Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Viit. Veneto, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V
VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. II0 gruppo
NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30.— lir
Lelo XIII. - N. 19 (268)
UDINE, 16. NOVEMBRA 1962
Izhaja vsakih 15 dni
panorama
Pof resnice je ena sama
Resničnega stanja Furlanske Slovenije ni mogoče zbrisati ne z izjavami in ne s katerimi kolimi drugimi načini - Prej ali slej bodo morale biti priznane vse pravice tudi Slovencem v videmski provinci.
Zelo nam je žal, da ni mogel minister Medici, čeravno je to želel, obiskati ko-munov Furlanske Slovenije: izkoristili bi to priložnost in bi mu indirektno ali ofi-cielno obrazložili resnično stanje naše dežele in ga seznanili, seveda, če že ne bi bil, o pravi naši preteklosti: etnični, jezikovni in politični, začenši še s časom pred ustanovitvijo zgodovinskih županij ali soseščin (Vicinie), ki so bile pravi demokratični organi, čeprav v feudalni dobi, in vse do današnjih dni.
Predstavniki komunov Furlanske Slovenije, ki so povabili ministra Medicija, so se dvignili iz svojih sedežev — in za razloge, ki so jih do tega privedli, če so iskreni, so pohvale vredni — da so se podali na jugoslovansko ozemlje; vodil jih je podminister za obrambo senator Guglielmo Pelizzo, ki je tudi čedadski župan. Končno se ni to zgodilo prvikrat, čeprav so njihova glasila predstavila ta dogodek kot neko novost.
Na vsak način smo hoteli ministru Me-diciju, ki je izobražena oseba tudi v zgo. dovinskem pogledu, v prvi vsti razložiti, da obstojajo pri nas tudi takšni elementi, ki jim ni vedno mogoče razločevati njihovega pravega obraza. Je vse polno takih ljudi, ki se obnašajo kot jim bolje kaže in jim tudi uspe prepričati osrednje oblasti, da nam te potem odrekajo najosnovnejše pravice.
Predstavniku vlade bi prav gotovo ne pozabili tudi povedati, da je nekdanjih 40 tisoč Slovencev v Furlaniji, kljub vsemu in še prav posebno kljub terorističnemu pritisku fašističnega režima in pozneje trikolorističnemu, še narastlo, namesto da bi jih bilo manj, kot so si pričakovali. Še vedno govorijo in gojijo svoj slovenski materini jezik. Zaman je bilo delo nekaterih več ali manj zainteresiranih — a očitno so se zmotili —, da bi onemogočili v Furlanski Sloveniji obstoj slovenske jezikovne skupnosti in njeno neizogibno okrepitev in to ne glede na psihološke in politične faktorje. Naj si zato zapomni minister Medici, da politična opredelitev našiih ljudi še ne pomeni, kot bi to nekateri hoteli prikazati, da so se odpovedali svoji pravi narodnosti.
Potemtakem, da ostanemo predvsem na poti resnice, ki je ena sama, in da seveda tudi prepričamo nasprotnike, da ne bi vztrajali z zanikavanjem te resnice — in da se ne sklicujemo na člen 3 posebnega statuta ustanavljajoče dežele Furla-nija-Julijska Benečija, kateremu ti na žalost nasprotujejo, ki potrjuje, da obstoja pri nas znatna in kompaktna slovenska jezikovna manjšina — smatramo za potrebno, da se vprašamo kako to, da so prav tisti, ki so šli v Kobarid, malo časa poprej podpisali v videmski prefekturi izjavo, s katero zatrjujejo, da v Furlaniji ne obstoja nikaka slovenska jezikovna manjšina in da se mora, kar je slovenskega v Furlaniji, pripisovati izključno nekemu domnevnemu delu «slavizacije» s strani Jugoslavije.
Ta izjava — in isto velja tudi za vse kar so pisali in še pišejo demokristjanski in vladni lokalni listi — očitno provoka-cijskega značaja ne samo napram slovenski jezikovni manjšini v Furlaniji, am-Pak tudi napram sosednji državi, ki nam je prijateljica in s katero ima Italija in Posebno Furlanija dobre odnošaje, ki se vedno izboljšujejo in se jačijo z ekonomskim sodelovanjem, se zdi sama po sebi Radostna, da dvomimo o pravih namenih gostov.
ZASTOPNIK FURLAMSKIH SLOYEKCEY N A SEJI I. O. - S.K.G.Z.;
ZAHTEVAMO PRAVNO ZAŠČITO NAŠIH JEZIKOVNIH PRAVIC!
Dne 28. oktobra se je sestal v Trstu izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze. Seje so se udeležili poleg tržaških in goriških zastopnikov tudi zastopniki Slovencev videmske province. Izvršni odbor je obravnaval poročilo o izvršnem delu v zvezi s sklepom zadnjega zasedanja glavnega sveta. To poročilo je obsegalo tudi nekatera opažanja v zvezi z volitvami v Trstu. Vsi govorniki so poudarjali, da je treba povečati napore za dosego narodno obrambne enotnosti vseh Slovencev v Italiji ne glede na njihovo politično opredelitev, ker se samo s skupnimi napori morejo ohraniti kulturne in jezikovne značilnosti slovenske jezikovne skupnosti, ki živi v okviru italijanske republike.
V diskusiji so številni člani izvršnega odbora razpravljali o vrsti vprašanj, ki so tesno povezana z združevanjem vseh Slovencev v Italiji. Med drugimi se je oglasil tudi zastopnik Slovencev v videmski provinci, ki je v svojem zgoščenem govoru orisal strašno težko stanje slovenske jezikovne skupnosti v Furlaniji. Med drugim je govornik povedal naslednje: Slovenci v Furlaniji smo doživeli v zadnjem času hude udarce, ki bi pretresli druge narodno zavednejše skupine, kaj šele nas furlanske Slovence.
V preteklem letu smo namreč doživeli popolno negacijo vsakih jezikovnih pravic, češ da ni Slovencev v videmski provinci in zato niso razširli zakona o slovenskem šolstvu na Furlanijo. Tudi v časopisni in parlamentarni debati je vladna demokrščanska stranka, posebno pa njeno parlamentarno zastopstvo za videmsko provinco, nastopila z vso vnemo proti našim zahtevam, da bi bili tudi Slovenci v videmski provinci deležni jezikovnih pravic v okviru statuta nove avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija.
Zato se Slovenci v Furlaniji počutijo po teh dveh udarcih demoralizirani. Naši politično zaostali ljudje, je nadaljeval zastopnik furlanskih Slovencev, merijo vse stvari po starem: cenijo in upoštevajo le tisto, kar prinaša državna zakonodaja, kar dajejo vladni krogi. V tem nebor-
Kobarid
Tudi letos, kot pretekla leta, je prišla k nam ob priliki dneva mrtvih skupina županov in občinskih odbornikov iz sosednje Furlanije, da so položili vence na kostnico padlih v prvi svetovni vojni pri Sv. Antonu in na grobnico padlih partizanov. Skupino teh občii>skih zastopnikov sc sprejele lokalne oblasti, ki so tudi poskrbele za olajšave tega obiska in ji priredile sprejem z zakusko.
