Pregledni œlanki - Review Articles Modulatorji apoptoze kot nova zdravila Modulators of Apoptosis in drug development Iztok Vidic, Dušan Šuput, Irina Milisav Povzetek: Vzrok mnogih bolezni, za katere øe ne obstajajo uœinkoviti naœini zdravljenja, so napake v regulaciji programirane celiœne smrti (apoptoze). Mnoge raziskave razvoja zdravil za te bolezni so zato osredotoœene na moænosti uravnavanja aktivnosti beljakovin, ki so udeleæene v apoptozi, npr. kaspaz, proteinskih kinaz, inhibitorjev apoptotskih beljakovin IAP, beljakovin druæine Bcl-2 in drugih. Spodaj so navedeni nekateri primeri uporabe modulatorjev apoptotskih beljakovin kot zdravila. V 2. fazi kliniœnih preizkusov je uporaba øiroko spektralnega inhibitorja kaspaz za zdravljenje kroniœnega hepatitisa C. V fazi predkliniœnih raziskav je inhibitor kaspaze-3, ki je potencialno uporaben za zdravljenje Huntingtonove bolezni. Od leta 2001 je v uporabi inhibitor tirozinske kinaze, ki ga uporabljajo za zdravljenje levkemije in nekaterih gastrointestinalnih tumorjev. Vse pomembnejøa v sodobnem pristopu k razvoju zdravil postaja tudi tehnika uporabe nasprotnosmiselnih oligonukleotidov (ang. antisense). Med najuspeønejøimi pristopi je utiøanje gena za protein BCL-2, ki je v zakljuœnih fazah kliniœnih preizkusov in ga æe vrednotijo na Evropski agenciji za zdravila. Poznavanje funkcij beljakovin v apoptozi in njihovih modulatorjev je kluœno za razvoj novih zdravil s katerimi lahko proæimo ali zavremo potek apoptoze v skladu z etiologijo bolezni. kljuœne besede: apoptoza, razvoj zdravil, Bcl-2, IAP, proteinske kinaze Abstract: Defects in regulation of apoptosis result in a number of human diseases for which there are no adequate medical or pharmacological treatments. Many drug discovery studies have focused on small molecular modulators of apoptosis-relevant proteins, like caspases, protein kinases, inhibitors of apoptotic proteins (IAP), Bcl-2 family proteins and others. For example, preclinical studies of reversible caspase-3 inhibitor have shown its potential neuroprotective role in animal models of Huntington disease. An irreversible broad spectrum caspase inhibitor for chronic hepatitis C virus infection is in the phase II clinical trials. An inhibitor of tyrosine kinase involved in the regulation of cell proliferation is being used for the treatment of chronic myeloid leukaemia and some gastrointestinal tumours since 2001. Modern drug development strategies involve also the use of antisense mRNA in cancer treatment. Among the most successful is the antisense targeting of BCL-2, which is currently being reviewed for the approval by the European Medicines Agency. The knowledge about the functions of proteins involved in apoptosis and of their modulators is therefore crucial for designing new drugs, which promote or suppress apoptosis according to the aetiology of disease. key words: apoptosis, drug development, Bcl-2, IAP, protein kinase 1 Uvod Apoptoza je pomemben proces med organogenezo, saj iz tkiva odstrani odveœne, nepotrebne in okvarjene celice, kljuœna pa je tudi v preostalem obdobju æivljenja s fizioloøkim pomenom v samoobnavljajoœih se tkivih, kot so koæa, œrevesna