Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	
Leto XXXVII. - Štev. 16 (1847)
Gorica - četrtek, 18. aprila 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Pnnoniit»Mm žiifien Zborovanje italijanske Cerkve v Loretu
Nedelja je za nas kristjane praznik. Toda kaj pomeni praznik in praznovanje? Saj je praznovanje navzoče v življenju vseh ljudstev in tudi v življenju slehernega človeka: vsi obhajamo kak »praznik«.
Današnje antropološke študije na veliko raziskujejo prazniške izraze in njihove značilnosti pri posameznih ljudstvih, v posameznih dobah zgodovine, v posameznih kulturnih območjih ter jih med seboj primerjajo. Nekatere značilnosti, ki so pri vseh človeških praznovanjih prisotne, nam omogočajo, da lahko izluščimo osnovne prvine in splošne pomene človeških praznovanj.
DRUGAČNOST NEDELJE
Prva osnova, ki jo opazimo, je drugačnost, kontrast prazniškega dne z ostalimi dnevi. Praznik ni dan kakor drugi dnevi. Od delovnih dni se ločuje zaradi cele vrste vedenjskih izrazov, ki dobijo le v tem dnevu svoje mesto in svoj pomen. To izkustvo drugačnega in vendar povezanega z vsakdanjim življenjem, drugačnega, ki prekinja monotonijo vsakdanjega zaporedja, ljudje čutimo kot nekaj blažilnega zase in nujnega za skupnost, kateri pripadamo.
Čeprav je delopust ena izmed sestavin, ki zaznamuje praznik, vendar praznik ni praznik prvenstveno zaradi delopusta (počitka od dela), marveč je praznik tisti, ki zahteva prekinitev običajnega dela, katero te v marsičem utesnjuje, da se lahko svobodno posvetiš tistim osnovnim družbenim in občestvenim odnosom, ki jih čutiš za nujne, ki jih pa na delovne dni ne moreš udejanjati tako kot bi si želel.
PRIVLAČNOST TEGA DNEVA
Druga značilnost, prisotna v vseh človeških praznovanjih je bujnost, razkošnost, razsipnost, neka čustvena naglaše-nost, ki uhaja strogo razumskemu, presega in krši razne omejitve družbenih etiket. Tudi v dobah splošne revščine je praznik bil (in je še) priložnost, da so se ljudje, čeprav večkrat le slepilno, reševali stisk in omejevanj in se predajali uživanju in veselju ob materialnih dobrinah prazniškega dneva. V samih koreninah tega vedenja, ki se je pogosto izkristaliziralo v običaje in navade, tiči in se razodeva teženje po neskončnem in absolutnem, kar ravno zaznamuje človekovega duha. (Boljše kosilo ob praznikih je torej sestavni del praznika.)
DOŽIVLJANJE Z DRUGIMI
Tretja, zelo važna značilnost, ki sproži praznovanje, je dogodek; gre za dogodek, ki na poseben način prizadeva naše življenje, ga usmerja ter osmišlja našo življenjsko pot. Pri tem čutiš neko notranjo nujo, da to doživljanje deliš z drugimi, zlasti s tistimi, ki so s teboj tako ali drugače povezani.
Praznovanje je nujno občestvene narave. Sami in osamljeni nimamo kaj praznovati. Ljudje, ki si jih ob praznovanju želimo imeti blizu, niso tisti, s katerimi imamo zgolj poslovne zveze, marveč tisti, s katerimi smo povezani z izrazito »človeškimi« vezmi (prijatelji, sorodniki, idejno soglasni, povezani v skupnih načrtih, idealih idr.). Praznik torej zajame skupnost in jo vodi k izražanju osnovnih vrednot in najvišjih teženj in hrepenenj v človekovem življenju.
Osrednji trenutek praznovanja, trenutek, ki osmišlja in osvetljuje vse druge sestavine praznika, je »slavje«, bolj ali manj obredno slavje, versko ali civilno, ki se v njem simbolično razodevajo korenine in razlogi občestvenega življenja, se krepijo vezi medsebojne pripadnosti, obnavljajo upi in zaupanje v prihodnost. S spominom preteklosti praznik presega meje sedanjosti v teženju k prihodnosti, ki jo naša fantazija barva v idealnih prividih: Praznik je trenutek utopije.
Praznik torej kliče na dan vse, kar je lepo in dobro v življenju, potrdi veselje onstran trpljenja, razodeva teženje po absolutnem (po polnosti) onstran običajnih omejitev in zasužnjevanja, zagotavlja ob-
čestvenost kljub sporom in onstran sporov ter navzkrižij. Ni in noče biti beg, ki nas odtujuje od življenja, marveč upanje, ki nas spravlja z življenjem, nam vliva poguma v trdnem upanju, da se »novo in boljše« lahko uresniči in udejanji.
V	teh prvinskih pojavnih značilnostih človekovega praznovanja lahko razberemo tudi prvine, ki zaznamujejo ali bi vsaj morale zaznamovati nedeljo kot pomemben kristjanov prazniški dan. »Spomin« (memoriale), ki v svojih globinah preveva in osvetljuje krščansko nedeljo se nanaša na zgodovinski dogodek, ki je odprl življenju ljudi nova obzorja ter jim zagotovil življenje, polno prihodnosti: to je Kristusovo velikonočno vstajenje in poveličanje.
O.	Simčič
V	tednu med veliko nočjo in belo nedeljo je bilo v Loretu zborovanje »Krščanska sprava in človeška skupnost«. Bil je to več kot kongres ali zgolj Skupno razmišljanje o problemih in o novih poteh, po katerih naj stopa Cerkev v Italiji. Zborovanje je organizirala italijanska škofovska konferenca, ki je s to pobudo, kakor že pred leti z zborovanjem o evan-gelizaoijii, hotela ostro zarezati v življenje in delo svoje skupnosti, ki se je večkrat v zadnjih letih znašla v hudem precepu zaradi kriz, ki so izbruhnile tako na verskem kot na družbenem področju.
Zborovanje je močno odmevalo v italijanski in mednarodni javnosti 'in to ne samo zaradii prisotnosti papeža Janeza Pavla II. ter njegovih jasnih besed kato-
Smrt krutega mnialca vere
Tudi za albanskega diktatorja Enverja Hoxha (izg. Hodža) je prišla ura obračuna. Prejšnji teden se je steklo njegovo življenje. Star je bil 76 let in 40 let na čelu Albanije. Bil je zadnji stalinistični voditelj v vzhodni Evropi. Do zadnje minute je strahoval svoje najožje sodelavce in jih drugega za drugim odstranjal. Albanijo je spravil v skoro popolno osamljenost od zunanjega sveta in bil sprt skoro z vsem svetom.
Najprej je bil povezan s Titovo Jugoslavijo, a ko so Tita izključili iz Komin-forma, je prekinil z Jugoslavijo vse odnose. Tito je postal revizionist. Naslonil se je nato na Sovjetsko zvezo, a ko je ta leta 1960 obsodila LR Kitajsko, ji je Hoxha ogorčeno obrnil hrbet. Postal je prijatelj Kitajske vse do leta 1976, ko je tam po Maocetungovi smrti prišlo do spremembe politične smeri.
Kot v Sovjetski zvezi pod Stalinom so bile v Albaniji čistke (odstranitve) resničnih in umišljenih nasprotnikov nekaj običajnega. Večje so bila po letu 1948, ko je prišlo do obsodbe »revizionizma Titove klike«. Tedaj je ukazal obsoditi na smrt vodilno osebnost albanske revolucije Ko-ceja Dzodzeja, štiri druge sodelavce pa na zaporne kazni (čez čas so vsi izginili).
Drugi val čistk je prišel leta 1956, ko so v SZ obsodili stalinizem, tretji pa v obdobju 1973-75, ko je Hoxha odstranil s političnega, gospodarskega in vojaškega življenja osem vodilnih funkcionarjev, poleg tega pa je izgubila položaje ena tretjina članov vodstva partije, v vladi pa razen predsednika in ministrov za notranje in zunanje zadeve vsi člani. Končno je njegov najožji sodelavec Shehu predlani decembra »napravil samomor«. Nato ga je Hoxha javno obtožil, da je bil ves čas jugoslovanski, sovjetski in ameriški vohun.
Hoxha je bil po rodu iz kraja Gjiro-kasteri v južni Albaniji; oče je bil trgovec. Po končani srednji šoli je nekaj časa študiral v Franciji, se nato vrnil v domovino, postal učitelj francoščine, po italijanski zasedbi pa v glavnem mestu Tirani odprl prodajalno tobaka. Komunist je postal leta 1936 po vrnitvi v Albanijo, na vodstvo partije pa je prišel leta 1943. Oktobra 1944 je postal predsednik začasne vlade. Od tedaj je krojil usodo Albanije po svojih zamislih.
Ena teh je bila tudi, da je treba vero izkoreniniti Jz ljudstva in da je verska dejavnost zločin, ki se kaznuje z zaporom in smrtjo. Ponosen je bil, da je Albanija edina uradno razglašena ateistična država na svetu. Ustava iz leta 1976 se glede tega glasi: »Država ne priznava nobene vere, pač pa vzpodbuja in podpira brezbožno propagando.«
Verska preganjanja, ki so se vsako toliko časa znova razvnela, so prizadela vse tri glavne vere: muslimansko, pravoslavno in katoliško. Vse cerkve so bile spremenjene v skladišča, dvorane ali zabavne prostore, vsi zunanji znaki verovanja odpravljeni, vsi škofje, duhovniki in redov-
niki pozaprti ali obsojeni na smrt. S smrtjo je bil kaznovan vsak verski obred. Ko poroča »L’Osserva:tore Romano« o Hoxhejevi smrti, v kurzivnih črkah izreka tiho upanje, da se bodo morda sedaj odprli albanskemu ljudstvu izgledi za versko svobodo.