Po končanih cerkvenih obredih, ki jih je opravil monsignor Natale Perini - čedadski župnik, sta imela priložnostne govore podtajnik na ministrstvu za obrambo senator Guglielmo Pelizzo in predsednik občinskega ljudskega odbora Tolmin Frank Rutar, ki je goste tudi sprejel in jih vodil na krajši izlet v okolico. Ogledali so si muzej v Tolminu in Most na Soči.
Med prisotnimi so bili med drugimi tudi Anton Sturm - poslanec iz Kobarida v zvezni ljudski skupščini v Beogradu, kot predstavnik jugoslovanske vlade, Boris Filej -tajnik okrajnega ljudskega odbora Nova Gorica, odbornika Jožef Gruntar in Vinko Eržen ter drugi domači predtavniki ljudske oblasti. Prisotni so bili tudi številni zastopniki italijanskih patriotskih organizacij.
Naslednji dan, na dan italijanskega državnega praznika zmage, je prispela v Kobarid tudi delegacija « Lega Nazionale » iz Gorice in Trsta, ki je tudi položila vence na kostnico padlih italijanskih vojakov v prvi svetovni vojni.
Vse pravice Madžarom in Italijanom
Pri naših sosedih v republiki Sloveniji razpravljajo zdaj o novi slovenski republiški ustavi,konstituciji. Med drugimi določili je v projektu nove slovenske ustave več členov, in sicer štiri, ki določajo jamstva, to je garantirajo takšne ustavne določbe, ki jamčijo obstoj, razvoj in popolno enakopravnost narodnih manjšin v republiki Sloveniji.
Koliko pa je teh članov narodnih manjšin, da jim Slovenci hočejo s členi 8, 9, 10 in 11 svoje ustave zajamčiti vse pravice.
Slovencev so našteli pri zad-
njem štetju l. 1961 približno milijon šesto tisoč, a ljudi, ki imajo drug materin jezik pa približno 15.000. Od teh je okoli 12.000 Madžarov na drugem kraju Slovenije v Prekmurju na madžarski meji in približno 3.000 Italijanov na morski obali v Kopru (Capo-distria), Piranu in Izoli.
Zdaj pa primerjajmo tiste pravice, ki jih dobe z novimi štirimi členi nove ustave člani madžarske in italijanske narodne manjšine v Sloveniji, s tem kar imamo mi, in kaj bi pomenilo za nas, če
bi tudi mi dobili takšne ustavne
člene.
Madžari in Italijani imajo pravico svobodno izražati svojo narodnost in uporabljati svoj jezik.
Na ozemlju, kjer prebivajo Madžari, to je v Prekmurju, in Italijani, to je na Koprskem, imajo Madžari in Italijani popolno pravico za svoj jezik v vseh državnih in sploh javnih uradih ter ustanovah, posebno pa na sodnijah. Javni napisi morajo biti v teh
(nadaljuje na 3. strani)
Ni mogoče, «la bi v Italiji vse napredovalo in se večale pravice delovnega liudstva, a bi morali prav Slovenci videmske pokrajine predstavljati taborišče brezpravnih ljudi
Trsi: Izvršni odbor S. K.G.Z. med zasedanjem v Gregorčičevi dvorani
ZASEDANJE MEŠANEGA KOMITEJA ZA VARSTVO MANJŠIN V RIMU
ITALIJANOM SO ZAJAMČENE VSE JEZIKOVNE PRAVICE
Te dni zaseda v Rimu mešani italijansko-jugoslovanski komitej za varstvo etničnih in jezikovnih manjšin. Komitej, ki se sestaja vsako toliko časa, je sedaj na desetem zasedanju, in se izvaja odkar je stopil v veljavo londonski sporazum, ki rešuje tudi zaskrbljen in važen problem jezikovnih manjšin, tako te, ki obstojajo na tem kraju meje, kakor one na jugoslovanskem teritoriju. Tudi tokrat komitej podčrtava potrebo in dolžnost popolne obrambe vseh jezikovnih manjšin proti vsem nasiljem na jezikovnem področju, kakor tudi ostalih pravic, ki .jih morajo te uživati.
Sporočilo, ki potrjuje, da mešani komitej v Rimu dobro opravlja svoje delo, je nas Slovence v videmski provinci, ki kot vemo, nas je okoli 40 tisoč, zelo razveselilo. Predsednik
jugoslovanske komisije Mitja Vo-šnjak je poročal, da v Jugoslaviji uživajo vse nacionalne manjšine, torej tudi italijanska, ne samo pravico, da se svobodno izražajo v svojem materinem jeziku, ampak imajo zagotovljene tudi vse ostale ekonomske, kulturne in politične pravice. V Jugoslaviji se počutijo in živijo vsi državljani enako, z enakimi pravicami. Tako bi morali postopati tudi z nami, Slovenci videmske province; to si želimo in za to se tudi vedno in povsod borimo.
Pozdravljamo torej z zadovoljstvom predloge in naloge, ki so jih prevzele obe delegaciji, italijanska in jugoslovanska, ki so se tudi sporazumele z vsemi točkami in ki se počutita bolj kot kdajkoli prej vezani, da ščitita pravice jezikovnih manjšin to in onkraj meje.
'•nadaljuje na 3. strani)
!
France Bevk
Stran 2
Nove olajšave za mali
obmejni
Fojda
T i p a n a
SMRTNA PROMETNA NESREČA V BELGIJI
Pretekli tjedan smo pokopal posmrtne ostanke 51 ljetnega Petra Cubani, ki se je smartno po-nesrečiu v Coloniji skupno s 50 ljetnim Vittoriem Del Pietro iz Povoletta par avtomobilskem incidentu. Oba sta djelala v Belgiji že dosti ljet in bla štimana kot dobra djeluca. Pogreb je biu na stroške impreze, par kateri sta bla nesrečna moža okupana.
NESREČA. Bratra Silvio in Eli-gio Culino, sta se zaletjela z motorjem na placu v Povoletu v njekšno vojaško vozilo. Oba sta si par padcu zlomila desno nogo in bosta ozdravila v 40 dneh.
Kot znano, je cjesta, ki vodi iz Čedada v Cento, paršla pred nedavnim pod statalno administracijo. Ker sedaj skrbi zanjo država, so komuni Čedad, Centa, Neme, Ahten, Fojda in Tavorjana sklenil, da razpuste konzorcij, ki je bil skupno s provincialno administracijo, ustanovljen, da jo je oskrboval. Omenjeno arterio je konzorcij deloma uredil, sedaj pa čaka državo, da opravi delo do konca. Treba je asfaltirati še del, ki peje iz Fojde v Rekluž in čez prelaz Monte Croce v Neme.
Iz Krnatske
Dne 5. novembra je umar po kratki boli u visoki starosti 84 ljet mons. Beniamino Alessio, plevan u Nemah an častni kanonik videmskega kapitlja. Rodiu se je v Bujah (Furlanija) ljeta 1874 an paršii pastirovat u Neme žej ljeta 1912, kjer je ostù usè do
svoje smarti. Njega hiša, tej njega sarce, je bila simpri usjem odprta, še u najbuj težkih časih. U obeh uèrah je preterpèu dosti hudega, zakì e mòu dičjar njega judi. Biu je preganjan anu dua-krat so ga ložli okupatorji u para-žon. Po tej zadnji uèri se je zlo zauzemu za rekostrucion požganih Nem, kar je tudi otenju. Ob njegovi smarti se je usa vas zavila u težko žalost. Pogreb (fune-ral), ki e bi na komunske speže, e bi zlo veličasten, preženti so bli še kardinal Ildebrando Antoniutti iz Nem, videmski nadškof Giuseppe Zaffonato an druge visokè lokalne anu provinciale autorità.