sluznica in kostni mozeg (1). Motnje in okvare apoptoze zato vodijo v øtevilna patoloøka stanja in se odraæajo v mnogih pomembnih boleznih. Po nekaterih ocenah naj bi bilo premalo ali preveœ apoptoze vpleteno v veœ kot polovico vseh bolezni, za katere øe ne obstajajo uœinkoviti naœini zdravljenja (2). Tako je izguba telesnih celic zaradi prekomernih apoptotskih procesov povezana s kapjo, oslabitvijo in zastojem delovanja srca, nevroloøkimi motnjami, nevrodegeneracijo ter s sindromom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS). Nezmoænost odstranitve okvarjenih in mutiranih celic zaradi napak v (ne)poteku apoptotskih procesov pa je znaœilnost avtoimunih ter malignih obolenj (1). Pri tem je spoznavanje biokemiœnih mehanizmov in molekularnih osnov uravnavanja apoptoze podlaga za izdelavo novih naœinov zdravljenja teh bolezni. 2 Razvoj zdravil Eksperimentalno dokazane nepravilnosti v uravnavanju apoptoze so vpletene v nastanek in razvoj bolezni, kot so AIDS, Alzheimerjeva, Huntingtonova in Parkinsonova bolezen, avtoimunske bolezni (sistemski lupus eritematodes, diabetes melitus tipa I in II, revmatoidni artritis, rakasta obolenja ter moæganska kap in ishemiœna bolezen srca (povzeto v 1). Veliko zanimanje strokovne javnosti je zato usmerjeno v raziskave novih terapevtskih strategij preko obetajoœih moænosti farmakoloøkega uravnavanja apoptotskih mehanizmov. Iztok Vidic, univ. dipl. biol., prof. dr. Dušan Šuput, dr. med. in doc. dr. Irina Milisav, univ. dipl. biol., Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo, Zaloška 4, 1000 Ljubljana 150 farm vestn 2006; 57 Modulatorji apoptoze kot nova zdravila 2.1 Kaspaze Apoptotsko znaœilne morfoloøke in biokemiœne spremembe so posledica aktivacije predstavnikov proteinske druæine cisteinskih proteaz, ki cepijo za aspartatom. Ti encimi se imenujejo kaspaze (ang. caspases = aspartate-specific cysteine proteases) (povzeto v 2). Obstajata dva pomembna naœina njihove aktivacije. Pri prvem (t. i. ekstrinziœna pot) kaspaze aktivirajo izvenceliœni signali, ki se prenesejo v celico preko receptorjev za ligande Fas, TNF ali TRAIL. Ti receptorji so transmembranski proteini, ki imajo receptorsko domeno za vezavo liganda izpostavljeno na povrøini celice. Vezava liganda na receptor povzroœi vezavo nekaterih proteinov na citosolno stran receptorja. Med temi proteini je tudi prokaspaza-8 (povzeto v 1). Mitohondriji so vkljuœeni v drug tip aktivacije kaspaz (t. i. intrinziœna pot), pri katerem se ob signalu za sproæenje apoptoze iz medmembranskega prostora mitohondrijev v citosol sprosti citokrom c. Vezava citokroma c na citosolni protein Apaf-1 (ang. apoptotic protease activating factor-1) v odvisnosti od ATP povzroœi oligomerizacijo Apaf-1 in nastanek multimernega kompleksa med Apaf-1, citokromom c in prokapazo-9 (povzeto v 1). Ta kompleks se imenuje apoptosom, aktivira prokaspazo-9, kaspaza-9 pa lahko nato aktivira kaspazi -3 ter -7. Ker kaspazi -8 in -9 delujeta na zaœetku proæenja kaspazne kaskade, sta zanimivi tarœi za razvoj novih zdravil, ki bi delovala na ekstrinziœno ali na intrinziœno pot v najzgodnejøih stopnjah proteaznih kaskad. 