Tega krutega stalinista je sedaj v vodstvu partije in države nasledil 59-letni Ra-miz Alia. Izhaja iz severa dežele, iz Ska-dra, kamor je pribežala njegova družina iz Kosova ob koncu prve svetovne vojne. 2e od leta 1942 se posveča zgolj partijskemu delu. Vedno se je zavzemal za »čisti nauk Marxa, Lenina in Stalina«. V glavnem je živel vedno doma. Nazadnje, od leta 1982, je bil odgovoren za ideološko delo. Stalinove in Maocetungove slike so videti vsepovsod, v dokaz, da je Albanija »edina prava komunistična država« na svetu.
★
■	Krakovski nadškof kardinal Machar-ski je protestiral pri poljskih oblasteh zaradi napada na 28-letnega duhovnika Tadeusza Zaleskega. Neznanec, ki je duhovnika najprej omotil s plinasto rečjo, mu je nato prizadejal opekline na obrazu, telesu in rokah. Nadškof Macharski je zahteval od oblasti, da najdejo avtorje zločina in odstranijo okoliščine, ki take napade omogočajo. Dobil pa je odgovor, da si je duhovnik opekline sam zadal.
liškemu svetu, zato je prav, da tudi mi posvetimo zborovanju dolžno pozornost, saj so v Loretu bili prisotni tudi slovenski delegati iz Trsta in Gorice, ter je prek njih na zborovanju prišla do izraza tudi slovenska problematika.
Vendar ta zapis ne more izčrpati vseh misli in idej, ki so prišle na dan v Loretu tako v papeževem govoru kot v uradnih dokumentih in v posameznih posegih. Loreto 1985 gotovo zasluži večjo pozornost in daljše ter 'poglobljeno preučevanje. Pnvd vtis je gotovo pozitiven in 'pozitivno sta ga ocenila tako goriški nadškof Bom-marco kot tržaški škof Bellomi, ki sta vodila delegaciji obeh škofij.
KRISTJAN SE NE UMIKA IZ DRUŽBE
To nikakor ni bilo politično zborovanje ali celo predvolilno, kot so mnogi poročevalci namigovali v nekaterih dokaj sovražno ubranih kronikah 'iz Loreta, čeprav je do njega prišlo mesec dni pred upravnimi volitvami v državi.
O tem priča močno poudarjena teološka tematika kot tudi priprava, ki je ponekod v večji in drugod v manjši meri zajela vse italijanske škofije.
Seveda pa je nekako politično vendarle izzvenelo vprašanje, kako, s kakšnimi sredstvi in s kakšnimi organizacijskimi oblikami naj kristjani izražajo svojo prisotnost in svojo aktivnost v italijanski družbi, da uresničijo svoje poslanstvo.
Loreto je potrdil, da med kristjani danes nihče ne oznanja umika, odsotnosti ali odpovedi pri obravnavanju družbenih problemov. Izražena je bila solidarnost s šibkejšimi in odrinjenimi, potrjen boj proti starim in novim oblikam revščine in potrjena je bila tudi volja, da kristjani močneje 'in z večjo težo 'izrazijo svoje vrednote in vodila ter da se z večjo zavzetostjo lotijo obravnavanja problematike na socialnem in kulturnem področju. Prav tako je bila potrjena izbira proti nasilju in za aktivnejše sodelovanje pri mirovnih pobudah.
PAPEŽ POUDARJA ENOTNOST V CERKVI
Tudi sam papež je v svojem govoru poudaril vrednost oporečništva iz vesti, zaradi katere se mnogi odločajo za civilno službo namesto služenja rednega vojaškega roka. Papež pa je tudi močno poudaril potrebo po enotnosti vse krščan-
Dve novi blaženi
Na Belo nedeljo je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženi dve redovni ustanoviteljica. Ena je Italijanka, s. Katarina Troiani, druga Nemka, s. Pavlina Mallinckrodt. S. Katarina je ustanovila kongregacijo frančiškanskih misijonark Marijinega brezmadežnega srca, s. Pavlina pa sestre krščanske ljubezni. Beatifikaciji sta med 12.000 romarji prisostvovala tudi minister Andreotti in zahodno-nemški veleposlanik v Vatikanu Hermes.
Dr. Štoka pri novem tržaškem prefektu
Deželni svetovalec dr. Drago Štoka se je 12. aprila sestal z novim komisarjem v deželi Furlanija-Julijska Benečija in 'tržaškim prefektom dr. De Felicijem. Dr. Stoka jima je predočil vso problematiko v zvozi z zaščito Slovencev v Italiji.
■	Jugoslovanski režimski tisk je obtožil Vatikan in italijanske oblasti, da podpirajo hrvaške nacionaliste in ustaške fašiste. Povod tem obtožbam je bila udeležba hrvaške mladine na srečanju s papežem na oljčno nedeljo. Mladinci so nosili hrvaško zastavo brez zvezde. To je raztogotilo jugoslovanske oblasti, zla9ti 'ker je bila ta zastava med ostalimi največja in se je italijanska TV večkrat ob njej ustavila. Po pisanju jugoslovanskega ti-
ska bi morale italijanske oblasti zapleniti te zastave in preprečiti »fašistično propagando«. Glasnik jugoslov. zunanjega ministrstva pa je na tiskovni konferenci izjavil, da Vatikan s tem otež.kočuje pogoje za bodoči papežev obisk v Jugoslaviji.
■ V rimskem predmestju Prenestina sta postali žrtev nasilja dve dekleti, ena stara 20 in druga 22 let. Živeli sta v neki baraki in se preživljali s prostitucijo, ki jima je prinašala denar za nakup mamil. Domačini so jima bili zelo nasprotni, saj so se pri njima zbirali ljudje dvomljivega življenja. Pogosto je prišlo do raznih kraj in ko naj bi bili dekleti vdrli v neki avtomobil in odnesli radio, je nevolja domačinov prekipela. Vdrli so v barako in jo zažgali, nato pa z bencinom polili še obe dekleti. Ena od njih je zadobila težke opekline in se sedaj bori s smrtjo.
■ Peklenski stroj, ki so ga neznanci nastavili v restavraciji »El descanso« (Počitek) na avtocesti Madrid-Barcelona blizu ameriškega letalskega oporišča El Torre-jon je povzročil strahotno knvoprelitje. Ob življenje je bilo 18 gostov, vsi španskega porekla, ranjenih pa 82, med njimi 15 severnoameriških državljanov. Avtorstvo atentata so si prilastile tri teroristične organizacije: baskovska ETA, skrajno levičarska GRAPO in neka šiitska iz Libanona.
ske skupnosti, kar je kljub polemikam, ki so prišle od zunaj, pozitivno odjeknilo med vsemi zborovalci, ki jih je bilo več kot dva tisoč (150 škofov, 600 duhovnikov in redovnikov in več kot 1500 laikov).
Janez Pavel II. je zlasti poudaril potrebo po notranji enotnosti Cerkve in povezanost med enotnostjo in resnico (Prava sprava se ne more uresničiti zunaj Kristusove Cerkve, ali proti njej). Poudaril je potrebo po pravi spravi v notranjosti Cerkve, zlasti med organizacijami in gibanji, ki delujejo pod okriljem Corkve, da ne bodo med njimi prevladali negativen tekmovalni duh in spornost. Pristna krščanska laičnost se mora razvijati vedno v notranjosti krščanske skupnosti ne da bi jo spodrinila ali nadomestila.
Kristjani se morajo še naprej in močneje potegovati, da v sedanji delno raz-kristjanjeni družbi spet pride do veljave krščanska misel in si pridobi vodilno vlogo. Obenem se morajo zavzeti, da bodo družbene strukture spet spoštovale tiste etnične vrednote, v katerih odseva Resnica.
Mnogi so izrazito politično in predvo-iilno razumeli stavek, v katerem je papež ponovno podčrtal potrebo po enotnosti, kot je bilo to že v preteklosti izraženo, ko je to zahtevalo dobro države. Toda sv. oče se je jasno izognil kateremukoli namigu na bližnje volitve ali na krščanskodemokratsko stranko ali na volilno kampanijo. Lahko bi rekli, da je Janez Pavel II. to dejal ne glede na sedanje 'politično stanje v državi, saj je zborovanje v Loretu popolnoma po naključju soupadlo s predvolilno dobo.
»Ne bojte se Kristusa — je dejal papež — ne bojte se tudi javne vloge Cerkve za dobro človeka od spoštovanju verske in civilne svobode vseh, ne da bi pri 'tem mešali Cerkev s politiko« — to so besede, ki jih je papež izrekel v Loretu in ki veljajo tudi za našo skupnost in za naše okolje.
GOVORILO SE JE TUDI
O SLOVENSKI MANJŠINI
V	Loretu so prišli na dan tudi problemi slovenske manjšine, slovenske Cerkve na Tržaškem in Goriškem in problemi še vedno težkega sožitja med večino in manjšino. Člani obeh delegacij iz naših škofij so poudarili nujnost, da Cerkev na krajevni ravni opravi svojo vlogo tako kar zadeva spravo v notranjosti Cerkve in njenih struktur kakor tudi glede sprave v civilni družhi. Poudarjena je bila potreba po iskanju novih in izvirnih poti tako na liturgičnem in pastoralnem področju kot v kulturnem življenju, da bo potrjena enotnost Cerkve ob spoštovanju narodnostnih značilnosti in potreb vseh sestavin cerkvene skupnosti.
Problem, ki so ga naši delegati iznesli v komisijah, je vzbudil veliko zanimanja in je končno bil vključen v končno poročilo ene izmed petih okvirnih »komisij, v katerih se je odvijalo delo vseh 27 delavnih skupin, v katerih so razpravljali o svojih problemih. Zbranega je bilo seveda ogromno materiala, ki zdaj čaka, da preko krajevnih Cerkva in skupnosti preide v dejansko življenje.