RAMANDOL. U videmskem špitalu je umar 78 ljetni Meni Dri, tikerega je povozu nek motocikel, kar je šh čez cjesto u Vidmu. Umar je šest dni po incidentu. Par nesreči je Dri jèu možganski pretres an več hujših notranjih poškodb.
Pro sni d
čuje se pravit, de bojo dale vojaške autorità permes za nardit tronk cjeste, ki bo vezala našo vas z Mostom na Nadiži. Za to djelo se je največ interesòu pod-minister Guido Ceccherini, ki ljepo pozna naše kraje an je za-stopu, ki Prosnidu to muore dati en izhod, zaki u je popounoma odrjezan od sveta. Nekatjeri kon-silirji na komunu tud že parpra-vjajo dan «promemoria», katjere-ga bojo fjermaliUši Prosnijeni ah ga potèm poslali u Rim. Dnako peticijo so fjermali pred nekjj mjesci Platiščani anu tuo te dosti pomagalo, de so začel z djeli za asfaltiranje cjeste Videm-Ti-pana.
Izpod Mat
Na obmejnih blokih v naših krajih registralo vsah dan večji numero prehodov na ta in onkraj meje. Obmejni organi hitro opravijo svoje birokratično djelo in za-tuò poteka trafik zlo hitro, saj zamudi potnik pri prehodu meje le nekaj minut. Kmetje, ki imajo posestva na tem ali drugem kraju meje, se kuaž ne zavjedajo, da parhajajo ali odhajajo na djelo v drugi stato. Sadà, po novih akordih, ki jih je podpisala, kot v jemo, pred dnevi mješana komi-šion v Vidmu, se bo mali obmejni trafik še zbuojšu. Po novem akordu lahko vsak, ki ima obmejno propustnico, prestopi mejo na adnim bloku in se povarne skuoz katjerega če, le da je v obmejnem pasu, ki je pod jurisdicijo posebnega videmskega akorda.
Ta nova dišpozicioni bo dosti pomagala k razvoju turizma Kanalske doline in Nadiškega in Terskega bazena ( bacino del Torre e del Natisone) na tem kraju in Posočja ter Gorenjske v Sloveniji. Turisti bojo na primer lahko šli čez mejo v Ratečah ali Predilu in se vrnili skuoz štupco ali kajšen drug blok. To so ljepi
SV. PETER SLO VENOV
V kratkem bojo 'odprli kantir djela, da bo postrojil vse komunske ceste, ki so po tjem zadnjem dažti postale jamaste. Na djelo bojo uzel 30 djelavcu, stroški bojo pa znašali okuol dva milijona lir.
Na zadnjem komunskem konsi-liju so med drugim diskutiral o njekšnih kambiamentih prožeta za zidavo nove nižje srednje suole (scuola media), ki jo bojo nar-dil v špetru. Tisto djelo bo košta-lo nad 80 milijonov lir. Stato bo dal 6% kontributa na celotne stroške.
Odobril so tud prožet za vaš.ki akvedot (vodovod) v Dolenjem Brnasu, ki bo koštu 9.700.000 lir in bo 80% tjeh stroškov kril «Ente Provinciale Economia Montana». Nazadnje je konsil sklenu uze-ti še dva milijona lir posojila za do koncà nardit šuolo v Gorenjem Brnasu.
VOLIVNI SEZNAMI.
Vsi, ki bojo izpounili do aprila mjesca 1963 ljeta 21 ljet, bojo upisani na komunski volivni seznam (elenco liste elettorali). Da bo šlo djelo buj hitro od rok in da ne bo pomot, vabi komun, da zainteresirani napravijo prošnjo.
SMRTNA NESREČA PAR DJELU V ŠVICERI
Ni se še posušilo cvetje na grobu Gina Rukina iz Rukina, ki se je smartno ponesreču v šviceri in že se je muoru odprjeti nov grob, da bo sprejel še adnò žrtu od djela v Šviceri: 27 ljetnega Vigija Golesa iz Petjaha. Bil je stagio-nalni djeluc in bi se muoru glih te dni varniti damù, kjer bi u krogu svojih domačih preživu zimske mjesce. Ranki Vigi Goles je djelu skupno s svojim bratom Al dom par imprezi Bertisniger v Davos par gradnji njekšne galerije. Kakuò je paršlo do smartne nesreče še ni, znano. Prezguodnja izguba tega brdkega djeluca je zlo pretresla vsò Nadiško dolino, saj je biu ranki zlo parjubjen med vsemi in posebno, štiman par
izleti, ki se pa do sadà njeso mogli realizirati z obmejno propustnico. Po novem akordu bojo tud potencirali, kjer bo korlo, avtobusne linije.
Mjesca oktobra je bluò samo skuoz obmejni blok v Štupci kar 7.276 prehodov, skuoz Robedišče
Pretekli tjedan so začeli z djeli za asfaltirati cjesto, ki na peje iz Vidma, skuozdre Rejano, Kvas, Neme an po Karnajski dolini v Tipano. Kar no bojo mogli nardi-ti no če narditi še ljetos, to druge pa no če narditi na velazem. To se Sperà, ke no če beti djela nareta u ljetu 1963. Dobrà cjesta bo sigurno pomagala, de so bo zbuojšu turizmo še u naših krajih.
Odprli no bojo kantir djela, de bo pokomodòu cjeste anu puojske poti, ki jih je močno poškodovala huda ura u ljetošnjem polje-tju. Za to djelo e dau stato dan milijon anu 200.000 lir kontributa, kantir u še uzeti na djelo de-sat djelauceu.
U Tipani so začeli djelati mla-
špjetarski nogometni skvadri, h katjeri je pripadu vse do lanskega ljeta. Pred dvemi ljeti se je par isti imprezi zlo hudo ponesreču tud brat Aldo. Posmrtne ostanke rankega Vigija so tri dni po nesreči parpejal iz švicere v domačo vas, kjer je bil pogreb, katjerega se ie udeležilo tud dosti djelucu, ki so djelali skupaj z ran-kim v Šviceri.
DOLENJI BRNAS. Romeo Dor-bolò, star 2 ljet, se je par djelu
REGULACIJA KOZICE
V tjeh dneh so končali djelat nasipe ( briglie ) ob reki Kozici par Škrutovem, sadà pa je dau «Ente Economia Montana» v apalt 'dnako djelo še v čemur ju in Dolenji M j ersi. Djelo je preuzela im-preza Filaferro iz Vidma in bo koštalo 8 milijonov lir. Ljudje se troštajo, da bojo začel z djeli u kratkem, prej ku bojo paršii da-žeuni dnevi in takuo ubranil, da bi voda prestopila bregove, kot se to dogaja vsako ljeto v tjem cajtu.
POTENCIRANJE IN GRADNJA NOVIH VODOVODOV
Komun je dau v apalt imprezi Grimaz iz Fojde gradnjo novega akvedota v Ušivici in Zabrdu. Potencirali pa bojo tud akvedot v Utani in Seucah, kjer so bli ljetos dosti cajta brez vode in so ljudje zavoj tega utarpjel dosti škode. Tista djela bojo koštala okuol 6 milijonov lir.