2.1.1 Majhni molekulski inhibitorji Kaspaze prepoznavajo specifiœna tetrapeptidna zaporedja proteinov in cepijo peptidno vez na C-terminalni strani aspartatnega ostanka znotraj tetrapeptidnih zaporedij. Pri tem ima velik pomen za specifiœnost proteolize aminokislinski ostanek na prvem mestu v tetrapeptidnem zaporedju (4). Odkrite tridimenzionalne strukture aktivnih mest nekaterih kaspaz in njihove tetrapeptidne specifiœnosti omogoœajo razvoj majhnih molekulskih inhibitorjev, ki bi jih lahko uporabili za zdravljenje nekaterih bolezni. Tako je podjetje IDUN Pharamceuticals (ZDA) v 2. fazi kliniœnih preizkusov uporabe øiroko spektralnega ireverzibilnega inhibitorja kaspaz IDN-6556 pri zdravljenju kroniœnega hepatitisa C (5), potekajo pa tudi predkliniœne raziskave tega zdravila za zdravljenja akutne odpovedi jeter pri transplantacijah le teh (6). Druæba Merck & Co. (ZDA) pa je v fazi predkliniœnih raziskav uporabe inhibitorja M826 za kaspazo-3, ki je potencialno uporaben za zdravljenje Huntingtonove bolezni (7). 2.1.2 Utiøanje kaspaznih genov Uœinkovito orodje za zmanjøanje ekspresije genov v sesalskih celicah predstavlja tehnika utiøanja genov s siRNA (ang. small interfering RNA). Zender in sodelavci so prouœevali in vivo utiøanje gena za kaspazo-8 s siRNA pri akutnem virusnem hepatitisu (8). siRNA proti kaspazi-8 inhibira ekspresijo te kaspaze, kar zaøœiti celice pred apoptozo, posredovano z vezavo adenovirusnega liganda (AdFasL) na receptorje Fas (8). Ta predkliniœna raziskava odpira upanje v uspeøno uporabo tehnike utiøanja genov s siRNA pri mnogih boleznih, katerih vzrok je pretirano proæenje apoptoze zaradi poveœane ekspresije in aktivacije razliœnih iniciacijskih kaspaz. 2.1.3 Kaspaze in virus HIV Glavno oviro pri zdravljenju AIDS-a predstavljajo rezervoarji virusa HIV v latentno okuæenih pomagalnih limfocitih T ter drugih potencialnih rezervoarjih, npr. v makrofagih in dendritskih celicah (9). Virus HIV povzroœa citopatoloøke uœinke preko mnogih mehanizmov, med katere sodi tudi apoptoza. Za adenovirusni protein E1B 19K so ugotovili, da inhibira apoptozo limfocitov T, inducirano z virusom HIV (10). Pri tem pa se je pokazalo, da inhibicija apoptoze limfocitov T z E1B 19K ne zmanjøa replikacije virusa HIV in ne omogoœi dovzetnosti inficiranih celic za uœinkovit imunski odziv. Takøna terapija proti virusu HIV se je zato izkazala za neuœinkovito (3). Alterantivno pot k zdravljenju infekcije s HIV predstavlja popolno izkoreninjenje z virusom okuæenih celic. Vocerro-Akbani in sodelavci so predlagali naœin za dosego tega s konstruiranjem prokaspazi-3 analognega proteina (11). Ta je sestavljen iz kaspaze-3, zdruæene s sekvenco TAT, ki nadomeøœa prodomeno kaspaze-3 in hkrati omogoœi prehod proteinov iz zunajceliœnega prostora preko plazmaleme v citosol. V fuzijskem proteinu TAT–kaspaza-3 so med domeno TAT in domeno za kaspazo-3 vstavljena specifiœna aminokislinska zaporedja, ki jih prepoznajo in cepijo proteaze virusa HIV. S proteolitiœno cepitvijo na teh mestih pride do aktivacije kaspaze-3, ki nato povzroœi apoptozo z virusom HIV inficiranih celic (11). Reøitev je zelo domiselna, vendar so v dostopni literaturi zaenkrat objavljene raziskave le na celiœnih kulturah. 