mislili, da bodo mogoče le šli na delo in nam pri tem težkem delu pomagali. A smo se varali! Edino k zadnjemu pogajanju je prišel eden pogledat in poslušat, ko so se naši pogajali s tovarnarjem. Kljub vsemu našemu napornemu delu so se pogajanja razbila, ker se s predlogi tovarnarja nismo mogli strinjati. Mislite, delavci in delavke, da so se res pogajanja razbila radi neizpopolnjenega zakona? Ne! Tovarnar je dobro vedel in tudi izjavil, da je premalo delavcev, ki se zavedajo, ter da imajo premalo organiziranih in da nimamo večine v tovarni, radi česar tudi ni priznal obratnih zaupnikov po našem predlogu. Torej kdo je kriv, da je bila vsa naša požrtvovalnost in trud zastonj? Predvsem naši klerikalci, ki sploh niso za nobeno pozitivno delo, in delav stvo, katero gre ž njimi ter tako škoduje samemu sebi; na dalje delavstvo, ki se premalo zaveda svoje dolžnosti, -skratka: delavska nezavednost. Klerikalci so že večkrat pokazali svojo junaštvo v takih resnih slučajih; če pa gremo po tovarni, bomo pa opazili, da so nečesa le zmožni, in sicer napadati našo organizacijo in njene zaupnike. Naši klerikalci so zmožni tudi, da svoje sotrpine tožijo pri tovarnarju in to brez vsake podlage. Tudi tega dela niso zmožni osebno, ampak pismeno, s podpisom »odbor«, ki ga predilniški klerikalci sami sploh nimajo in tudi menda niso zmožni in toliko močni, da bi ga upostavili. Delavci in delavke, malo spreglejte in videli boste, da so to ničvredneži, ki nas tlačijo vse skupaj v prepad. Zavedajte se današnjega delavskega položaja, izogibajte se takih razbijačev naših združenih vrst. Vstopajte v našo strokovno organizacijo,
tAlMAROlK*
trudeča
vsebine potna, aromatična. VUsla
' OndLo-rCeijton
Cajna metaffic&riUjfifžejSth.^ ? tzbtn, pri (ahkemjpaparku.b^,ez premočnem, ssffrjietano^tfpanr
e//ioa>
Snoj k svojim!
Nekatere tvrdke se branijo oglašati v delavskem tisku. —
Delavski gospodar, delavska gospodinja se bosta branila njihovih izdelkov.—
Kdor ne oglaša v
.DelnicT
naj ne išče odjemalcev med delavstvom!
Sodrugi!
Zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah, gostilnah „Delavca“! .Delavec’ naj ne manjka v nobenem javnem lokalu 1
stojte na braniku, da branimo saj tisto, kar imamo! Koliko bomo močni, toliko bomo imeli uspeha! — Delavec.
Ljubljana. (Lesni delavci.) Občni zbor ljubljanskih mizarjev se je vršil v nedeljo, dne 28. februarja 1926 v restavraciji pri »Levu« pod predsedstvom s. Žebavca z dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole. 2. Volitev novega odbora. 3. Poročilo delegatov konference Strokovne komisije z dne 26. dec. 1925. 4. Razno. Predsedniško poročilo je podal s. Zebavc v daljšem govoru. Spomnil se je umrlih sodrugov v preteklem letu in sicer: Franca Bezlaj, Miha Ložar, Ivana Borštnar, Ivana Habe in Ivana Strejner. Omenil je tudi 301etno slavnost ljubljanskih mizarjev z razvitjem prapora. Tajniško poročilo je podal s. Tomšič. Poročal je o stanju članov v dobi lanskega leta. Vršile so se redne in izredne seje, mesečni shodi in sestanki. Prireditve so se vršile dne 2. avgusta 1925 z razvitjem prapora ljubljanskih mizarjev s čistim dobičkom 4704.70 Din in Silvestrova veselica 31. dec. 1925 z dobičkom 3436 Din. Blagajnik s. Virant je podal blagajniško poročilo za leto 1925. V imenu kontrole je poročal s. Mrak Jože, ter izjavil, da je vedno našel točno in v redu vse blagajniške posle. Grajal pa je odbor sam, ker bili so sodrugi, kateri se niso vselej redno odzvali sejani podružnice. Apelira na novi odbor, da se bo v bodoče bolj točno izvrševalo svoje dolžnosti. Predlagal je, da se staremu odboru podeli abso-lutorij. Na predlog s. Mraka se je izmed petih imenovanih članov izvolilo predsednika. Ostali odbor pa se je volil po glasovanju. V odbor so bili izvoljeni sledeči člani: Predsednik Alojzij Erjavec, podpredsednik Breskvar; tajnik Jakob Šušteršič; blagajnik Anton Virant, namestnik Vrhove Ivan; odborniki: Bricelj Nikolaj, Zanoškar Ivan, Šlosar Lado, Naglič Filip; namestniki: Mrhar Blaž, Burjak Jože, Dornik Ludvik, Sudar Jože; kontrola: Mrak Jože, Gregorič Jože, Petrič Martin; namestnika: Intihar Andrej, Toplišck. — O poteku Oblastne konference Strokovne komisije v dneh 26. in 27. decembra 1926 so poročali delegati ss. Dermastija, Tome in Šlosar. Pri raznoterostih je opozarjal sodrug Bradeško navzoče, da se naj bolj agilno primejo svoje strokovne organizacije. Poročal je nekoliko o izidu volitev v Delavsko zbornico, katere so še dobro uSpele. Poročal je tudi nekoliko o odpustu rudarjev v Trbovljah in dajal vzgled vsem, da se nam lahko tudi kaj takega primeri, ako ne bo delavstvo za skupnost. Pripominjal je, da so slučaji že tu pa tam, ko nameravajo podjetniki z znižavanjem plač in s podaljšanjem delovnega časa. Treba je torej paziti na vse! Po krajši debati je zaključil s. predsednik Erjavec Alojzij občni zbor.