Naj dodamo še tuo, da je provincialna administracija vključila v program postroj itev cjestnih mrjež tud cjesto, ki vodi iz škratovega v Kras. Tisto cjesto bojo razširli, odpravili njekšne ovinke in jo tud bitumirali.
NESREČA NE POČIVA. V špi-tal so muorli pejat 89 ljetnega Antona Blediča, zaki je padu po štengah in si zlomù nogo. če ne nastopijo komplikacije bo ozdra-
1.557, skuoz Most na Nadiži 1.338, skuoz Solarje par Dreki 1.025, skuoz Mišček 936, skuoz Polavo v čeplatiščiih 771 in skuoz Most Klinac 447. Vsega skupaj je bluò 14.236 prehodov. Tjem kor dodati vse prehode v Kanalski dolini (Rateče in Predel), ki jih je bluò mjesca oktobra 8.344 in jih je za-tuò vsega skupaj v naši provinci 22.580.
dinski dom (casa della gioventù). U tjeh lokalih na se če zbje-rati domača «gioventù», predu-sem otroci, ke no hodijo še u škuo-lo, zaki od sinou ali hčeri to nje skuažej majednega par hiši. Djela no če beti nareta na velazem.
Stato e dau 974.000 lir kontri-tuta za cjerku, ke no jo djelajo žej več ljet u Karnahti.
Djelo oku akvedotou u Karnahti anu Prosnidu gre ljepo in-davànt. Speže za ta djela, ke no znašajo 17 milijonou lir, u če kriti stato.
Prejšnji tjedan se je riuniu kon-sèj komunal na tikerem so diskutirali o več rečeh, a o tjem bomo kaj več povjedali u drugem nume-rju.
zlo močno udaru v srednji parst čampne roke. Ozdravu bo v dveh tjednih.
KOSTA. Dveljetni Valter Ku-drič je par igranju padu in dobil možganski pretres ( commozione cerebrale). Pejati so ga muorli v špitau.
POROKE. Poročiu se je šafer Valter Moreale z učiteljico Luciana Primožič in minator Renato Scrignaro z Marijo Sturam.
vu v dveh mjescih. Tud dvanajstletna Grazia Chiacigh iz Gorenje Mjerse je muorla bit pejana v špitau, zaki je padla iz biciklete in ušafala par padcu pretres možganov in še več ran po obrazu in glavi.
POROKA. Poročila se je naša vaščanka Pia Santina Trinko z mehanikom Giovannijem Miani iz Čedada, 32 ljetni Peter Dugaro iz Kravarja s 23 ljetno Rino Dre-ščak iz Les in 29 ljetni Jožef To-mazetič iz Kosce s 26 ljetno Pio černota.
SMRTNA KOSA. Dne .1 novem-berja je umrla 74 ljetna Marija Zorza iz Gorenje Merse. Zadjela jo je srčna kap (paralisi cardiaca) in so jo domači ušafal mrtvo naslonjeno ob zid.
Iz Idrijske
Na zadnjem komunskem kon-seju so sklenil, da bojo licenciral komunsko «levatrice», zaki so stopil v konzorcij skupno s komuni Premariacco in Moimacco. Istočasno so sprejel tud statut konzorcija. Na konsiliju so še obnovil komunsko volivno komisijo za ljeto 1963-64 in imenoval za člane te komisije tele konsilirje: Lino Cosson, Luigi Petrussa, Aurelio Quercig in Alfons Napoli; za suplente pa : Giovanni Niemiz, Livio Toti, Celso Matelič in Silvio Marinig.
PLAZOVI SO SE UTARGALI
Zavoj dažd, ki močno pada vse te dni, se je par nas utargalo več plazov, ki so zasul cjesto, de se ni mogu vršit noben trafik. Največji plaz se je utargu na cjesti, ki peje iz Sovodenj v čeplatišče in obmejni blok u Polavi. Korlo je kuaž en dan tarduò djelati, da so odmetal iz cjeste ves pjesak in debelo kamenje.
NESREČA. V spital so muorli pejat 19 ljetno Gianno Mašera iz Mašer, zaki ji je plamen, ki je švignu iz peči, močno opeku o-braz. Ozdravila bo v dveh tjednih. Tud 20 mjesečni Mario Gošnjak je muoru iti v špital. Padu je s stola in si zlomù nogo.
POROKA. Poroču se je naš vaščan Jožef Franc z Graziello Ku-kovac iz Podbonesca.
TOPOLOVO
Dne 14. t.m. je umrù v čedad-skem špitalu zavoj marask (ošpice) 9 ljetni Marko Filipič iz naše vasi. Nenadna smart tega puobča je globoko ganila vse naše ljudi, zaki je biu edini puob Dre-janove f amili je.
ŠTOBLANK. Dne 27. oktobra sta si objubila večno zvestobo 36 ljetni Ernest Tomazetič — Mihe-lov iz Obenjegà in 29 ljetna Lina Namor — Zahišnikova iz Brega.
Iz Terske doline
Provincialna administracion ne sklenila, de bo preuzela nase usè speže za sistemacijo cjeste, ke na vodi iz Terske doline u Zavrh. Cjesta na je zarjes bizunjouzna popravila anu to koventà preča jo urediti, de se bojo valorizale
podzemske jame, za tikere te u-sak dan večji interesament. Cjesto so žej no mar sistemali, kar so par nas ledali petrolijo, a potèm, kar so vidali, ke to nje nič, so jo zapustili. Zavrh bi lahnò mogla postati privlačna vas za turiste, saj leži u ljepem kraju, ki je dostopen iz Krnahtske anu iz Terske doline. To bi koventalo več koj kako rječ narditi anu ù parvem sistemirati obedvje cjesti. Šperajmo, ke na če provincija to djelo ljepo narditi.
Gor j oni
Vasi našega komuna no ležijo usè dosti visokò u goràh, kar po-vje žej naše krajeuno ime Gorjani ali Montenars. Zadnja ljeta te zlo malo judi par kiši, usi so po svjetu, zaki obdjelavati gorske njivice to ne tornà kont, zaki se več anu buj lahnò guadanja u ešteru. Zavoj velike emigracioni so bè zadnje čase usè senožeti za-puščenč, ljetos pa, ke to parman-čuje tu planu sena, zaki te bi velik suš, so laški kontadinji paršii sejč k nam. Posjekli so do zadnje travice, počrjes anu podougem, i' tako de zgledajo usè gore ljepo zablekane. Te, ku je sam mogù posejči senožeti, u če seno prodati za ljepe soute, saj ga žej anjelè plačujejo 3.000 lir za kvintal. Dosti kontadinov te muoralo prodaj ti več glau živine iz hljeva, zaki ji njeso mjeli kaj dati jesti. Par nas te bò sena kar ràt, a to nje domačih judi, de bi ga pospravili anu zatuò ne ta okažjon paršD kar prù za laške kontadine.
Sv. Lenart
ZASTOPNIK FURLANSKIH SLOVENJEV NA ZASEDANJU
Izvršnega odbora SKGZ
(Nadaljevanje iz prve strani)
benem, podrejenem stališču jih potrjuje ekonomska diskriminacija, ki sicer velja v precej podobni meri tudi za tržaške in go-riške Slovence. Neben zaveden furlanski Slovenec ne more upati na nobeno službo niti v raznih občinskih ustanovah, ki so pravzaprav v slovenskih občinah, toda zmeraj v rokah aparata občinskih tajnikov, poslušnega organa videmske prefekture.