2.2 Inhibitorji apoptoznih proteinov Inhibitorji apoptoznih proteinov IAP (ang. inhibitors of apoptotic proteins) imajo mnoge funkcije, najpomembnejøa pa je njihova vezava na aktivirane kaspaze (ponavadi sta to efektorski kaspazi-3 in -7 ter iniciacijska kaspaza-9), s œimer jih inaktivirajo. Proteini IAP so vpleteni tudi v bolezni – npr. ekspresija proteina survivina je lahko poveœana v rakastih celicah (12). Utiøanje gena za survivin z nasprotnosmiselno mRNA je trenutno v 1. fazi kliniœnih preizkusov (Isis Pharmaceuticals Inc., ZDA) (13, 14), potekajo pa tudi predkliniœne raziskave zdravljenja raka z inhibicijo proteinov IAP z uporabo majhnih molekulskih antagonistov (15, 16). Ker delovanje proteinov IAP inhibira protein Smac/DIABLO, ki se med apoptozo tako kot citokrom c sprosti iz mitohondrijev (17, 18), so predvideli moænost razvoja novih zdravil na osnovi mehanizma vezave med proteini IAP in Smac/DIABLO. Chai in sodelavci (2002) so ugotovili, da je N-terminalni del proteina SMAC zadosten za inhibicijo proteinov IAP, kar povzroœi njihovo loœitev od aktiviranih kaspaz (19). To spoznanje odpira moænost razvoja zdravil za nekatere bolezni, katerih vzrok je zmanjøano proæenje kaspaz, s konstruiranjem majhnih peptidnih inhibitorjev za proteine IAP na osnovi aminokislinskega zaporedja proteina Smac/DIABLO, vendar tovrstne raziskave na kliniœnem nivoju zaenkrat niso objavljene v dostopni literaturi. 2.3 Druæina proteinov Bcl-2 Druæina proteinov Bcl-2 zdruæuje tako pro- kot tudi antiapoptotske proteine, ki imajo v sekvenœnem zaporedju do øtiri konzervativne Bcl-2 homologne domene (BH1, BH2, BH3 in BH4). Domene BH kodirajo a-vijaœnice in na osnovi njihovega øtevila ter funkcije proteinov Bcl-2 lahko slednje razdelimo v 3 razrede: (i) antiapoptotski proteini, ki imajo ohranjene vse øtiri domene BH (npr. BCL-2, BCL-xL, BCL-w); (ii) proapoptotski proteini, ki vsebujejo tri domene BH1-BH3 (npr. BAK, BAX) in (iii) proapoptotski proteini Bcl-2 z eno domeno BH, ki so farm vestn 2006; 57 151 Pregledni œlanki - Review Articles Slika 1 Modulatorji apoptoze – potencialna zdravila Dve osnovni poti proæenja apoptoze: s celiœne povrøine z aktivacijo kaspaze-8 in prek mitohondrija z aktivacijo kaspaze -9. Modulatorji apoptoze – potencialna zdravila – so na temno sivem ozadju, ob proteinu, katerega inhibirajo. MMK: mitohondrijski mega kanal. (POTENCIALNE) MESTO IN NAŒIN BOLEZEN STADIJ RAZISKAV UŒINKOVINE DELOVANJA IDN-6556 inhibitor kaspaz -3 in -7 kroniœni hepatitis C Faza II kliniœnih preizkusov (IDUN Pharmaceuticals - ZDA) M826 inhibitor kaspaze-3 Huntingtonova bolezen predkliniœna (Merck & Co. - ZDA) siRNA za kaspazo-8 utiøanje mRNA za kaspazo-8 nevrodegenerativne bolezni, predkliniœna (Medical School avtoimuna obolenja Hannover - Nemœija) fuzijski protein sproæitev apoptoze po razcepu AIDS predkliniœna (Howard Hughes TAT-kaspaza 3 s proteazami virusa HIV Medical Institute – ZDA) nasprotnosmiselna utiøanje mRNA za survivin razliœni malignomi faza II kliniœnih preizkusov RNA za survivin (Isis Pharmaceuticals Inc. - ZDA) peptidi Ku70 inhibicija proteina BAX nevrodegenerativne bolezni predkliniœna (The Blood Center of South Eastern Wisconsin - ZDA) nasprotnosmiselna utiøanje mRNA za protein BCL-2 levkemija, maligni melanom, faza III kliniœnih preizkusov RNA za bcl-2 multipli mielom (Genta Inc.