Šoštanj. Dne 8. marca t. 1. se je vršil občni zbor Osrednjega društva usnjarjev in sorodnih strok za Slovenijo v Šoštanju. Izvolil se je sledeči odbor: Predsednik Anton Mlinar; podpredsednik Zaptišek Alojz; blagajpik Klančnik Jože; namestnik Melanšek Ivan; tajnik Zajc Vincenc; namestnik Leskošek Franc; odborniki: Vouk Jože, Žagar Jože, Zapušek Marko, Krivec August, Rezman Anton; nadzorstvo: Koželj Valentin, Srebre Martin. Novoizvoljeni odbor bo šel z vso agilnostjo in delavnostjo na delo za dobrobit strokovne organizacije usnjarjev.
Mežica In Črna. Vodstvi obeh podružnic ZRJ v Črni in Mežici izjavljata na podlagi sklepa članskega sestanka z dne 19. marca t. 1. v Črni in z dne 14. marca v Mežici z ozirom na članek v »Napreju« z dne 13. marca t. 1. štev. 11 z naslovom »Naša moč je v zavednosti« sledeče: 1. Izjavljamo, da so bile zahteve, vložene po ZRJ za 30odstotno povišanje temeljnih plač sklep večine delavstva svinčenih rudnikov Mežica in črna. 2. Obsojamo delo II. rudarske skupine, ki se je dala zavesti od strani političnih demagogov Bernotove skupine za vložitev separatnih zahtev. 3. Izjavljamo, da je bilo vse delo in postopanje sodr. Jurija Arha, tajnika ZRJ, v vseh ozirih naš soglasen sklep. 4. Ostro obsojamo demagoški nastop Leskoška, ki je blamiral naie delavstvo pred javnostjo in podjetjem s tem, da je najpreje svoje zahteve pred delavstvom in javnostjo zagovarjal, pred podjetnikom pa jih je moral v navzočnosti svojih zaupnikov sam preklicati. 5. Priznamo, da je doseženo lOodstotno povišanje temeljnih plač zasluga zastopnika naše organizacije s. J. Arha, kateri je v kritičnem trenotku priskočil Leskovšku na pomoč s tem, da je številčno ugotovil, da so prejemki rudarjev svinčenih rudnikov manjši nego prejemki rudarjev Trboveljske družbe. 6. Izjavljamo delavski javnosti, kakor lastniku svinčenih rudnikov, da smo in bomo vodili odkrito razredno borbo za ohrambo naših interesov potom naše razredne strokovne organizacije ZRJ. Znali pa bomo v bodoče tudi preprečiti vsak demagoški nastop katerekoli politične stranke in sekte Bemota ali Leskovška. — Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica Črna: Filip Mlinar, t. č. predsednik; Anton Ravšer, t. č. tajnik. — Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica Mežica: Florijan Gostečnik, t. č. nam. predsednika; Matija Stravnik, t. č. tajnik.