Poleg tega opazujejo naši ljudje, je dejal govornik, kako sodijo vladine stranke in državni aparat vsako gibanje v vrstah furlanskih Slovencev po kriterju nekega dozdevnega slovenskega « infiltriranja » v Furlanijo. Za oblasti je vsako naše nacionalno prebujanje « infiltrazione slava » (slovenska infiltracija). Kadar opazijo le najmanjši znak kakšne nacionalne zavesti ali nacionalnega izražanja ali pa možnosti. da bi preko zakonodaje dobili tudi Slovenci v videmski provinci kake jezikovne pravice, prehajajo oblasti takoj nasproti zahtevam Slovencev v najostrejši boj.
Ni dovolj, je nadaljeval govornik, da imamo v italijanskih meščanskih strankah v Vidmu še prepolno ostankov, usedlin, navadnega italijanskega predfašističnega nacionalizma, ampak tudi fašističnega, kar je pa še najhuje je pa to, da imamo bes in zagrizenost naših nacionalnih potuhe, pravih narod-n;h invertirancev. Za te naše invertirance nimamo pravega izraza. To so ljudje, ki niso bili nikdar nacionalno zavedni, zrasli so iz materialne špekulacije v naši narodno nezavedni gmoti. Služijo vsem gospodarjem od nekdanjih italijanskih liberalcev, preko fašizma do sedanje vladine krščanske demokracije. To desetletno in desetletno hlapčevanje je pri njih ustvarilo ideološko podlago. Zanje velja le osebna korist. Ti naši priskledniki so zrasli iz protinaravne podlage : na slovensko podlago je bil vcepljen cepič italijanskega najhujšega nacionalizma in sedaj raste ta hibrid svoje samostojno življenje. Ti inver-tiranci so v videmskih vladnih krogih zmeraj najbolj desno, najbolj reakcionarno. najbolj sovražno krilo. Oni ne marajo obmejnega prometa, oni ne marajo obiskov drugih Slovencev naših krajev, oni so proti vsem kar od daleč diši po slovenstvu. Navadni karabinerji, navadni italijanski državni funkcionarji, ki službujejo v naših krajih šo bližji Slovencem kakor oni. Ti naši invertiranci so sila,
moč v naših krajih. Večina so relativno za naše razmere ekonomsko dobro situirani, bili že v raznih funkcijah po raznih vladnih strankah in občinskih svetih. Ljudje so se jih vedno bali in še zdaj se ne marajo z njimi bosti. Kolikor morejo vplivajo na videmske politične kroge in še jačijo njihov odpor proti slovenskim nacionalnim pravicam.
Nadalje je zastopnik furlanskih Slovencev govoril o kulturnih, ekonomskih in političnih razmerah ter podal nekatere konkretne p-edloge v zvezi s slovenskim poukom v slovenskih vaseh videmske province. Povedal je tudi kako italijanske oblasti preprečujejo vstop slovenskih otrok v slovenske šole v Gorici in Trstu.
« Perspektive v jeseni 1962 — je nazadnje dejal — niso za furlanske Slovence preveč rožnate, posebno zaradi neštetih udarcev, ki smo jih pretrpeli v zadnjem času, ker nas plaši brezizglednost pravne zaščite naših jezikovnih pravic, nas pa spodbuja upanje, da bo tudi v našem pogledu šla napredna leva usmerjenost notranje politike končno tudi nam v korist. Saj ni mogoče, da bi v Italiji vse napredovalo in se večale pravice delovnega ljudstva, a da bi morali prav mi Slovenci videmske province predstavljati taborišče brezpravnih ljudi ».
Na sliki vidimo Črni vrh, ki je ena najbolj visoko ležečih vasi podboneškega komuna (900 m). Tu je bila še pred leti zelo dobro razvita živinoreja, sedaj pa tudi ta propada, ker je pri hiši vedno manj ljudi. Letos je zato dosti senožeti nepokošenih.
Pretekli ponedeljek je prispelo v Trbiž 20 učencev in ves profesorski zbor vajenske šole iz Jesenic, katere sta sprejela na obmejnem bloku v Ratečah trbiški župan Tullio Lindaver in ravnatelj strokovne šole iz Trbiža ing. Felice Ambrosio. Delegacijo sta vodila predsednik ljudskega odbora iz Jesenic Franc Treven in podpredsednik Franc Gašperin. Program obiska je bil zelo obsežen: najprvo so bili povabljeni na zajtrk, kjer so vsakemu podarili brošuro «Il Tarvisiano», nato so si ogledali zgradbo industrijske šole v Trbižu in še posebej mehanični in mizarski oddelek, jeklarno v Beli peči, po kosilu, ki so ga jim priredili v hotelu Italija, so se povzpeli po žičnici na Sv. Višarje, kjer so si ogledali znamenito romarsko cerkev. Delegacija se je vrnila zvečer istega dne nazaj na Jesenice.
Ta stik med dijaki in profesorji ob najbolj severnem delu meje
med Italijo in Jugoslavijo, na jezikovno mešanem področju: itali j ansko-slovensko-nemškem, je še en dokaz več, kako dobčo se razvijajo prijateljski odnosi na tromeji. V kratkem bodo trbiški učenci strokovne šole obiskali jeseniško železarno in si ogledali druge zanimivosti tega mesta in tako vrnili prijateljski obisk.
TRBIŠKI
NOGOMETAŠI V KRANJU
Trbiški nogometaši ekipe «M. Tosi» so se dne 11. t.m. pomerili z nogometaši iz Kranja, z izidom v prid Kranja z 2 - 0. Trbiško ekipo so sestavljali :	Bazzana,	Ro-
senwirth, Ceron, Pinzani I, Pinza-ni II, Pellegrini, De Marchi, Fab-bris, Bortolotto, Degano in Ma-grelli. Skupina, ki sta jo vodila predsednik Giovanni Bana in trener Zannin, je obiskala popoldne tudi Bled in druge zanimive kraje Gorenjske. Prejšnji mesec pa je nogometna ekipa iz Kranja nastopila v Trbižu, ki se je končala z rezultatom 2-2.
krajih dvojezični:	slovensko	—
madžarski in slovensko — italijanski, akti, javni dokumenti morajo biti v vseh teh uradih dvojezični. Šole na teh območjih, kjer žive Madžari in Italijani, so dvojezične ali pa samo madžarske ali samo italijanske. Tisk, radio in kulturno delovanje mora podpirati republika. Z zakonom je prepovedano hujskati proti narodnim manjšinam ali pa jim ne dati pravic, ki jih določa ustava.
Ko bi te določbe slovenske in jugoslovanske ustave veljale v Furlanski Sloveniji, bi izgledalo tako: V vseh občinah, kjer žive furlanski Slovenci, bi občinski u-radi uradovali z našimi ljudmi samo po slovensko in bi jim izdajali vse dokumente v slovenščini. Na sodnijah v Čedadu in Tar-čentu ter na drugih sodnijah, pod katero pripadajo furlanski Slovenci, bi govorili z njimi po slovenski in jim izdajali slovensko-italijanske odločbe in sodbe.
Vsi napisi v teh občinah bi bili dvojezični slovensko-italijanski.
šole in otroški vrtci bi bili slovensko-italijanski.