- ZDA) Glivec® inhibitor tirozinske kinaze levkemija, gastrointestinalni odobreno leta 2001 pri FDA tumorji (Novartis Pharma GmbH - Nemœija) ressa inhibitor kinaze FGF-R pljuœni rak faza III kliniœnih preizkusov (AstraZeneca – Velika Britanija) Tarceva™ inhibitor kinaze FGF-R pljuœni rak faza III kliniœnih preiskusov (OSI Pharmaceuticals Inc. - ZDA) flavopirido inhibitor od ciklina odvisnih kroniœna limfocitna levkemija faza III kliniœnih preiskusov kinaz (Cdks) (Chronic Lymphocytic Leukemia Research Consortium - ZDA) Tabela 1: Preizkuøanje modulatorjev apoptoze za zdravljenje bolezni, katerih vzrok ali posledica so napake v regulaciji apoptoze 152 farm vestn 2006; 57 Modulatorji apoptoze kot nova zdravila homologni ostalim predstavnikom le v domeni BH3 (npr. BAD, BID, BIM) (20). Pri ljudeh so naøli 23 predstavnikov te druæine proteinov, kar bi lahko omogoœilo tkivno-specifiœno selekcijo tarœnih mest za razvoj zdravil (1). Odkrivanje sekundarne in terciarne strukture proteina BCL-2 je razkrilo, da je domena BH4 kljuœna za heterodimerizacijo proteinov BCL-2 in BAX, kar prepreœi sprostitev citokroma c in proteina Smac/DIABLO iz mitohondrijev v citosol, s tem pa je prepreœena tudi intrinziœna pot proæenja apoptoze. Zato obstaja moænost zdravljenja malignomov s prepreœevanjem delovanja proteina BCL-2 s pomoœjo agensov, ki bi se vezali z njegovo domeno BH4 (21). Zniæanje nivoja ekspresije proteina BCL-xL, kakor tudi drugih negativnih regulatorjev (supresorjev) v procesu apoptoze zmanjøa sposobnost preæivetja celic. Novi naœini zdravljenja raka na osnovi zniæevanja intracelularnih koncentracij antiapoptotskih dejavnikov danes vedno bolj vznikajo z biotehnoloøko uporabnostjo DNA, ki kodira nasprotnosmiselne oligonukleotide za utiøanje mRNA supresorjev apoptoze (22). Protein BAX najdemo v normalnih celicah v neaktivni obliki v citoplazmi, kjer je v kompleksu s proteini (npr. Ku70, 14-3-3 in peptid humanin), ki prepreœujejo njegovo translokacijo v mitohondrije (23). Hidrofobna C-terminalna transmembranska domena proteina BAX, s katero se ta protein vsidra v zunanjo mitohondrijsko membrano, je v neaktivni citosolni konformaciji ujeta v hidrofoben æep proteina (24), ki ga sestavljajo domene BH1, BH2 in BH3 (25). Aktivacija proapoptotskih proteinov Bcl-2, ki so homologni ostalim predstavnikom le v domeni BH3, sprosti protein BAX iz proteinskega kompleksa (24) in povzroœi njegovo translokacijo iz citosola do mitohondrijev (23). Pri tem se C-terminalna transmembranska domena sprosti iz hidrofobnega æepa, kar omogoœi vezavo proteina BAX v zunanjo mitohondrijsko membrano, kjer homo-oligomerizira in s sodelovanjem øe nekaterih drugih proteinov tvori perforacije (mitohondrijske mega kanale) v mitohondrijskih membranah (24). C-terminalna transmembranska regija proteina BAX je zato obetajoœa tarœa za razvoj terapevtikov, ki bi vplivali na mitohondrijsko posredovano proæenje apoptoze. Terapevtiki, ki bi izzvali sprostitev C-terminalne regije iz hidrofobnega æepa proteina BAX, bi s tem sproæili