Žerjav pri Črni. 2e dolgo se nismo v javnosti oglasili, pa se oglašamo sedaj z daljšim dopisom. Imamo nekega inž. V., kateri postopa napram našim delavcem, kakor bi živeli še v srednjem veku. Hoče »modernizirati« po svojem načrtu. Zahteva namreč od ubogega, že itak izmozganega delavca, da bi moral pri akordantu druga dela opravljati čezurno brezplačno. Ako se kdo drzne povedati, da to ni predpisano v zakonu o zaščiti delavcev, ali v starem službenem redu, tedaj ga pošlje na naddnevno delo s pripombo, da mora garati, da bo postal črn, drugače ga bo kaznoval z globo 12.50 Din. Ako ne vidi kaznovanega delavca s potnim obrazom, ga obvesti, da je kaznovan za svoje prejšnje dejanje z 10 dinarji. Vprašamo, ali bo treba očal in posebne šole, da bodo gospodje zakon o zaščiti delavcev bolj temeljito preštudirali? Tako se nam godi. Delavci pri tem obratovodju smo goli sužnji. Za enkrat dovolj, drugič več. — Vsem de-
lavcem, ki so zaposleni v topilnici, pa kličemo: Vzdramite se, spreglejte, kaj se z vami godi! Stopite in strnite svoje vrste, oklenite se naše prave razredne bojevne strokovne organizacije ZRJ, da zmaga pravica nad krivico! — Delavci v topilnici.
Ljubljana. (Živilska stroku.) V nedeljo, dne 7. marca se je vršil občni zbor Zveze živilskih delavcev Jugoslavije sekcije pekov v Ljubljani. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Otvoril ga je predsednik s. Kratochwil s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila funkcijonarjev: u) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika. 2. Volitev novega odbora. .3. Razno. Sodrug predsednik je podal izčrpno poročilo o delovanju in podal smernice za novo delo, ki nas še čaka. Tajniško poročilo je podal sodrug Sitar, blagajniško pa sodrug Al. Blatnik. Sodrug Mihevc je podal kratko in obenem obširno poročilo o svetovnem položaju. Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči sodrugi v odbor: Jarc Anton, predsednik; Štefan Zalaznik, podpredsednik; Alojz Blatnik, blagajnik: Anton Sitar, tajnik; Anton Belec, Slavko Pretnar, Franc Zorko, Sebastijan Srečjak, odborniki: Ivan Kante, Josip Šuligoj, nadzorstvo; Vinko Vovk, Alojzij Tratnik, namestnika. Po kratkem apelu k novemu delu je zaključil novoizvoljeni predsednik lepo uspeli občni zbor. — Sekcija pekov v Ljubljani šteje 75 članov, katerih večina je zelo agilna, le nekaj je bolj mlačnih. Zato sodrugi, na delo, da se članstvo pomnoži. Pridobivajte novih članov. Naloga novega odbora pa naj bo, da ustanovi v najkrajšem času pevski odsek, ker vlada za istega veliko zanimanje.
Razno.
Resnice se boje. V nedeljo, 14. t. m. se je vršila konferenca zaupnikov »DKL« iz cele Slovenije. Prišli so na njo delegati iz vseh važnih industrijskih krajev. Konferenco so vodili ss. Štukelj, Makuc in Sedej. To pa seveda ni bilo všeč onim, ki so potom puča prišli na vodstvo skupine »DKL« in ki vodijo ražbijaško, provokatersko politiko. In kaj so storili ti Gustinčiči, ki se toliko navdušujejo v besedah za proletarsko demokracijo? Prišli so s palicami oboroženimi študenti pod vodstvom Kermaunerja, da s silo razbijejo konferenco, ki je pokazala, da ogromna večina pristašev odklanja ražbijaško politiko Gustinčiča. Toda delavski delegati so spravili študente pod milo nebo in so se sami na svoje oči prepričali, da je treba uničiti te agent-provokaterje v delavskem pokretu.
Študenti naj pretepajo delavce? Svoj čas si je »DKL« izmislil grdo laž, da je s. Golmajer sklofutal brezposelnega delavca in Gustinčič je uvedel celo kampanjo proti Strokovni komisiji. Kaj pa bo odgovoril »DKL« na to-le resnico: da je po Gustinčiču nahujskani študent Kermauner udaril delavca Makuca tako, da je oko s. Makuca v nevarnosti? To so metode Gustinčičevcev. Pravijo, da so delavci reformisti in izdajalci in da jih morajo zeleni dijaki pretepati. Pa sc bodo bridko zmotili dijaki v svoji nadi, da bi uvedli teror nad proletariatom.
Inženerji se priključujejo čevljarjem! Inžener Gustinčič je priglasil svoj vstop v čevljarsko strokovno organizacijo očividno z namenom, da iz te organizacije ven razbija celo strokovno gibanje. Ker pa čevljari ne rabijo nobenih geometrov, niti razbijačev, bodo dali Gustinčiču »korbco«.