Skratka, vse kar ima pečat javnosti in državnih uradov bi moralo imeti dvojezične napise, a sleherni urad, ki ima opraviti s Slovenci v videmski provinci, bi moral govoriti z njim v njihovem slovenskem jeziku.
Ko bi kdo v videmski provinci ali kjerkoli v Italiji šuntal proti Slovencem v Furlanski Sloveniji, ali jim negiral njihove pravice do slovenskega jezika, tega bi državni prokurator prijavil na sodniji za sodni postopek proti njemu. Kako drugače bi morali pri nas pisati določeni listi v Vidmu o Slovencih v Furlaniji! Ako bi nastopali proti našim pravicam, bi proti njim nastopal držav.
ni pravnik.
Kakšne so pa naše pravice v italijanski državni ustavi? Obstojita dva člena, 3 in 6. člen ustave, ki določata, da so vsi državljani, ne glede na jezik enakopravni ter da država skrbi za zaščito narodnih manjšin. Pri nas kratko-malo se izmislijo časopisi, novinarji, politiki in politikanti, da nas furlanskih Slovencev ni, in tako nam ne dajo pravic. V Jugoslaviji takega politika zaprejo zaradi njegovega antikonstitucional-nega ravnanja, a časopise oziroma novinarje kaznujejo, ker hujskajo proti obstoju narodne manjšine.
V Sloveniji se dosedaj ni oglasil niti eden, ki bi predlagal, da ne bi smeli Madžari in Italijani dobiti popolnoma enakopravnih pravic glede jezika in vseh drugih pravic s Slovenci.
V ,videmski provinci je vstal najbolj vplivni član demokrščans-ke parlamentarne delegacije, on. Tessitori, ter predlagal, da se edini člen regionalnega statuta za deželo Furlanija-Julijska krajina, člen, 3, izbriše, ker govori o enakopravnosti vseh ne glede na jezik.
V letu 1963 bodo imeli Madžari in Italijani že z ustavo zajamčene prav vse narodne pravice; na dvojezičnem ozemlju se bo na vsakem koraku čutilo, da tu živita dva. popolnoma enakopravna naroda, a v videmski provinci bo ostala še stara krivica, da bo 35.000 furlanskih Slovencev ostalo brez sleherne narodne pravice. Jasno je, da tako postopanje z nami ne bo moglo dolgo obstati v sedanjem modernem svetu, ko prav vsi narodi dobivajo svoje pravice.
Pozdravljamo popolno narodno enakopravnost v Sloveniji!
"DOVREMO SEMPRE EMIGRARE?
Il
Tako se glasi, na žalost, zelo kratko poglavje v knjigi, « L’Emigrazione in Friuli », ki jo je izdala provincialna uprava v Vidmu.
Kajpada smo pozorno prebrali to poglavje, da bi morda dobili kakšno dobro idejo, kako bi bilo mogoče zaustaviti preveliko emi-
Sv. Martin pri nas
Agli eiietti delle elezioni per la Camera dei Deputati e per il Senato, la Valle d'Aosta torma una circoscrizione elettorale.
Kar zadeva volitve za poslansko zbornico in za senat, tvori Dolina Aoste eno samo volivno okrožje.
(Art. 47 dello Statuto della Regione autonoma Valle di Aosta).
(Člen 47 statuta avtonomne dežele Doline Aoste).
Kadar govorimo o naših letnih običajih ali navadah niso te v zvezi z veselicami, kajti naš človek ima preveč skrbi za reševanje svojih vsakdanjih življenjskih problemov in se zato njegovi običaji tičejo vedno le dela. Sv Martin prinese na primer gospodarjem polno skrbi.
Za sv. Martin je navada, da naši gospodarji do tega dne poskrbe, da so njive vse lepo očiščene, da je pobran ves pridelek in da je pšenica posejana. Pripravljena mora biti tudi stelja za živino, ker v naših gorskih predelih ponavadi zgodaj zapade sneg in potem ni mogoče opravljati tega dela. Drva za zimo morajo biti tudi ža lepo zložena pod »lobjo«, da bodo lahko pozimi kurili, da ne bo zeblo predic, ki bodo Predle volno ob dolgih zimskih večerih. Kar je pa najvažnejše, do sv. Martina je moral vsak gospodar poskrbeti tudi za živež, da družina ne bo stradala. Pridelki so pri nas nezadostni in zato jih je treba dokupiti za preživljanje čez zimo tja do nove letine. Kdor je imel obilico sadja, kostanja ali
sena, ga je prodal in si s tem nakupil potrebnega. Torej vsi dohodki in izdatki so do sv. Martina zaključeni in treba je narediti obračun in nove načrte za »novo leto«, ki se začenja s tem dnem za vse gospodarje. Kakor vsa leta, tako se je tudi letos pokazala zelo slaba bilanca pri računih, kajti pridelki so bili pičli in še ti slabi. Zato so gospodarji v naših krajih prav o sv. Martinu slabe volje.
Sv. Martin pa prinaša dosti veselja našim otrokom, saj sta jim oče in mati celo leto obljubovala, da bodo dobili »ion« za svoje marljivo delo ali ubogljivost na ta dan. V Čedadu je na dan sv. Martina »senjen«, in zato ni čuda, da je vse polno otrok iz naših vasi okrog bogato obloženih stojnic, kjer kar z očmi požirajo nedosegljive dobrote. Starši bi radi držali obljubo, ki so jo dajali vse leto otrokom, da so jim pridno pomagali pri delu, a marsikateri je ne more izpolniti in zato se mora »puobič« ali »čečica« zadovoljiti le z leetovim konjičkom ali s pisano rutico.
PRETAKANJE VINA
Vino u tjelim cajtu ne vre več an je tud že čisto, če je pa vino slabo vrelo, če je bla kljet previč marzia, ali če je bluo grozdje gnilo, je ostalo vino motno an sladko. U takim primeru je trjeba vino hitro pretočit. Kar se vino pretoči pride u dotik z ajarjam, ki ima u sebi kisik ( osigeno ) an bakterije, ki storijo vino vreti, boju spet oživele. Gledat pa je trjeba, da je kljet gorkà, zak’ gor-kuota pomaga vinu vreti.
Kar je ta novo vino nehalo vreti, ga je trjeba pretočit. Tuo se pa muora djelat u marzli klijeti, zatuo daržite ponoč odprta okna. Sode dobro operite an jih zakadite z žveplom prej ko daste notar vino. Sode naj se napounijo do vrha potlè pa jih zataknite z dobrim an čistim taponom iz su-gera. Vino je trjeba večkrat pre-
gledat an poskusit, če ima kakšen slab duh ali savor po sodu. Vje-dati je trjeba, de se dajo napake u mladem vinu še dostikrat odstranit.
Fuotar za plemenske junce muora biti dobar, tuo se pravi, de muora imjeti niinar dobro seno. Poleg sena dajajte juncem, ki jih pripuščate, tudi zmjerjeno kuan-titeto bjetule. U zimskem času naj bi se usak dan dajalo tudi po 1 do 2 kg korenja. Močni fuotar naj bo narejen iz večjega števila močnih sostane, kot iz vene, ječmena, pšeničnih otrobu, iz lanenih, bučnih ali sončničnih tropin, iz fižolovega* grahovega ali bobovega zrnja.
griranje.
Pisatelj O. Lorenzon se sprašuje, ali ni morda emigriranje za Furlanijo v nekaterih predelih že prekoračilo tisto mejo, ki ne do-naša več koristi, ampak neprimerno več škode. Na to vprašanje ne daje odgovora.