apoptozo in bi zato lahko bili potencilno uporabni za zdravljenje rakastih obolenj. Po drugi strani pa bi lahko terapevtike, ki bi ovirali sprostitev C-terminalne regije iz hidrofobnega æepa in s tem inhibirali translokacijo proteina BAX iz citosola v zunanjo membrano mitohondrijev, uporabili za zdravljenje nevrodegenerativnih in drugih bolezni, ki so povezane z izgubo telesnih celic zaradi prekomernih apoptotskih procesov (25). Taki terapevtiki za neurodegenerativne bolezni bi lahko bili 5-aminokislinski peptidi BIP (ang. BAX-inhibiting peptides), ki so jih izdelali na osnovi homologije vezavnega mesta proteina Ku70 za protein BAX (23). Predkliniœne raziskave uporabe peptidov Ku70 potekajo na Centru za raziskave krvi v Wisconsinu (ZDA) (26). Tzung in sodelavci so odkrili, da majhni peptidi, ki oponaøajo domeno BH3, inducirajo apoptozo preko inhibicije antiapoptotskih proteinov Bcl-2 (27). Tako oblikovane peptide bi zato lahko uporabili kot obetavno antitumorsko terapijo, saj je poveœana ekspresija antiapoptotskih proteinov BCL-2 in BCL-xL povezana z rezistenco rakastih celic na mnoga zdravila (27), npr. cisplatin, bleomicin idr. Podjetje Genta Inc. (ZDA) pa uspeøno zakljuœuje 3. fazo kliniœnih preizkusov zdravljenja nekaterih oblik raka (levkemija, maligni melanom in multipli mielom) z utiøanjem gena za protein BCL-2 s pomoœjo nasprotnosmiselnega oligonukleotida, ki se veæe na prvih 6 kodonov sekvence mRNA za œloveøki bcl-2 in s tem povzroœi njegovo degradacijo (28, 29). 2.4 Proteinske kinaze Proteinske kinaze so v procesu apoptoze vpletene v prenos apoptotskih ali antiapoptotskih signalov, kot tudi izvrøitev samouniœevalnega procesa, zato so tako proteinske kinaze kot tudi njihovi inhibitorji zanimiva tarœna mesta za razvoj novih zdravil pri zdravljenju raka. Najobetavnejøi pristop k razvoju tovrstnih terapij predstavlja konstruiranje specifiœnih ATP-kompetitivnih inhibitorjev, ki bi se vezali v æepe za vezavo ATP ob kinaznih aktivnih centrih (30). Od leta 2001 je v uporabi Glivec® (Novartis Pharma GmbH, Nemœija), inhibitor v kontrolo proliferacije vpletene tirozinske kinaze, ki ga uporabljajo za zdravljenje levkemije in nekaterih gastrointestinalnih tumorjev (31). V 3. fazi kliniœnih preizkusov zdravljenja pljuœnega raka pa sta dva inhibitorja tirozinskih kinaz povezanih z receptorjem epidermalnega rastnega faktorja: Iressa/ZD1839 (AstraZeneca, Velika Britanija) (30, 32) in Tarceva™/OSI-774 – zakljuœena 3. faza (OSI Pharmaceuticals, Inc., ZDA) (33). V zaœetnih fazah kliniœnih poskusov za zdravljenje razliœnih malignomov je flavopiridol – inhibitor od ciklina odvisnih kinaz (Cdks, 34). V kliniœnih preizkusih so øe mnogi drugi inhibitorji proteinskih kinaz in po øtevilu teh raziskav predstavljajo proteinske kinaze drugo najpomebnejøo skupino celiœnih proteinov kot tarœnih mest za razvoj novih zdravil, takoj za receptorji, ki so sklopljeni z G-proteini (35). 