★
■	V Rimu je prišlo do dveh atentatov, ki so poškodovali cerkev sv. Karla »al Corsoo« in sv. Avguština blizu trga Navo-na. Atentata naj bi bila protest zoper sv. očeta, ki je sprejel v avdienco desničarsko usmerjene poslance evropskega parlamenta. Med njimi je bil tudi voditelj MSI Almirante. Papež je v pogovoru z Almirantejem pozval vse prisotne, naj nadaljujejo s svojim bojem zoper splav in v obrambo moralnih vrednot v Evropi. Zažigalne bombe, odvržene proti dvema rimskima cerkvama naj bi blie delo tako-im. »Squadre antifasciste d’attacco«, vsaj tako se je glasilo telefonsko sporočilo neki časopisni agenciji.
II. deželni kongres Mladinske Slovenske skupnosti
Uspel zborovski večer v Boljuncu
Polna dvorana »Igo Gruden« v Nabrežini je pokazala, da je pot 'Mladinske sekcije Slovenske skupnosti tudi pot velikega števila mladih zamejcev, ki menijo, da so načela, načrti in cilji, ki jih mladina pri Slovenski skupnosti zasleduje, prav tista, ki se sedaj in se bodo v prihodnosti pokazala kot bistvena za obstoj in rast naše narodnostne skupnosti v Italiji.
Pomembnost tega kongresa v času, iko se odvijajo izredno važne bitke za dosego globalnega zaščitnega zakona, so podčrtali tudi pozdravi predstavnikov raznih strank iin organizacij. Med temi naj omenimo ugledno predstavništvo mladih pripadnikov katalonskega naroda, ki so prišli nalašč na ta kongres, da bi potrdili povezanost evropskih manjšin in ogroženih narodov.
Kongresu so prinesli nadalje svoj pozdrav predstavniki Koroške dijaške zveze, delegacija Zveze Socialistične mladine Slovenije, Mladinskega odbora SKGZ, FGCI-ZKMI, brzojavke ;pa sta poslali tudi mladinski organizaciji krščanskodamo-kraiske in socialistične stranke ter Juž-notirolske ljudske stranke (SVP). Udeležence je pozdravil še tajnik deviinsko-nabrežinske sekcije Ivan Brecelj ter v i-menu deželnega vodstva SSk prof. Andrej Bratuž.
Oris delovanja od zadnjega kongresa, ki je bil pred sedmimi leti, sta ločeno za goriško in tržaško pokrajino podala tajnika pokrajinskih mladinskih sekcij
Vse stranke v italijanski republiki so že v živahnih pripravah na bližnje upravne volitve dne 12. maja. Tudi »Slovenska skupnost«. Vsled tega želimo v imenu slovenskih demokratičnih volilcev povedati, kaj pričakujemo od te stranke in njenih zastopnikov.
1. Brezkompromisno predanost slovenstvu. V državi smo narodna manjšina, zato mora biti prvi cilj naše politike, da se ohranimo kot narodna skupnost. Ostati Slovenci! To je prvi imperativ. Vsled tega morajo biti v središču vsega dela SSk in njenih predstavnikov interesi slovenskega človeka v Italiji na vseh področjih človeškega udejstvovanja: na šolskem, kulturnem, gospodarskem, socialnem.
2. Iskrena privrženost demokratičnemu dialogu. V politiki ni nespremenljivih dogem, resnic, nezmotljivih ideologij, ampak neprestano iskanje pravilnih rešitev. Pri tem je nujen notranji dialog v stranki sami: dialog, tj. izmenjava mnenj, pogledov, predlogov. V stranki ne smejo biti več vredni in manj vredni člani; vsi morajo biti v enaki meri poklicani, da iščejo in predlagajo najboljše rešitve. Demo-
Zaliv 1984
»Zaliv«, nekdaj revija, je sedaj zbornik, ki izhaja takrat na leto. Oblika je ostala, ostala je tudi vsebina in usmerjenost: pogumno zagovarjanje slovenske narodnosti in samobitnosti na vseh področjih in s tem v zvezi tudi kritičen odnos do vseh tistih sil in pojavov, ki hromijo narodno zavest pri nas v zamejstvu in v Sloveniji ali zamegljujejo našo narodno istovetnost.
»Zaliv 1984« prinaša v glavnem prispevke urednika samega od uvodnega govora ob 40-letnici požiga kraških vasi do dnevnih zapiskov, ki obsegajo leto 1984, do raznih kritičnih poročil o knjigah in revijah.
Poleg prispevkov Borisa Pahorja je v zborniku še nekaj drugih prispevkov: Fr. Husu, klaretinec in prevajalec Prešerna in Grivca v italijanščino, je prispeval svoje spomine na očeta in svojo mladost v času fašizma.
Viktor Blažič piše o Pahorjevem romanu »V Labirintu«, Ivo Jevnikar pa je prispeval »Listino o manjšinskih pravicah«. Naj še omenim Jošta Žabkarja »Rekvijem 7,a brata« (škofa dr. Jožeta Žabkarja). Članki segajo v živo našo sedanjost in polpreteklost s kraško odkritostjo in borbenostjo kot smo je pri B. Pahorju vajeni. Npr.: »Ena izmed najbolj usodnih resnic je tudi ta, da nobeden izmed protagonistov slovenskega državljanskega spopada ne priznava ne svojih izdajstev ne svojih zlodejstev nad neoboroženim, ujetim človekom.«
Ali pričevanje o Ladu Piščancu: »Ko sem po naključju imel priložnost (na sre-
Renco Frandolič ter Marjan Brecelj. Iz njih izhaja, da sta sekciji v tem času zelo veliko naredili ter globoko posegli v našo zamejsko stvarnost tako na strogo političnem kakor tudi na drugih poljih. Seminarji, srečanja, stiki z mladinskimi organizacijami, v zamejstvu in matični domovini, stiki z drugimi manjšinami, z mladimi pripadniki večinskega naroda, delovanje raznih mladih predstavnikov SSk v izvoljenih organih ter znotraj stranke same so pokazali, da je bilo o-pravljeno zelo veliko dela, ki ga bo v prihodnje kazalo morda še bolj reklami-zirati in o njem kaj več poročati.
Deželno 'poročilo je v imenu dosedanjega deželnega vodstva podal Ivo Jevni-kar, ki se (je zaustavil posebej ob dejavnosti, ki sta jih skupno izpeljali obe sekciji na deželni ravni. Med temi velja omeniti aktivno sodelovanje v okviru Mladine evropskih narodnostnih skupnosti (MBNS), organizacije mladih pripadnikov manjšin v Evropi. Posebej je podčrtal še doprinos, iki ga je Slovenska skupnost dala in ga še daje tudi Mladinska sekcija za zagotovitev pravic naši narodnostni skupnosti.
Sledila je plodna debata, v katero so z referati ali prosto posegli številni člani in somišljeniki Mladinske sekcije. Kongres se je zaključil z odobritvijo statuta Mladinske sekcije SSk, volitvami novega desetčlanskega deželnega vodstva ter nastopom Tržaškega mešanega zbora.
kratični centralizem je diktatura. Potem dialog navzven, z drugimi političnimi, kulturnimi in gospodarskimi silami. Saj se skupni blagor more doseči le skupno z drugimi.
3. Resnična samostojnost. Politične izbire in odločitve morajo dozoreti v stranki in ne izhajati iz diktatov zunaj stranke, pa naj prihajajo od kogar koli. Stranka naj ne sledi direktivam drugih ne v državi ne izven države, kot se dogaja pri drugih strankah. Poslušnost tujim centrom oblasti je bila že prevelikokrat vzrok tragičnim polomijam v naši narodni politiki.
4. V našem zamejskem prostoru je še vedno potrebna dobršna mera poguma, da se kdo javno izjavlja za SSk, ker v marsikaki vasi partija še vedno izvaja svoj psihološki pritisk, ki prehaja kdaj v psihološko ustrahovanje. Ne bomo živeli kot svobodni demokrati, če ne bomo znali pogumno odklanjati psihološki pritisk partije. Ustanovitelji Slovenske demokratske zveze so imeli pogum, da so se leta 1948 uprli dikaturi partije in OF, naj ne bodo njihovi sinovi in hčere manj pogumni kot so bili oni.
Čanju Pen kluba na Bledu maja 1984), da sem spregovoril s Svetino (pisateljem Ukane), sem mu očital, da je iz Lada Piščanca naredil človekovo pokveko. Tudi ko bi ibil res izdajalec (a zdaj vemo, da ni bil) je nemoralno, da pisatelj tako prikaže človeka, ki je ljudem znan.
Svetina je priznal, da je sledil podatkom VOS (tajna partijska policija v začetku revolucije), ki so se potem izkazali kot neresnični; jaz pa sem poudaril, da bi pošteno razmerje do zgodovine in do stvarnosti zahtevalo, da tisto poglavje, kjer je govor o kaplanu Piščancu, spremeni, predvsem velja to za človeško podobo mladega idealnega fanta, ki je bil v romanu iznakažen v čisto protifarovškem liberalističnem duhu, ki ga je v celoti prevzela revolucionarna povojne me-etika.
Zelo verjetno je seveda, da ne bo ta pogovor rodil ničesar pozitivnega; imel sem namreč vtis, da je Svetina nekaka magma, skupek neopredeljene sile in raznih navrženih elementov, ki so lahko predvsem vzorec medvojnih nasprotujočih si teženj.
Menda smo tak arhaični stadij že prerasli.
Je pa prekleta usoda in krivica, da podobo slovenskega primorskega intelektualca in protifašista Lada Piščanca s svojo neokretno roko popacka slovenski človek.
Vprašanje zase je seveda molk oblasti, ki bi morala Piščancu in drugim nedolžnim žrtvam vrniti čast post mortem (po smrti).
Ta gluhost in pasivnost pa sta še hujša kot Svetinovo mrcvarjenje.« (Zaliv, str. 109).