Pač pa postavlja problem tako, kot ga postavljamo mi v «Matajurju» že nad deset let. Povečati je treba ekonomske vire, in sicer industrializirati kmetijsko območje. Z državno in privatno intervencijo je treba privleči v te nar še kraje, v vso Furlanijo, kapita-le za zgraditev kakšne večje industrije. Zraven nje pa bodo zrasle same po sebi manjše industrije, ki bodo po svoje pripomogle k večjemu razvoju gospodarske dejavnosti.
Knjiga ni sicer namenjena reševanju gospodarskih vprašanj, toda se nujno dotika tudi tega problema, kako zajeziti emigracijo. Avtor upa, da se bosta deželi Lombardija, Piemont in druge pokrajine tam okoli v doglednem času industrijsko tako saturnale, da se bo morda prihodnje industrijsko investiranje premaknilo na Furlanijo, to je v kraje, ki so manj razviti in imajo preveč delovne sile.
Mi furlanski Slovenci v Furlanski Sloveniji pa ne moremo čakati, da se bodo drugod prenasiti-li in da bodo prišli delat tovarne sem k nam. še manj kot mi morejo čakati Karnijeli in drugi furlanski hribovci, ki se še hitreje kot mi izseljujejo. Nekatere naše vasi, kot na pr. med terskimi Slovenci in pa tudi v nadiških dolinah Dreka, Grmek in druge se tudi tako hitro izseljujejo, da bo že čez pet let prepozno, ako vlada hitro ne ukrene nekaj.
V vsako hišo
>\sm
UM’ GRAFICO SIJ MISURA La strada della verità
PER TRADIRE
EA VERITÀ’
Ci ha dolorosamente colpito un grafico, che riproduciamo per meglio far risaltare la pochezza, in fatto di conoscenza etnica e linguistica, del suo autore, apparso nell’ultimo numero del periodico democristiano « Il nuovo Friuli », diretto dal prof. Gianfranco d’Aronco.
Questo grafico innanzi tutto vorrebbe non soltanto far confondere le idee a coloro che le hanno più chiare di certi presunti rilevatori di idiomi e di caratteri folcloristici (e il compianto prof. Pellis sapeva a puntino i doveri e la serietà della ricerca filologica; e ne fa fede quanto egli raccolse, in lunghi e pazienti anni di sopraluoghi e ricerche, l’Atlante Linguistico Italiano) ma addirittura anche, e forse, intenzionalmente, quello di svisare o meglio tradire la verità.
Dal grafico citato, si no- _______________________________________________________
fi bene, noi ci limitiamo
ITALIANI E SLOVENI NELLA REGIONE
e una
sola
800
mila
SLOVENI
1.23S
mila
300
milo
mila
La realtà della Slavìa Friulana non si cancella ne con dichiarazioni o esibizioni che sia
TRIESTE
GORIZIA TOTALE
a considerare unicamente la prima colonnina, quella cioè che riguarda la provincia di Udine nella quale naturalmente esiste, e come, anche una Slavia Friulana con un territorio non certo trascurabile se non da chi è affetto da miopia congenita, ed altre oasi linguistiche in Carnia e nella Val Canale.
Dire che nella provincia di Udine — e ce ne dispiace per il prof. D’Aronco che passa per uno studioso serio e che va svolgendo delle conferenze su temi folcloristici e linguistici un po’ dovunque e anche all’estero — non e-sistono minoranze linguistiche è un voler far passare per ignoranti gli studiosi, e non solo gli studiosi, che. a cominciare dai compianti Marinelli, dal Trinko e dal Musoni per finire ai viventi Marchetti e Tagliavini, sanno benissimo, e sapevano quand’erano in vita, che nel territorio della provincia di Udine è sempre esistita, e, vivaddio, esiste tuttora, una minoranza linguistica slovena.
Come sì fa ad ignorare completamente oltre quarantamila cittadini di parlata slovena che vivono e operano nella nostra provincia? Non si può ignorarlo, riteniamo, che per motivi particolari, forse di Partito e forse di carriera. Ma ciò non torna a favore dì qualsiasi studioso, specie se esso, come riteniamo sia il caso in parola, è succube o meglio fedele esecutore, in materia informativa e di ricerca, di ordini superiori.
Non vorremmo credere, ad ogni modo, che certuni, in questo campo, si adeguino a seguire il metodo, in altro campo e in altri tempi, del poco pulito « doppio gioco »; affermare cioè in un dato paese e in un dato momento una cosa, e in un altro paese, e sempre per lo sfesso fine, piuttosto personale, sempre salva la buona fede, un'altra.
Noi siamo, come sempre, per la verità; e lo continueremo ad essere. Per intanto ci basta riconfermare — e io diciamo in modo particolare all’autore del grafico, al giornale che tale grafico ha ospitato ed a quanti ritengono di condividere il suo punto di vista, che è, ripetiamo, al di fuori della realtà e che non gli fa certo onore per la madornale « gaffe » commessa — che nella nostra provincia continuano a dimorare e a dar prova di civismo cittadini di parlata slovena e che il loro numero supera, ripetiamo, la non trascurabile cifra di quarantamila.
L’ALTRA FACCIATA DEL GRAFICO
Riteniamo opportuno riprodurre, tradotto dal testo francese, la parte conclusiva, o meglio il riassunto di un lavoro che tratta appunto di un particolare studio linguistico sul Friuli compiuto congiuntamente, come lo dimostra l’unito cliché, dal prof. Gianfranco D’Aronco e da Milko Matičetov. Detto lavoro venne stampavo a Lubiana nel 1951 a cura del Museo etnografico di Lubiana.
Come si può rilevare, tale riassunto contrasta con quanto ha successivamente detto e scritto uno degli
autori, e precisamente il prof. Gianfranco D’Aronco; e questo solo fatto c> esime dal trarne conclusioni o stilare particolari commenti i quali, in fondo, in questo caso, non farebbero che guastare. Noi ci permettiamo soltanto di avvertire i cortesi lettori che questo non rappresenta che l’altra faccia del grafico che « Il Nuovo Friuli» ha ritenuto di pubblicare senza prima sincerarsi dello stato reale, circa le minoranze etniche e linguistiche esistenti nella provincia di Udine.
Ed ecco il testo del riassunto:
Gianfranco D' Aronco - Milko Malicelov
Folklorna anketa v Furlaniji 1946
0QB0U0RI SLOVENSKIH 50L9H3EV
Enquéte folklorique au Frioul en 1946 | Réponses des écoliers slovènes
« Grazie all’iniziativa della Società Filologica Friulana, favorita dal Provveditorato agli Studi di Udine, un’inchiesta folkloristica fu promossa alla fine del 1946 in tutte le scuole elementari e secondarie inferiori della provincia di Udine. La maggior parte degli abitanti di questa porvincia, situata nell’angolo nord-est dell’Italia parla il friulano, cioè uno dei linguaggi (dialetti) ladini che fanno parte della comunità linguistica neolatina.