3 Sklepi Napake v izraæanju ali funkciji proteinov povezanih s proapoptotskimi ali antiapoptotskimi uœinki negativno vplivajo na potek ali pa so vzrok za razvoj mnogih bolezni. Ideje za razvoj zdravil in terapevtski pristopi za te bolezni øele vznikajo z novimi spoznanji o poteku procesa apoptoze. Pri tem so osnova odkrivanja novih zdravil raziskave vseh v apoptozo vkljuœenih proteinov, vkljuœno z njihovimi biokemijskimi in molekularno-bioloøkimi mehanizmi delovanja ter tridimenzionalno zgradbo. Øele razjasnitev teh odnosov s pomoœjo obstojeœih in tudi modernih raziskovalnih tehnik s podroœja biomedicine bo postopno privedlo do odkritja vse veœih farmakoloøkih pristopov k zdravljenju teh bolezni. Predkliniœne raziskave regulacije apoptoze potekajo v smereh zdravljenja nevrodegenerativnih bolezni, nekaterih virusnih okuæb (tudi HIV) in razliœnih tumorskih obolenj. Najdlje v fazah kliniœnih preizkusov sta trenutno zdravili za kroniœni hepatitis C (øiroko spektralni inhibitor kaspaz IDN-6556 – IDUN Pharmaceuticals) in razliœne oblike rakastih obolenj (utiøanje gena za protein BCL-2 – Genta Inc.). Od leta 2001 dalje je v uporabi inhibitor tirozinske kinaze Glivec® (Novartis Pharma GmbH, Nemœija), ki ga uporabljajo za zdravljenje levkemije in nekaterih gastrointestinalnih tumorjev. Zanimanje za nova, uœinkovita zdravila za bolezni, ki so danes teæko ali celo neozdravljive in katerih vzrok so nepravilnosti v poteku apoptoze, je zelo veliko, zato lahko z optimizmom upamo, da bodo mnoge predkliniœne raziskave v nekaj letih preøle v kliniœne, œe bodo uspeøne, pa tudi v sploøno kliniœno prakso. farm vestn 2006; 57 153 Pregledni œlanki - Review Articles Zahvala Zahvaljujemo se Vanji Marvin za pomoœ pri izdelave slike 1. Literatura 1 Reed JC. Apoptosis-regulating proteins as targets for drug discovery. Trends Mol Med 2001;7:314-319. 2 Thompson CB. Apoptosis in the pathogenesis and treatment of disease. Science. 1995;267:1456-1462. 3 Phenix BN, Badley AD. Influence of mitochondrial control of apoptosis on the pathogenesis, complications and treatment of HIV infection. Biochimie. 2002;84:251-264. 4 Thornberry NA, Rano TA, Peterson EP et al. A combinatorial approach defines specificities of members of the caspase family and granzyme B. Functional relationships established for key mediators of apoptosis. J Biol Chem. 1997;272:17907-17911. 5 http://clinicaltrials.gov/ct/show/NCT00088140?order=1 6 Natori S, Higuchi H, Contreras P et al. The caspase inhibitor IDN-6556 prevents caspase activation and apoptosis in sinusoidal endothelial cells during liver preservation injury. Liver Transpl. 2003;9:278-284. 7 Toulmond S, Tang K, Bureau Y et al. Neuroprotective effects of M826, a reversible caspase-3 inhibitor, in the rat malonate model of Huntington’s disease. Br J Pharmacol. 2004;141:689-97. 8 Zender L, Hutker S, Liedtke C et al. Caspase 8 small interfering RNA prevents acute liver failure in mice. Proc Natl Acad Sci U S A. 2003;100:7797-7802. 9 Chun TW, Fauci AS. Latent reservoirs of HIV: obstacles to the eradication of virus. Proc Natl Acad Sci U S A. 1999;96:10958-10961. 10 Antoni BA, Sabbatini P, Rabson AB et al. Inhibition of apoptosis in human immunodeficiency virus-infected cells enhances virus production and facilitates persistent infection. J Virol. 1995;69:2384-2392. 11 Vocero-Akbani AM, Heyden NV et al. Killing HIV-infected cells by transduction with an HIV protease-activated caspase-3 protein. Nat Med. 1999;5:29-33. 