Zaliv se dobi v slovenskih knjigarnah.
(r+r)
Boljunec je v soboto 13. aprila v gledališču »F. Prešeren« doživel uspel in prijeten zborovski večer. Organizirala sta ga boljunški Mladinski dom in Tržaški .mešani zbor. Nastopili so trije zbori, predstavniki treh narodnih skupnosti: poleg že omenjenega Tržaškega mešanega zbora pod vodstvom Tomaža Simčiča sta se našemu občinstvu predstavila še Coro Poli-fonico Triestino, ki ga vodi Fabio Nesbe-da, in Singgemeinschaft Kotsohach-Mau-then pod vodstvom Fritza Untenvegerja. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine.
Kot so poudarili predstavniki Tržaškega mešanega zbora in ravnatelj Aldo Štefančič v imenu Mladinskega doma, ni bil pomen srečanja le glasbene ampak tudi človeške narave. Sredi evropskega leta glasbe in svetovnega leta mladine je namreč srečanje potrdilo željo po medsebojnem spoznavanju in sodelovanju ne glede na državne meje in narodno raznolikost. Kaže, da je s takimi pobudami mogoče zainteresirati lepo število ljubiteljev petja, saj je občinstvo napdlnilo gledališče »F. Prešeren« in nato pozorno in navdušeno sledilo sporedu.
Kot pni je nastopil Tržaški mešani zbor z dokaj pestrim programom, ki je poleg slovenskih ljudskih in umetnih pesmi obsegal še skladbe Hasslerja, Orffa in ljudske pesmi drugih narodov. Še najbolj je vžgala Kramolčeva Pesem o rojstvu za bas in zbor. Tržaški mešani zbor se je v tem delovnem letu očitno številčno okrepil in dosegel solidno izvajalsko
Coro Polifonico Triestino se je predstavil z zahtevnim programom. Izvajal je skladbe Brucknerja, Mendelssohna, Ban-chierija, Kodalyja, Hroneka in Illersberga. Pri tem se je izkazal z natančno intonacijo, s smiselnim fraziranjem, barvno raznolikostjo in solidno oblikovanostjo.
Program zbora iz Kotschacha (Koč) je bil ubran pretežno na folklorno struno. Pri tem se je očitno pokazalo, da imata nemška in slovanska pesem na Koroškem marsikatero skupno potezo. Kot je nekoč izjavil Pavle Kemjak, prehajajo včasih celotne melodije od slovenskega v nemški jezik in obratno. Zbor Singgemeinschaft je pel zelo ulito in ubrano. Pozna se, da pevci že dalj časa veliko skupaj pojejo. Občinstvo je nagradilo z burnim aplavzom posebno slovensko Nocoj pa, oh, nocoj v priredbi M. Kokola.
Na koncu je pod vodstvom Tomaža Simčiča zadonela še zaključna skupna pesem Mnogaja ljeta iz vzhodne liturgije.
Slavje se seveda ni zaključilo z izvedbo zaključne pesmi v gledališču, ampak se je nadaljevalo še pozno v noč v Mladin-
V nedeljo 14. aprila je bil v Števerjanu jubilejni koncert ob 10. obletnici delovanja otroškega in mladinskega zbora, ki deluje v sklopu SKPD »F. F. Sedej« in ga vodi učiteljica Anka Cernic. Zbor je bil ustanovljen oktobra 1975. Prve začetne korake je zastavila Snežiča Černic-Leopoli. Za njo pa vodi zbor že deset let njena sestra Anka.
V novembru 1977 je imel zbor že svoj samostojni koncert na Sedejevi proslavi v Števerjanu. Redno se že nekaj let udeležuje Male Cecilijanke; prisoten je tudi na raznih drugih kulturnih prireditvah. Poleg slovenske narodne in umetne pesmi goji tudi nabožno pesem, saj večkrat poje pri nedeljski maši v domači cerkvi. Zbor je gostoval pri bogoslužju v Mostu na Soči (pri Sv. Luciji), v Gorjanskem pri Komnu in lani v Milanu v cerkvi sv. Tomaža pri nedeljski maši za tamkajšnje Slovence.
Pevske vaje so vsako soboto popoldne v dveh izmenah in se jih redno udeležujejo vsi mladi pevci. Zbor sestavljajo dečki in deklice od otroškega vrtca pa do
skem domu v Boljuncu. Ob kozarcu in prigrizku je bila še boljša priložnost za izmenjavo misli, za kovanje načrtov, pa tudi za sproščeno pesem in šale. Predsedniki zborov so poskrbeli za izmenjavo daril in za izrekanje napitnic. Gostje iz Avstrije so noč prespali v Dragi. V načrtu so imeli, da bi sd v nedeljo zjutraj ogledali naše mesto, vendar jim je slabo vreme prekrižalo želje, tako da so se po maši odpravili proti domu. - Udeleženec
Po poteh sv. Karla Boromejskega
Romarji iz devinske dekanije bodo obiskali sveto goro nad mestom Varallo, dalje sveto goro Varese in mestece Arono, ki je rojstni kraj sv. Karla Boromejskega. To bo prvo slovensko romanje v te kraje, ki so jih povzdignili domači frančiškani že v 12. in 13. stoletju, v 16. pa posebno milanski škof sv. Karel. Okrog teh velikih romarskih cerkva je mnogo manjših kapel (v Varallu kar 45), ki z velikimi slikami ali naravnimi prizori pričajo, kako so v srednjem veku med nepismenimi širili veselo evangeljsko oznanilo.
Tridnevno romanje od 25. do 27. junija pripravljajo duhovniki devinskega dekanata. Vpisovanje in informacije v vseh župnijah. Stroški za vse usluge 155.000 lir. Posamezni Tržačani se lahko vpišejo tudi v knjigarni Fortunato, pozneje za primer zadnjih prostih mest pa samo v devinski dekaniji. V našem hotelu na vrhu svete gore pri Varallu nujno prosijo, da do
1.	maja brezpogojno potrdimo našo rezervacijo. Po lanskem obisku papeža Janeza Pavla II. je sedaj veliko zanimanje za te kraje. Zato želimo, da se 1. maja povsod zaključi vpisovanje. - Za tehnično vodstvo romanja F. Š.
n
■	Režim libijskega polkovnika Gadafija se je znova žalostno proslavil. V središču prestolnice ZR Nemčije v Bonnu je neki Libijec s streli ubil svojega rojaka, ki je bil begunec in hud nasprotnik libijskega samodržca. Pri tem pa je atentator hudo ranil še dva nemška državljana. Umorjeni Libijec 'je užival v ZR Nemčiji politično zatočišče od leta 1983 in ponovno opozoril policijo, da je v strahu za svoje življenje, atentator pa je prišel v Nemčijo konec letošnjega januarja. Policija je bila seznanjena z njegovimi nameni, vendar ni ustrezno ukrepala. Očitno se nemška vlada ni hotela zameriti Gadafiju.
prvih razredov srednje šole. Glasbena didaktika je zelo zahtevna, zato je zbor razdeljen v otroškega, ki ga sestavljajo otroci do 9. leta starosti, ter mladinskega s pevci od 9. leta dalje.
Obiskovalci nastopa so prejeli ličen koncertni list s fotografijami otroškega in mladinskega zbora. Program je obsegal tri dele: v prvem je združeni otroški in mladinski zbor zapel deset pesmi; v drugem delu je pa zbor v mladinski zasedbi odpel enajst pesmi. Kot gost je nastopil domači dekliški zbor, ki ga vodi Alenka Černič. Še pred nastopom dekliškega zbora nas je nemalo presenetila 13-letna Mi-chela De Castro, ki je mojstrsko zaigrala na harmoniko dve zahtevni skladbi. Zbor deklet je z občutkom zapel tri pesmi. Pred občinstvom so se prvič predstavile v novih oblekah. Ves program je lepo povezovala učiteljica Jožica Zniderčič.
Zbor in dirigentko je v imenu staršev pozdravila in se za trud zahvalila Mirjam Hlede, v imenu društva »F. B. Sedej« pa predsednik društva Martin Srebrnič. Druš-
Birmanski priročnik »Pridi Sveti Duh«
Priročnik za pripravo na sprejem zakramenta sv. birma, ki ga je pripravil in izdal Škofijski katehetski svet, je v celoti na voljo v uradu Pastoralne službe, Poljanska 4, Ljubljana.
Priročnik je razdeljen na tri enote, ki pripravljajo na birmo in zadnjo temo, ki naj bi jo uporabili za eno ali dve srečanji z birmanci po prejemu birme. Priročnik vsebuje tako skupno 18 tem.
Prva enota so tri uvodne teme, v katerih birmanci spoznajo birmansko skupino, ki naj bo »Cerkev v malem«.
Osrednji del je drugi del (deset tem). To je zaokrožena celota verskega nauka o svetem pismu, o stari zavezi, o Kristusu, Cerkvi in zakramentih. Birmanec pri tem ponovi in utrdi vse, kar se je doslej pri katehezi že naučil. Snov pa je podana na kratek in svež način, tako da more vsak birmanec pridobiti še nova spoznanja, njemu primemo izražena.
Tretji del priročnika je posvečen neposredni pripravi na prejem birme. V štirih temah priročnik govori o binkoštih, o molitvi, s katero se z Marijo in apostoli pripravlja na prejem zakramenta, o darovih in sadovih Sv. Duha in o praznovanju obreda svete birme. Tretji del bi mogel služiti kot samostojen del »kratke in hitre« priprave na birmo tistim, ki žele vse leto pri katehezi uporabljati priročnik tekočega leta in nato še poleg tega izpeljati neposredno pripravo na birmo.