Razbijačem se slaba godi. Zadnji »DKL« sam priznava, da sta hotela Gustinčič in Žorga razbiti klub ZDSZJ v Delavski zbornici in osnovati svoj posebni klub za prirejanje deklamacij in izdelovanje resolucij na debelo. »DKL« priznava tudi to, da sc jim to ražbijaško delo ni posrečilo. Ko je s. Mlinar iz Tržiča videl metode Gustinčičevih študentov,, je tudi on izjavil, da tem ijudem ne bo Sel vet na lim, da bi mu podtikali svoje resolucije. In tako nimajo danes niti enega svojega pristaša v Delavski zbornici ljudje, ki proglašajo sebe za edine proletarske predstavnike in vse druge pa za 'izdajalce.
»Figamož« itd. V 10. številki »DKL« so se gospodje tako grdo izbljuvali, da so prekosili samo »Orjuno«. S. Jernejčiča, 60 let starega, sivolasega delavca, 40 letnega borca v proletarskih vrstah in predsednika Strokovne komisije imenujejo mladi pismarji »bescdolomca, figamoža« itd. S. Jernejčič, kot Strokovna komisija smatrata, da bi bilo pod njihovo častjo, kakorkoli se oprati umazanega očitka s strani nevednih dijakov. Tudi tožili jih ne bomo pred sodiščem, ker nismo taki »revolucionarji«, kakor je g. Gustinčič, ki je tožil za razžaljenje časti pred meščanskim sodiščem s. Sedeja, ki je bil 13 mesecev v zaporu. Nismo taki, kakor je cela Gustinčičeva družba, ki je napravila vlogo na državno pravd-ništvo, da ono ustavi izhajanje »DKL«, ko ga je urejeval s, Štukelj. — Zlivajte gnojnico, ker v njenem smradu boste sami poginili.
Nikdar ni prav — razbijačem. Prej, ko je Bernotov »Naprej« nastopal z vso silo proti ZDSZJ, mu je »DKL« očital razbijaštvo. Sedaj, ko so pa Bernotovci v Delavski zbornici nastopili skupaj z nami jim pa očita »DKL« — izdajstvo.
Agent-provokaterji. V našem odgovoru »DKL« pišemo o agent-provokaterjih. Morda marsikdo ne razume tega. Agent-provokater je človek ki, bodisi po nalogu buržuazije, bodisi zapeljan — skuša zavesti delavske organizacije v take akcije in tak položaj, da to koristi buržuaziji, da udari po delavskem pokretu, še preden je ta pripravljen na ta boj. Agent-provokaterstvo je cvetelo zlasti v carski Rusiji, kjer je recimo sedel v samem centralnem odboru boljševiške stranke vrhovni agent-provokater Malinovski, ki je bil še celo nekaj časa boljševiškS poslanec v parlamentu. Taki ljudje so vedno nastopali kot najhujši revolucionarji, nagnali organizacijo v nepremišljeno akcijo — in s tem priklicali neusmiljen teror nad delavstvom. Agent-provokaterstvo cvete v vsaki državi, kjer vlada socialna in politična reakcija. Zato se zavedni delavci čuvajmo takih nesreči
»Generaliziranje« akcije. »DKL« obtožuje Strokovno komisijo, zakaj da ni skupaj s CRSOJ-em priredila »generalne« shode proti TPD v Beogradu in Srbiji. »DKL« dobro ve, da je naš delokrog Slovenija. Centrala ZDSZJ v Beogradu se je pa zavzela za rudarje, dočim CRSOJ (ona strokovna zveza, ki se še noče zediniti kljub našemu pozivu) ni napisal niti enega članka v svojem glasilu, kaj šele da bi kaj drugega storil. Kdo je sedaj kriv: ali mi, ali Gustinčičevi prijatelji v CRSOJ-u, ki se v svojem glasilu »Organ. Radnik« pečajo rajši s spolnim kakor pa z rudarskim vprašanjem?
Zahvala. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem vsem sodrugom in ostalemu delavstvu rudnika Reštanj pri Rajhen-burgu za nabrano vsoto Din 427.25 kot padli žrtvi v boju za delavske pravice.
Rajhenburg.	Anton	Zupančič.
S Radi izborne kvalitete Vam priporočamo h	j	nabaviti	si za jesen in zimo
! Karo-čevlje
a	Lastne	delavnice — Solidne cene.
« Maribor, KoroSka cesta 19
“	Je	najbolje je najceneje.
V Imenu Z. D. S. Z. J. Izdala in urejuje Joža Golmajer v Ljubljani. — lisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Albin Hrovatin.