12 Deveraux QL, Reed JC. IAP family proteins-suppressors of apoptosis. Genes Dev. 1999;13:239-252. 13 Holmlund JT. Applying antisense technology: Affinitak and other antisense oligonucleotides in clinical development. Ann N Y Acad Sci. 2003;1002:244-251. 14 Isis Pharmaceuticals. http://www.isispharm.com/product_pipeline.html. Accessed January 2006. 15 Wu TY, Wagner KW, Bursulaya B et al. Development and characterization of nonpeptidic small molecule inhibitors of the XIAP/caspase-3 interaction. Chem Biol. 2003;10:759-767. 16 Oost TK, Sun C, Armstrong RC et al. Discovery of potent antagonists of the antiapoptotic protein XIAP for the treatment of cancer. J Med Chem. 2004;47:4417-4426. 17 Du C, Fang M, Li Y et al. Smac, a mitochondrial protein that promotes cytochrome c-dependent caspase activation by eliminating IAP inhibition. Cell 2000;102:33-42. 18 Verhagen AM, Ekert PG, Pakusch M et al. Identification of DIABLO, a mammalian protein that promotes apoptosis by binding to and antagonizing IAP proteins. Cell 2000;102:43-53. 19 Chai J, Du C, Wu JW et al. Structural and biochemical basis of apoptotic activation by Smac/DIABLO. Nature 2000;406:855-862. 20 Gross A, McDonnell JM, Korsmeyer SJ. BCL-2 family members and the mitochondria in apoptosis. Genes Dev. 1999;13:1899-1911. 21 Hirotani M, Zhang Y, Fujita N et al. NH2-terminal BH4 domain of Bcl-2 is functional for heterodimerization with Bax and inhibition of apoptosis. Biol Chem. 1999;274:20415-20420. 22 Lebedeva I, Rando R, Ojwang J et al. Bcl-xL in prostate cancer cells: effects of overexpression and down-regulation on chemosensitivity. Cancer Res. 2000;60:6052-6060. 23 Qin Q, Patil K, Sharma SC. The role of Bax-inhibiting peptide in retinal ganglion cell apoptosis after optic nerve transection. Neurosci Lett. 2004;372:17-21. 24 Kaufmann T, Schinzel A, Borner C. Bcl-w(edding) with mitochondria. Trends Cell Biol. 2004;14:8-12. 25 Schinzel A, Kaufmann T, Schuler M et al. Conformational control of Bax localization and apoptotic activity by Pro168. J Cell Biol. 2004;164:1021-1032. 26 Sawada M, Sun W, Hayes P et al. Ku70 suppresses the apoptotic translocation of Bax to mitochondria. Nat Cell Biol. 2003;5:320-329. 27 Tzung SP, Kim KM, Basanez G et al. Antimycin A mimics a cell-death-inducing Bcl-2 homology domain 3. Nat Cell Biol. 2001;3:183-191. 28 Genta Technology Platforms: Antisense. http://www.genta.com/Genta/InvestorRelation/2005/press_20060103.html. Accessed January 2006. 29 Genta: Ongoing Clinical Programs. http://www.genta.com/genta/ ClinicalProgram/programs1.html, Accessed January 2006. 30 Fabbro D, Ruetz S, Buchdunger E et al. Protein kinases as targets for anticancer agents: from inhibitors to useful drugs. Pharmacol Ther. 2002;93:79-98. 31 http://www.glivec.com/content/about_glivec/index.jsp 32 Iressa http://www.iressa-us.com/prof.asp. Accessed: January 2006. 33 (Osi)Pharmaceuticals: Tarceva. http://www.osip.com/OSI/products.asp?id=171, Accessed: January 2006. 34 http://clinicaltrials.gov/ct/show/NCT00098371?order=1 35 Cohen P. Protein kinases-the major drug targets of the twenty-first century? Nat Rev Drug Discov. 2002;1:309-15. 154 farm vestn 2006; 57