★
■ Pod Lipovškim vrhom v Brišah (Slovenija) je plaz, ki se je sprožil zaradi nestrokovnega odlaganja jalovine zasul cesto, stanovanjsko hišo in hlev. Pri tem je umrla 42-letna Marija Knez, ki je ravno tedaj v hlevu molzla krave, poginilo pa je 10 glav živine. Direktor in tehnični direktor Industrije gradbenega materiala sta bila aretirana, ker naj bi bila odgovorna za sproženi plaz.
■ V južnoameriški državi Peru so bile preteklo nedeljo predsedniške in parlamentarne volitve. Prepričljivo je zmagala stranka APRA (Alianza popular revolucionarja americana), ki jo vodi 36-letni Alan Garcia Perez in je socialdemokratsko u-smerjena. APRA je prejela 48 % vseh glasov. Druga je bila združena levica, ki jo vodi marksistični župan iz Lime Barran-tes. Zagotovila si je 25 % glasov. Tretja 'je bila Krščanska ljudska stranka (13 %), medtem ko je stranka sedanjega predsednika Bellaunde Terryja prejela komaj 5 odstotkov glasov. Pred petimi leti je zmagala s 45 %. Ker ni nobena stranka dobila absolutne večine, bodo v juniju še ene volitve med prvima dvema, ki sta prejeli največ glasov.
tvo je Anki poklonilo spominsko plaketo in cvetje. Starši so dirigentki poklonili nov pisalni stroj, ki ga je z velikim humorjem prinesel na oder Aleš Komjanc.
V	imenu goriškega mladinskega zbora »Kekec« je prinesla pozdrave in cvetje mala Verena. V imenu Zveze slovenske katoliške prosvete je pozdravila prof. Franka Žgavec.
Praznično vzduške je popestril domači dušni pastir g. Ambrož Kodelja, ki je obdaril mlade ljudi, ki so sodelovali pri bogoslužju velikega tedna. Vsa zahvala naj gre staršem, ki so pripravili zakusko in s tem pripomogli k veselemu vzdušju ob tem prazniku, ki se je kljub dežju in slabemu vremenu raztegnilo še dolgo po koncertu.
Razveseljivo dejstvo, ki pospešuje pevsko dejavnost v naši vasi, je to, da se naši trije dirigenti: Herman, Anka in Alenka med seboj razumejo, sodelujejo in so močno povezani. Še velja stari slovenski pregovor, ki pravi: »V slogi je moč.«
A. G.
Otroški in mladinski zbor SKPD »F. B. 'Sedej« ob desetletnici delovanja
Kaj pričakujemo odstranke »Slovenska skupnost"
Jubilejni koncert mladinskega zbora v Števerjanu
teom m um
‘iske novice
Učiteljski zbor »Emil Adamič« nastopi v Gorici
Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« ne potrebuje posebne predstavitve, saj je v zamejstvu dobro poznan. Večkrat je nastopil tako v Trstu kot v Gorici in v drugih krajih Primorske. Zbor sestavlja 50 pevcev in ipevk in od teh je mnogo učiteljev. To je zbor, ki združuje pevce in pevke iz vse Slovenije. Na vaje prihajajo pevci iz Štajerske, Dolenjske, Gorenjske, iz Prekmurja in tudi iz Primorske. Vse povezuje ljubezen do slovenske pesmi in zato vztrajno premagujejo razne težave in razdalje, da so lahko pri vajah. Zbor vodi Mirko Šlosar.
Zbor praznuje letos 60. obletnico svojega obstoja in delovanja. V tem obdobju je ponesel slovensko pesem po vsej Evropi in povsod je žel priznanje ter bil navdušeno sprejet. Zbor je nastal v Trstu in zato želi prav v zamejstvu proslaviti visoki jubilej. Ob nastanku zbora je bilo med pevci in pevkami precej slovenskih učiteljev iz Gorice in Trsta ter iz drugih krajev, ki so pod Italijo. Mnogih ni več med nami, a nekateri so še živi in gotovo bodo radi šli poslušat koncert zbora, v katerem so peli pred vojno vihro. Zbor bo nastopil v soboto zvečer ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici, naslednjega dne 21. aprila pa popoldne ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Sindikat slovenske šole, ki je organiziral gostovanje zbora na Tržaškem in Goriškem vabi vse, ki ljubijo lepo slovensko narodno in umetno pesem, da se udeležijo . koncerta.
Pozdravljamo pevce in pevke ter dirigenta zbora med nami ter jim želimo še mnogo uspehov na njihovih koncertih in turnejah, obenem pa jim čestitamo ob 604etnici delovanja. - M P
Prodoren uspeh beograjskega zbora
V	petek 12. aprila je v Kulturnem domu v Gorici nastopil znani beograjski zbor Collegium musdcum, ki ga vodi Darinka M a ti č - M a r o v ič. Koncert je bil predzadnji
v okviru slovenske glasbene sezone, ki jo prirejajo Glasbena matica, ZSKP in ZSKD.
Beograjske pevke so imele na programu v prvem delu skladbe latinske in pravoslavne nabožne glasbe (Caplet, Britten, Mokranjac, Tajčevič in drugi), v drugem pa dela sodobnih srbskih in makedonskih skladateljev, ki so z moderno glasbeno govorico obdelali ljudske tone.
Uspeh jugoslovanskega zbora je bil nadvse prepričljiv in številno občinstvo je bogato nagradilo nastopajoče ter izvabilo še nekaj dodatkov.
V maju bo š^ en koncert te sezone in sicer duo orgle-trobenta.
Zaključni nedeljski koncert v goriškem Avditoriju
V organizaciji kulturnega društva »Li-pizer« je na letošnjem zadnjem nedeljskem koncertu nastopil brazilski pianist Fabio Luz, ki se nahaja na turneji po Evropi ter predstavil najprej dve Chopinovi skladbi, nato pa še svojega sonarodnjaka Villa Lobosa. Spored sta zaključili dve Gershwi-novi kompoziciji. Na željo občinstva je Luz odigral še skladatelja Debussyja »Mesečino«. - L. Q.
Doberdob
Smrt verne matere. Na veliko soboto zjutraj je mirno zaspala Amalija Opaj-čeva, ki je lani v juliju dopolnila 90 let. Doma je bila v Selah na Krasu (župnija Brestovica). Poročila se je tik pred prvo svetovno vojno. Leta 1915 je morala z ostalimi v begunstvo z malo hčerko, ki ji je tam kmalu umrla; moža je zasul plaz na fronti v Tirolskih gorah, tako je ostala sama, mlada vdova.
Po vrnitvi domov je Bog hotel, da je srečala mladega vdovca Ivana Marušiča iz Doberdoba, ki mu je umrla mlada žena v begunstvu in mu zapustila dva otročiča. Amalija ga je poročila in postala dobra mati sirotama in petim otrokom, ki ji jih je Bog dal v tem drugem zakonu. Vseh sedem otrok je vzgajala v ljubezni do dela, do domače zemlje in materinega jezika, posebej pa še v ljubezni do Boga in do Cerkve.
KMEČKA IN OBRTNA POSOJILNICA IN HRANILNICA V NABREŽINI z. z n. j.
VABILO
Spoštovani člani!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite letnega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 20. aprila 1985 od 8. uri in v drugem sklicanju v
NEDELJO 21. APRILA 1985
ob 9.30 v dvorani SKD IGO GRUDEN, Nabrežina št. 89 z naslednjim
DNEVNIM REDOM
1. poročilo upravnega sveta;
2. poročila nadzornega odbora;
3. razprava o poročilih in obračunu, odobritev poročil, obračuna in porazdelitev čistega dobička;
4. volitve nadzornega odbora, predsednika nadzornega odbora in določitev honorarja nadzornikom;
5. določitev najvišjega zneska posojila, ki se ga lahko posredno ali neposredno podeli posameznemu zavezancu;
6. določitev višine doplačila na deleže za nove člane;
7. določitev ozemeljskega delokroga Hranilnice in posojilnice;
8. sklep o preknjiženju rezerve s posebno namembo v redno rezervo;
9. slučajnosti.
Člani si lahko ogledajo obračun in poročila o obračunu na sedežu Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice.
UPRAVNI SVET
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦«♦
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV TRST
priredi v cerkvi v Ricmanjih v nedeljo 21. aprila ob 17. uri
ZBOROVSKO REVIJO
Na sporedu so cerkvene pesmi.
Kjub visoki starosti je v domači hiši še vedno rada kaj postorila. Ves ostali čas je preživela v molitvi in dokler je le mogla, je vsak dan prišla v sv. maši, kar je bilo, kot je rada rekla, njeno največje veselje.
Po velikonočnih praznikih smo jo pospremili na novo pokopališče. Veliko je bilo že njenih sorodnikov, pa tudi malodane vsa župnija. Vedno je rada rekla, da moli za vse. Upamo, da nas bo s svojo molitvijo podpirala tudi iz nebes.
Aljoša Žerjal gost na Laškem
Dne 10. aprila je ženski pevski zbor z Laškega pripravil drugi filmski večer tržaških kinoamaterjev. Tokrat se je z občinstvom srečal filmski ustvarjalec Aljoša Žerjal, ki je predstavil prvič na goriškem podeželju izbor svojih znanih in zanimivih kratkometražniih del. Predvajal je štiri filmske zapise na različno tematiko. Tako smo videli zanimivosti Moskve, vzpon na Triglav in na gore Tibeta ter film o Normandiji. Ob zaključku ga je občinstvo nagradilo s toplim aplavzom. - K. M.
Čestitke
Cerkveni pevski zbor iz Jametj iskreno čestita in vošči vso srečo svoji dolgoletni pevki, farmacevtki Meri Pahor, ki bo stopila na novo življenjsko pot.
•
V	Kulturnem domu v Gorici bo v ponedeljek 22. aprila ob 20. uri odprtje razstave panjskih končnic. Sledil bo v mali dvorani ob 20.30 večer, posvečen razstavi o futurizmu, ki je odprta v palači Attems. O tem bo govoril umetnostni kritik prof. Milko Rener. Večer bo obogaten z barvnimi diapozitivi.