Ma oltre alla maggioranza friulana, abitano il paese delle minoranze di lingua tedesca e slovena. La provincia di Udine è dunque il punto di contatto dei tre principali gruppi etnici europei — romano, slavo, tedesco — e per questa ragione è anche un territorio propizio alle ricerche folkloristiche. Allora si tenne conto di questo fatto e si ritenne opportuno organizzare nelle scuole una inchiesta folkloristica. Gli alunni delle scuole furono espressamente invitati a scrivere canzoni, indovinelli, proverbi ecc. nelle loro rispettive lingue, seguendo scrupolosamente la dettatura dei loro genitori od altri suggeritori. L’esito non si fece attendere. Il materiale riunito presenta un quadro molto vario: ai testi friulani che sono i più numerosi, si aggiungono testi in italiano e in dialetto veneto, ma anche in tedesco e sloveno. Difficoltà d’ordine tecnico non permettono la pubblicazione dell’insieme del materiale. L’organizzatore dell’inchiesta, il vecchio segretario della Società Filologica Friulana, Gianfranco d’Aronco di Udine, si decise a pubblicare a parte i testi sloveni.
Su questa proposta. Milko Matičetov di Lubiana, s’incaricò della redazione critica di questi testi e del commento relativo, mentre la rivista « Slovenski etnograf » adita dal Museo etnografico di Lubiana, si è incaricata di effettuare la pubblicazione.
L’introduzione contiene un’analisi della struttura etnico-linguistica della provincia di Udine. Il primo capitolo espone le particolarità dell’Organizzazione della
inchiesta. Il secondo capitolo comprende i testi sloveni in trascrizione diplomatica e in redazione fonetica, muniti delle note linguistiche più necessarie, con l’indicazione delle varianti stampate. Il materiale sloveno — 130 testi di cui solamente 85 sono pubblicati qui — sono stati forniti da 31 scolari di 7 scuole e provenienti da otto Comuni, mentre i nove Comuni dove si parla anche sloveno (benché qua e là solamente nei villaggi periferici), non sono rappresentati da materiale in lingua slovena. Il terzo capitolo fornisce la lista degli scolari e informatori, l’indice dei luoghi dove i testi sono stati registrati, e qualche chiarimento generale relativo ai testi. Il quarto e ultimo capitolo comprende, infine, le condizioni finali che il materiale pubblicato permette di ricavare. La maniera originale di scrivere degli alunni della « Slavia Veneta » o « Slavia Friulana » testimonia che costoro non conoscono bene l’italiano, che a scuola è la loro lingua d’insegnamento. Molto più familiare è per loro il friulano, che hanno l’occasione di sentire già da piccoli, prima di incominciare a frequentare la scuola. Ma essi non sono capaci di scrivere nella loro lingua materna — lo sloveno — e la stessa parola «kruh» (pane) provoca in loro delle grandi difficoltà. Molto rare sono le trascrizioni che hanno qualche conoscenza dello sloveno letterario. Tuttavia il dialetto non mancherà di trovare anche in queste registrazioni dei testi sloveni, deformati ed in ortografia italiana incoerenti, molto preziosi per il loro uso. La caratterizzazione del materiale sloveno pubblicato potrà essere fatta soltanto quando si procederà alla pubblicazione integrale dei testi folkloristici raccolti in Friuli nel 1946.
(La pagina 302 ci porta tre esempi dei testi scritti dagli alunni sloveni).
I due autori — friulano e sloveno — esprimono il voto che la presente pubblicazione possa costituire l’inizio d’una collaborazione sempre più feconda fra i vicini.
Ci dispiace immensamente che il ministro Medici, che pur lo desiderava, abbia rinunciato alla sua visita nei Comuni della Slavia Friulana :	ne	a-
vremmo approfittato per illustrargli, sia pure indirettamente o come si suol dire in via ufficiosa, le condizioni della zona e nel contempo renderlo edotto, semprechè non lo fosse di già, della sua vera ?*.eria etnica, linguistica e politica a cominciare ancora da prima della istituzione delle Vicinie — veri organismi democratici pur in un mondo feudale — e finendo ai giorni nostri.
Alcuni sindaci e consiglieri della Slavia Friulana infatti, si sono mossi — e per i motivi che li hanno indotti, se sinceri, sono da ammirare — dalle loro sedi per recarsi in territorio jugoslavo ; ed a capo di essi vi era il viceministro alla Difesa, e precisamente il senatore Guglielmo Pe-lizzo sindaco di Cividale del Friuli. Non era del resto la prima volta che ciò accadeva anche se i loro portavoce nei loro resoconti hanno presentato l’avvenimento come una novità.
Ad ogni modo al ministro Medici, che è persona colta anche storicamente, noi volevamo soprattutto far comprendere come dalle nostre parti ci siano anche degli elementi che non sempre si riesce a distinguere il loro vero volto; e come, a seconda l’opportunità, più di qualcuno sappia e riesca, di volta in volta, ad assumere atteggiamenti, se non diversi, certamente non del tutto chiari o rappresentativi dei loro veri sentimenti.
Non volevamo dimenticarci di riferire al rappresentante del Governo che i circa 40 mila cittadini di parlata slovena del Friuli di un tempio, anziché, malgrado tutto, ed in ispecie per la terroristica oppressione del regime fascista e successivamente «tricolori-sta», tale cifra anziché di-
minuire è piuttosto aumentata; e non sarà certo l’opera più o meno interessata di certuni — evidentemente illusi — a impedire il permanere nella Slavia Friulana di una siffatta comunità e neanche il suo inevitabile irrobustirsi, e ciò prescindendo da ogni fattore spirituale, psicologico e politico.
Pertanto al di sopra di ogni considerazione, e più che tutto per rimanere sulla strada della verità — che è una sola, ed anche naturalmente per convincere gli ostinati a non persistere nel voler cercare di infirmare detta verità — e senza richiamarci all’art. 3 dello statuto speciale della costituenda Regione Friuli - Venezia Giulia, da questi ostinati purtroppo avversato, che conferma la esistenza da noi di una considerevole e compatta minoranza linguistica slovena, riteniamo ci sia permesso rile; vare come coloro che si sono recati a Caporetto abbiano, poco tempo prima, firmato una dichiarazione con la quale si è affermato che nel Friuli non esiste affatto una minoranza linguistica slovena; e ciò dovrebbe significare che tutto ciò che sa di sloveno nel Friuli è dovuto unicamente a una presunta opera di « slavizzazione » da parte della Jugoslavia.
Tale dichiarazione — e così dicasi circa quanto ha scritto e va scrivendo la stampa democristiana e fi; logovernativa locale — di evidente intonazione provocatoria non solo nei confronti della minoranza linguistici slovena del Friuli ma anche della nazione vicina che ci è amica e con la quale l’Italia e il Friuli in particolare mantengono rapporti di buon vicinato che vanno sempre più mi; gliorando e concretandosi con lo sviluppo dei rapporti economici, da sé sola sembrerebbe sufficiente a far dubitare dei veri propositi degli ospiti.
ottica nuova
di C. GOBESSI
CIUNK - via (icmona. 5S9/C - TcliT. •tli.ISO
BLED
(SLOVENIA SUPERIORE)
i*
Vi attende per le vacanze invernali
Magnifici campi di sci Piste per pattinaggio - Sciovie
ttt&iku&a Ragade
“SVLKO„ IMPOKT - EXPORT GORIZIA - via L. Ariosfo n. 14 - Tel. 56.68
IB
SD
BMUnUI
/
DOBRNA
SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA
Centro Termale Internazionale
Vi ridona salute, vigore e giovinezza
INDICAZIONI: ginecologia, cuore, circolazione, reni sistema nervoso