Zahvala
Tržaška Dnhovska zveza se zahvaljuje vsem udeležencem in vsem, ki so preteklo nedeljo sodelovali pri molitvenem srečanju za duhovne poklice v salezijanski cerkvi, zlasti še salezijanskima skupnostima iz Trsta in Ljubljane, mladinskemu zboru Vesela pomlad z Opčin, predsednici Vin-cencijeve konference dr. Lauri Abramovi, redovnim sestram, skavtom in skavtinjam.
Sožalje
Cerkveni pevski zbor od Novega st'. Antona v Trstu izreka iskreno sožalje ge. Rozaliji Orel ob izgubi moža Josipa.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
VABILO
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 19. aprila 1985 ob 11. uri in iv drugem sklicanju v
NEDELJO 21. APRILA 1985
ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, ul. Rioreatorio, 1 z naslednjim
DNEVNIM REDOM
1. Poročilo upravnega sveta in nadzornega odbora.
2. Razprava o poslovnem obračunu 1984 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička.
3. Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo.
4. Določitev naj višjega zneska posojila, ki se sme podelita posameznim prosi vcem.
5. Razširitev ozemeljske pristojnosti.
6. Določitev sejnin za upravitelje in nadzornike.
7. Volitve štirih upraviteljev in nadomestnega člana nadzornega odbora.
8. Slučajnosti.
UPRAVNI ODBOR
tržaške novice
Udeležencem tržaškega romanja v Drežnico in Log pri Vipavi
Vseh romarjev je 350, tj. 7 avtobusov. Vsak avtobus bo imel svojo številko. Avtobus št. 1 Marijina družba (ul. Risorta); št. 2 Rojan; št. 3 Mačkolje, Dolina, Bo-Ijunec, Boršt; št. 4 Sv. Vincencij in Kati-nara; št. 5 Sv. Ivan in Sv. Jakob; št. 6 Ricmanje in Opčine; št. 7 Žavlje in Sv. Križ.
Odhod avtobusov iz vseh krajev, ki so prvi označeni, je v četrtek 25. aprila ob 6.15. Le avtobusa št. 1 in 2 odpeljeta ob 7. uri. št. 1 odpelje s trga Oberdan.
V	Drežnici bo od 10. do 11. ure priložnost za sv. spoved in priprava na sv. mašo, ki bo ob enajsti uri.
Ne pozabite vzeti s seboj veljavnih potnih listov ali veljavnih prepustnic in osebnih izkaznic.
J . /r«
Proslave ob 40-letnici obnovitve slovenskega šolstva
Glavni odbor za proslavo 40-letnice obnovitve slovenskega šolstva, ki ga sestavljajo predstavniki vseh komponent slovenske šole, je svojo zadnjo sejo posvetil preveritvi opravljenega dela in potrdil datume manifestacij, s katerimi se bomo spomnili te pomembne obletnice celotne naše narodnostne skupnosti.
Prva prireditev v sklopu proslav, 13. dijaško obmejno srečanje Primorske, bo v soboto 20. aprila v Trstu. Napovedana je rekordna udeležba šol, saj se bodo poleg dijakov slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice, Kopra, Pirana, Postojne, Ajdovščine, Nove Gorice, Sežane, Idrije in Tolmina srečanja udeležili srednješolci koprske družboslovne šole z italijanskim učnim jezikom in državne gimnazije za Slovence iz Celovca.
Športni del manifestacije predvideva nastop v osmih panogah, ki gredo .od košarke, odbojke, namiznega tenisa, atletike iin ritmične gimnastike do šaha, deskanja in pohoda.
V	literarnem natečaju imajo dijaki na voljo pet različnih tem, ki se v glavnem nanašajo seveda na zamejsko problematiko in na 40-letnico obnovitve slovenskega šolstva pri nas. Novost letošnjega DOSP-a je likovni natečaj, predvidena pa sta tudi glasbeni kviz in srečanje računalnikarjev.
Ker največje tržaške dvorane, gledališča Rossetti, ni bilo moč dobiti na razpolago za določeni termin — uprava zavarovalnice Lloyd Adriatico, ki .je lastnica gledališča, je sporočila, da bodo v drugi polovici maja pričeli s popravilnimi deli — se je glavni odbor za proslavo 40-letnice obnovitve slovenskega šolstva odločil za Kulturni dom v Trstu. Sedežev pa v Kulturnem domu ni toliko, da bi bilo dovolj prostora za vso šolsko mladino, starše dn širšo javnost, zato se bosta zvrstila dva nastopa.
Proslava bo prvič v petek 31. maja zvečer, ponovitev pa v nedeljo 2. junija popoldne. Program predvideva nastop najmlajših iz otroških vrtcev, šolarjev in srednješolcev, obenem pa tudi nastop združenega pevskega zbora, ki šteje preko 250 dijakov. Slavnostni govornik bo prof. Alojz Rebula.
Da bi povečali pozornost javnega rane-
nja ob tej pomembni obletnici v zgodovini slovenskega šolstva pri nas, je glavni odbor sklenil, da bo publikacijo, ki naj bi živo prikazala razvoj naše šole v povojnem razdobju, predstavil na posebni manifestaciji ob začetku prihodnjega šolskega leta. V sedanji zamisli ne bo šlo zgolj za predstavitev dela kot takega, pač pa za širšo manifestacijo v sklopu proslav 40-letnice obnovitve našega šolstva.
Zgonik
Zadnje slovo. V vsakem letnem času je pogreb dobrega kristjana izreden dogodek v župniji. V velikonočni osmini pa je pogreb vernega človeka za prepričane kristjane dan doživetega krščanskega upanja.
To smo čutili vsi ob velikem pogrebu 96-letne Justine Milič, od katere smo se poslovili na velikonočno sredo. Bolehala je mnogo let; zadnja štiri leta pa pretrpela v postelji v domači hiši. Vsak prvi petek je vsa ta leta prejemala sv. obhajilo.
Njen pogreb pa je dokazal tudi hvaležnost župnije njenemu sinu Jožefu in hčeri Justini, ki že 25 let skrbita za zgoniško farno cerkev. To se je pokazalo tudi osem dni po pogrebu, ko se je zopet zbralo lepo število vernih, ki so po navadi zmolili ves rožni venec pred mašo za pok. Justino. Sedaj, ko so naši pogrebi tako izredno kratki, je primerno, da vsaj v osmini verna skupnost moli rožni venec za pokojnega.
Pogreba sta se udeležila bivša zgoniška župnika Bogomil Brecelj iz Nabrežine in Tone Prinčič iz Jamelj.
Vsem otrokom in njihovim družinam naše krščansko sožalje. - F. š.
★
■	6. oktobra 1983 je španski parlament odobril zakon o splavu, za katerega je glasovalo 186 poslancev, proti 109, štirje so se vzdržali, 51 pa jih pri glasovanju ni bilo prisotnih. Sprejeti zakon pa je dovolil splav le v treh primerih: če je ogroženo materino življenje, če zarodek ni normalen ali če je bila ženska posiljena. 11. aprila pa je ustavno sodišče v Madridu ta zakon razglasilo za protiustavnega, ker da ni v .skladu z ustavnim določilom, po katerem imajo »vsi pravico do življenja«. Irska, Belgija in Španija so tako edine evropske države, v katerih je prekinitev nosečnosti protizakonita.
HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIlilMIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIlilllllllllltllllHHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIM
Duhovnikova pot
m.
»Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil.«
Postal bom duhovnik Najvišjega.
Učil sem se, si prizadeval, da bi se dosti naučil... Bral in premišljeval sem in molil. Vzljubil sem duhovniški poklic. Rse, Prav je imela mati, ki je duhovnika primerjala zdravniku. Ta zdravi človeško telo in se trudi, da bolniku olajša trpljenje... Duhovnik zdravi duše... Tudi te so bolne, mnogokrat strašno bolne! Kako srečen je duhovnik, če more z božjo pomočjo taki duši pomagati! »Ah, in to bo on! Pomagal bo, da, pomagal z Marijino pomočjo, saj jo cerkev kliče »Zdravje bolnikov«, in ne samo telesnih, tudi dušnih bolnikov, katerih je morda še več kot telesnih. Kako lepo je nekdo zapisal in ntorda je mislil prav na te bolnike: »Ma-nJa, zdravje trudnim, bolnim dušam.«
* * *
Bil sem že blizu oltarja, ko sem se zgrozil.
Duhovnik-svečenik, ki prejme oblast, da v Jezusovem imenu spremeni kruh in vino v njegovo telo in kri! Oblast, da v njegovem imenu odpušča grehe... Vse to je tako jasno zapisano v sv. pismu: »Prejmite Svetega Duha; katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani« (Jan 20, 23).
Da, zgrozil sem se in ves pretresen vzkliknil: Moj Bog! Kako bom to zmogel?
Velika, zame pretežka odgovornost duhovniške službe je z vso težo pritisnila name, da sem se zgrudil in ponavljal Petrove besede: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek.«
Ko sem se dvignil, sem odločen stal pred Gospodom.
»Ne morem. Saj vem, da ne zahtevaš od mene, česar ne zmorem.«
Ni me ustavljal, ni mi prigovarjal, ni spraševal o vzroku... Pogledal mi je v oči in dejal: »Prost si. Kristus nikogar ne sili, Kristus samo kliče in prosi.«
In sem odšel.
IV.
»O žalosten spomin, ko Mater sreča Sin...«
Vem. Mati bi mi nič ne očitala, če bi jo srečal. Pogledala bi me v oči, in jaz bi v njenem pogledu doumel, kaj trpi... A . nje ni bilo več med živimi.
Kam? sem se spraševal. Nazaj v vojaški stan? Ne! je kar zavpilo v meni. Morda končati študij filozofije, da prejmem profesorsko diplomo za poučevanje na višjih šolah? V moji duši je bilo nešteto vprašanj: Kam? V kateri poklic? Na katero življenjsko pot, da bom ostal dober kristjan, kar želim ostati. Sem prav ravnal, da sem odšel? Sem se prav odločil?
Odgovora ni bilo.
Taval sem po mestu. Vselej, ko sem šel mimo cerkve, me je v dnu duše zaskelelo kot da sem storil zločin. V notranji stiski, ki sem jo preživljal, se je pojavila zmeda, skoro obup. O, če bi mati vedela, kaj trpim, bi noč in dan molila zame!
In vendar je morala neka mati prav tisti čas prositi v molitvi za duhovniške poklice, zakaj neka notranja sila me je zgrabila in gnala v cerkev. Tam sem se zjokal in se ponudil Kristusu ter ga prosil, naj me sprejme takega, kakršen sem.
Okrepčan z božjo milostjo, sem se tretji dan vrnil k predstojniku plah in osramočen ter ga prosil, naj me sprejme.
Ni me grajal, ni vprašal, če bom stanoviten. Položil mi je roko na glavo in dejal: »Sin, vedel sem, da se boš vrnil.«
Molite, matere! Molite, da bi se vrnil vsak, ki doživlja podoben boj.
V.
»Novomašnik bod’ pozdravljen...«
Koliko radostnih občutkov je polnilo mojo dušo tisti dan!
Na zlati pateni sem skupaj z belo hostijo daroval ponovno samega sebe. In ko sem prilil vodo k vinu, sem prosil Gospoda, naj mi stoji ob strani tudi takrat — in posebno takrat —, ko bo kelih poln bridkosti, ne radosti, ki me danes,
na dan moje prve svete daritve napolnjuje.
A nova maša je že daleč za mano. Že vrsto let sem pastir Gospodove črede. Vsak dan znova se trudim, da bi bil res pastir in ne »najemnik, ki ga za ovce ni skrb«. Koliko načrtov sem si takoj po novi maši zastavil in jih zdaj skušam izpolnjevati, čeprav je težko! Molim, delam, učim, obiskujem družine, jih vabim k večji prizadevnosti za pravo krščansko življenje.
Uspehi? O, če bi gledal na uspehe, bi že davno obnemogel. Toda Kristus, s katerim skupno nosiva križ mi pravi: »Nič ni tisti, ki seje, nič tisti, ki zaliva; samo Bog je vse, ki rast daje.« In še: »Eden seje, drugi bo žel...« Daj mi moči, Gospod, da bom sejal in zalival, dokler bo tebi všeč. Naj le drugi žanjejo, samo da bi šlo v klasje, kar sem sejal in zalival. Mene tolažijo tvoje besede: ”Ko boste vse storili, kar je v vaši moči, recite: Nekoristni hlapci smo”.«
(Se nadaljuje)
ZBOR RUPA-PEČ
prireja 25., 28. aprila in 1. maja v Rupi tradicionalni
PRAZNIK FRTALJE
SPORED:
25. aprila:
14.00 odprtje kioskov;
16.00 nastop ansambla »Adrija«; nato priložnostni govor prof. Borisa Pahorja ob 40-letnici osvoboditve; program nadaljujejo otroški zbor »Kekec« iz Gorice, mešani zbor PD Mačkolje, moški zbor KD »Skala« iz Gabrij; sledi ples ob zvokih ansambla »Souvenir«.
28. aprila
14.00 odprtje kioskov;
16.00 nastop folklorne skupine »Danzerini di Lucinico«, nato ples ob zvokih ansambla »Tairns«.
1. maja
14.00 odprtje kioskov;
16.00 nastop dramske skupine PD Štandrež s Povšetovo veseloigro »Milijonarji v oblakih«. Sledi ples ob zvokih ansambla »Souvenir«.
Vse tri dni bo deloval dobro založen buffet s specialitetami na žaru, domačo frtaljo in dobro vinsko kapljico. V primeru slabega vremena se praznik prenese na nedeljo dne 5. maja.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVO GORICA
vabi na
JUBILEJNI KONCERT
ob 60-letnici obstoja učiteljskega pevskega zbora Slovenije »Emil Adamič«, ki bo v soboto 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
Z GORIŠKEGA
Slovenska skupnost predložila občinske kandidatne liste
Kot znano, je zapadel v sredo 17. aprila rok za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve, ki bodo 12. maja letos. V ta namen so stranke morale izpolniti vrsto obvoz, ki zadevajo predložitev kandidatnih list. Tako je tudi SSk zbrala svoje kandidate v vseh občinah, kjer nastopa. Na Goriškem v Gorici, Števenjanu, Sovodnjah in Doberdobu. Novost teh u-pravnih valitev je zlasti za SSk v tem, da ji ni bilo treba zbirati podpisov volivcev za vložitev kandidatnih list. Malo prej je namreč stopil v veljavo deželni zakon St. 15 z dne 3. aprila letos, ki sta ga pred časom predložila SSk in Furlansko gibanje in ki daje avtomatično pravico do predložitve list za občinske in pokrajinske volitve strankam, ki so že prisotne v deželnom svetu.
Kandidatna lista za občinske volitve v Gorici obsega 40 kandidatov, veliko kandidatov pa je še za posamezne rajonske konzulte. V okoliških občinah pa šteje kandidatna lista 12 kandidatov. V Gorica so v glavi liste SSk sledeči kandidati: prof. Andrej Bratuž, dosedanji svetovalec in deželni tajnik SSk, Renco FrandoMč, tajnik 'Mladinske sekcije, prof. Milan Jarc, predstavnik Mladinske sekoije, dr. Damjan Paulin, dosedanji občinski odbornik ter dr. Mirko Špacapan, sedanji pokrajinski odbornik. Sledi še 35 kandidatov, katerih imena bomo objavili v prihodnji številki.
Listo SSk v Števerjanu vodi Hadrijan Corsi, sedanji načelnik skupine SSk ter predsednik Briške gorske Skupnosti. So-vodenjsko listo vodi tajnik sekcije Branko Černič, doberdobsko pa dr. Maks Gergo-let, dosedanji načelnik skupine SSk v občinskem svetu. V Knminu pa bo kot predstavnik SSk na listi Krščanske demokra-oije kandidirala Vanda Gradnik, kot izhaja iz sporazuma med SSk in DC.
S tem je volilna kampanja šla v tek in stranke bodo imele le slab mesec na razpolago za volilno propagando.
Pohod prijateljstva
V nedeljo 21. aprila bo v Gorici tradicionalni »Pohod prijateljstva« (Marcia del-1’amicizia); letos bo ta manifestacija med obmejnimi prebivalci že desetič. Začela se je namreč pred desetimi lati in se do danes razvila v mogočno manifestacijo mladine in tudi starejših z obeh strani državne meje. Pohod se bo začel ob 10. uri na Travniku, nakar se bodo udeleženci po gorišikih ulicah podali v Novo Gorico ter se od tam vrnili zopet v domače mesto. Tu se bo pohod zaključil s kosilom v salezijanskem zavodu v Don Boscovi ulici. Vsi udeleženci bodo prejeli spominsko značko.
Obveščamo, da bo ob 9. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku nedeljska maša, kii naj se (je mladi kristjani pred začetkom pohoda udeležijo.
Slovo občinskih svetovalcev
Svetovalci goriške občine so se poslovili od te mandatne dobe s srečanjem, ki je bilo v petek 12. aprila. Popoldne so si ogledali že dograjene objekte na avtopor-tu, zvečer pa so se zbrali na družabnem srečanju. Župan Scarano je v nagovoru poudaril pomen skupnega opravljenega dela in se vsem zahvalil za sodelovanje. V imenu občinske uprave je nato vsem svetovalcem izročil spominske kolajne z zgodovinskim žigom goriškega mesta. Nekateri svetovalci so se tudi dejansko poslovili od občinskega sveta, drugi pa bodo ponovno kandidirali na maijskih volitvah.
Za reveže: odbornice Viincencijeve konference v Trstu v spomin Pavle Levak roj. Čehovin 120.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine 10.000; N. N., Opčine 25.000 lir.
Za lačne po svetu: družina Hrovatin, Opčine 10.000; Emilija Švara 10.000; N. N., Domjo 20.000; N. N., Gorica 100.000; N. N., Gorica 100.000 lir.
Za zastavo sv. Cirila in Metoda v Ric-manjih: Bernarda Kuret, Ricmanje 10.000 lir.
DAROVI
Za Katoliški glas: Ana Jurca-Sosič ob 80-letnici brata msgr. Leopolda 30.000; N. N. 200.000 lir.
Za Katoliški dom: Franc Gaber, ZDA 50.000; N. N. 50.000; Marijina družba v Gorici 30.000; M. S. 20.000; J. V. 20.000; F. H. 20.000; P. D. 10.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: Remo Devetak ob drugi obletnici ženine smrti 50.000; N. N. 36.000; A. O. ,1.000.000; Ljubka Šorli ob deseti obletnici smrti drage sestre Marice 50.000; N. N., Gorica 500.000 lir.
N. N., Gorica: za misijonarja Ivana Štan-ta GM 100.000; za novo telovadnico v Gorici 100.000; za gobavce 100.000; za revijo Katoliški misijoni 50.000 lir.
V sklad za nove orgle v Pevmi so prispevali: družina Makuc 20.000; Franc in Štefanija Bensa 50.000; A. B. 50.000; Nives Saher 25.000; Ana Skok 50.000; Karlo Furlan 10.000; Milka Terzer 50.000; Marija Pintar 30.000; Marija Bensa in Klanjšček 20.000; Marino Dilena 10.000; Judita Primožič 50.000; člani zbora 130.000; družina Pavlin 40.000; družina Radinja Vižintin 50.000; Lojze Uršič 20.000; Aldo Jakin 20.000; Pepi in Milenka Sfiligoj 30.000; družina Gruzovin 50.000; Anton in Lucija Klanjšček 50.000; N. N. 150.000; Editta Polo 20.000; Hedvika Klanjšček 50.000; Marija Primožič 30.000; M. B. 50.000; N. N. 20.000; Luigi in Marina Piras 30.000 lir.
V spomin Tončke Pirih: N. N. za Cerkev molka 400.000; K. Z. iz Vidma 300.000; N. N. iz Karriije za gobavce 300.000 lir.
Za katoliški tisk: N. N. 40.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: Š. T., Gorica 100.000; v spomin pokojne Vide Urdih sestra Ema 50.000 in nečakinja Norma 20.000 lir.
M. S., Opčine: za Sv. goro po namenu za zdravje 100.000; za semenišče v Vipavi v spomin na pok. mamo 100.000; za cerkev v Portorožu 50.000; za cerkev v Ankaranu 50.000; za lačne otroke v rake slov. misijonarjem 50.000; za slovenske misijonarje 30.000; za Katoliški glas 20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Lidija Štor namesto cvetja na grob Romana Škerlavaj 100.000; dr. Drago Gantar v spomin na ženo Heleno 150.000; N. N. v spomin na vse rajne Opence 50.000; sestra Marija in nečakinja Vojka v spomin na Josipa Vi-dau 50.000; zet v spomin na Heleno Škerlavaj 50.000; družina Škerlavaj v spomin na moža in očeta Romana 50.000; Sonja Mahnič-Šajn 30.000; Emilija Švara 30.000; N. N. 25.000; Zora Hrovatin v spomin na Romana Škerlavaj 20.000; Zmaga Malalan v spomin na pok. Nado Rauber-Bianchi 10.000; Frančiška Pegan-Komolec 100.000; Pina Brišček-Brecelj v spomin na sina Ri-kota 50.000; mož Anton ob 5. obletnici smrti Silve De Bernardi 50.000; Armando Škerlavaj ob 1. obletnici mamine smrti 50.000; Mario in Pepka Dolenc 50.000; ob krstu male Ivane Sosič stari oče Bernard kot boter 50.000, stara mama Zofka in oče Igor 30.000, botra Bruna 10.000; družina Hrovatin v spomin na Marijo Brišček-Simič 20.000; ista v spomin na Rikota Brecelj 20.000 ter v spomin na Antona Luin 20.000; Zora Lah-Brundula 10.000; Lu-ciano Bartoli 10.000; razni 34.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: družina Makovec v spomin pok. Avrelije Mihelič 40.000; Marija Škerlavaj v spomin moža Edija 100.000 lir.
Za svetovanski Marijin dom: Meri Zadnik 20.000 lir.
V spomin na Pavlo Levak: družina Kan-dut 20.000, nedeljska skupina 45.000 in Marta Požar 15.000 lir.
Za svetoivansko Vincencijevo konferenco v spomin na Pavlo Levak: nedeljska skupina 70.000 in Marta Požar 10.000 lir.
Za kapelo pri Domju: Marija Petaros, Boršt 10.000; Stana Kravanja, Trst 5.000 Mr.
Za misijone: C. B. 50.000; I. P. 50.000; N. N. 50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Občni zbor KTD (Katoliškega tiskovnega društva) se bo vršil v Katoliškem domu v Gorici v ponedeljek 22. aprila ob 16. uri v prvem sklicanju, ob 16.30 v drugem sklicanju. Dnevni red obsega poročila odbornikov ter volitve upravnega in nadzornega odbora. - Predsednik
OPOZORILO DOPISNIKOM. Ker je prihodnji teden v četrtek 25. aprila prazničen dan, bo naš časopis izšel že v sredo 24. aprila dopoldne, kar pomeni, da bo šel v tisk en dan prej kot običajno. Vsi dopisi naj bodo na uredništvu lista do ponedeljka 22. aprila zvečer, le obvestila sprejemamo do 10. ure v torek. - Ker bo teden za tem 1. maja drug državni praznik, bomo prav tako šli v tisk že v torek 30. aprila.
OBVESTILA
Slovenska zamejska skavtska organizacija - Trst vodstvo veje volčičev in veveric sporoča vsem svojim članom in članicam, da bo jurjevanje v nedeljo 21. aprila na župnijskem zemljišču v Mačkoljah. Zbiranje na mestu ob 9. uri. V primeru slabega vremena bo program potekal v župnijski dvorani.
V Kulturnem domu v Trstu uprizori SSG v soboto 20. aprila ob 20. uri dve Pirandellovi enodejanki: »Človek s cvetom v ustih« in »Cece«.
Baklada v dolini Glinščice ob 2. obletnici obnovitve cerkvice na Pečah bo v nedeljo 21. aprila ob 19. uni. Zbirališče je na Pečah, kjer bodo maševali slovenski in italijanski duhovniki. Nato baklada v Boljunec, kjer bo zakuska. Vabljene so vse skupine, ki so sodelovale pri prostovoljnem delu obnovitve cerkvice in vsi, ki se želijo pridružiti. Vabi župnija Boljunec.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu
bo v ponedeljek 22. aprila ob 20.30 večer, posvečen knjigi prof. Jožeta Pirjevca »Zgodovina Rusije v 19. stoletju«. Avtor bo podal svoje misli o Slovencih in slovanskem svetu.
V galeriji Cartesius, ul. Marconi 16 v Trstu razstavlja svoja dela slikar Edi Žerjal. Odprtje razstave je bilo v soboto 13. aprila in bo odprta do 26. aprila.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi na predavanje, ki ga bo imel Gian-paolo Valdevit v sredo 24. aprila ob 18. uri v prostorih Trgovinske zbornice v Trstu, ul. S. Nicolo 5. Govoril bo o tržaškem vprašanju in začetku hladne vojne (1945-47). Zagotovljeno je istočasno prevajanje.
Še nekaj prostih mest je za izlet po Dalmaciji do Medjugorja v dneh od 25. do 28. aprila. Prijave in pojasnila na tel. (040) 231703 ali 228126.
V Špetru v Benečiji bo v soboto 20. aprila ob 20.30 v občinski dvorani koncert pevskih zborov »Primorska poje 85«. Nastopili bodo mešani zbor Pod lipo, Bar-nas; ženski zbor Goriška Brda, Dobrovo; moški zbor A. Paglavec, Podgora; oktet Vrtnica, Nova Gorica; PAZ »V. Vodopivec«, Ljubljana.
Na Fakulteti za jezike In literaturo v Vidmu, ul. Antonini 8, avla 13, je prof. Helga Glušič iz ljubljanske univerze v sredo 17. aprila v slovenščini predavala o prispevku pisateljev Gor. Posočja slovenskemu pripovedništvu.
Do konca maja poteka v Katoliški knjigarni v Gorici razprodaja starega blaga. Predvsem so na voljo star papir, svinčniki, pisalni pripomočki, nabožni predmeti, slike ipd. Informacije tel. 84407.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
'I M? MU
Spored od 21. do 27. aprila 1985
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.10 »Od miljskih hribov do Kanalske doline«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Smer: slovenske gore. 13.20 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček: »Ciciban, na dan, na plan!« 15.00 Iz šolskega sveta.
16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Flavtistka Erika Slama in klavičembalist-ka Rosanna Posarelli. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Med Brdi in Jadranom. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Filmskemu ustvarjanju naproti. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Raziskovalno delo. Dolina ’84. 17.10 Primorska poje. 18.00 F. Lindegger: »Spontanost«. Radijska drama.
Sreda: 8.10 Gospodarska problematika. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka. 12.00 Liki iz naše preteklosti. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Kocka na kocko.
16.00 Od Milj do Devina. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 Iz sence večnosti.
Četrtek: 8.20 Od Milj do Devina. 9.30 Pavle Zidar: »Franček«. 10.10 Skladbe na temo odporništva. 11.30 Beležka. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.00 P. Formentini: »Smrt bratov Cervi v pripovedi pesnika Majakovskega«. 16.00 Na goriškem valu.
17.00 Primorska poje. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Beležka. 12.00 Po poteh kralja Ludvika II. 13.20 Mladinski pevski festival v Celju. 14j10 Povejmo v živo.
15.00 V svetu filma. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Nabožna glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček: »Nicolo Paganini«. 16.00 Človek v sodobnem svetu. 17.10 Mi in glasba. 18.00 »Krvave zarje pno se čez gore«. Dokumentarna oddaja.
Proslava 20-letnice
ŽUPNIJSKEGA DOMA »ANT. GREGORČIČ« V ŠTANDREŽU
nedelja 21. aprila ob 18. uri
Sodelujejo: štandreški mladinski zbor, domača skavtska družina, gojenci glasbene šole, moški zbor »M. Filej«, ritmična telovadba, dekliški zbor iz Števerjana, mešani zbor »Štandrež«.
Toplo vabljeni!
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je 6. aprila zapustila naša dobra mati, babica in prababica
Amalija Pahor vd. Frančeškin, vd. Marušič
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v teh dneh; posebej pa g. župniku Antonu Lazarju za tolažilne besede, cerkvenemu zboru, darovalcem cvetja in v dobre namene ter vsem, ki so se udeležili pogreba.
Otroci in ostalo sorodstvo
Doberdob, 10. aprila 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in none
Justine Bizjak vd. Milič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji med dolgo boleznijo pomagali in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala gg. duhovnikom, zdravniku dr. Grudnu, obema pevskima zboroma, darovalcem cvetja ter vsem, ki so se pogreba udeležili.
Žalujoči: hčerki Justina in Milka z družino, sinova Anton in Alfonz z družino ter drugi sorodniki.
Zgonik, 10. aprila 1985
fMeM
• Knjige
• Šolske potrebščine
• Nabožni predmeti
GORICA Travnik, 25 Tel. 84407