Štev. 10. Leto UtVI.
V Ljubljani, 11. marca 1926,
Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-šil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „ Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2"50 od petit vrste, inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Članstvu!
Z ozirotn na doipis UJU — poverieništvo Zagreb štev. 14 z dne 11: svečana 1926. ki ga ie poslal našemu poverjeni-štvu Izvršni odbor UJU v Beogradu po svojem pooblaščencu g Pavlu Flerčtu dne 20. svečana 1926, da bi stopili v stik z gospodoma Luko Jelencem. bivšim poverjenikom in Rudolfom Dostalom. bivšim strokovnim tajnikom, v svrho zo-oetnega prevzema funkcij in na z ozirom na dejstvo, da sta navedena gospoda preklicala svoio denrsiio 7 dopisom z dne 1. odnosno 3. marca 1926. se ie sestal ožji sosvet UJU — poverieništvo Ljubljana polnoštevilno dne 7 marca 1926 na seio in sklepal o zadevi. Ugotovil ie sledeče:
»Gospoda Luka Jelene n Rudolf Dostal sta podala ostavko na seji širiega sosveta, ki se ie vršila v Ljubljani dne 10. januarja 1926. prostovoljno, ker sta s>e nahaiala v načelnem nasprotstvn z večino članov širiega sosveta. Oba sta Dravilno izročila svoie funkcije. Poverieništvo ie dne 12. januarja 1926 pod št. 19 iavilo to izpremembo kr. policijski direkciii v Ljubljani. Nadalje ie pCstopaio
izvoliena namestnika v ožii sosvet, ki sta bila istočasno prijavljena policijski direkciji.
Na seji dne 16. januarja 1926 se le ožii sosvet v zmislu čl. 13. pravil znova konstituiral in to prijavil kr. policijski direkciji dne IS. ianuarja 1926. štev. 24. Obenem se ie ta iziprememba javila v zmislu čl 16. pravil Glavnemu odboru UJU v Beogradu dne 18. januarja 1920. štev. 13. Ta postopek ie bil popolnoma legalen in izvršen v zmislu pravil.
Ker po naših pravilih ni dana nikak-šna možnost za drugačen postopek in uvaževanje izražen h želja, je ožji sosvet soglasno sklenil, da ne more vzeti na znanie preklicane demisiie tovarišev Luke Jelenca in Rudolfa Dostala, ampak ostane v svor dosedanji sestavi do prihodnje pokrajinske skupščine, dobro ve-doč. da bi zopetne izpremembe povzročile nove perturbaciie in vznemirile naše članstvo.
Taka zopetna izprememba ie tudi v pravnem oziru neizvedljiva.
Ta ugotovitev se priobči v »Učiteljskem Tovarišu« s »odpisi vseh članov ožjega sosveta.«
Doverjeništvo Ljubljana.
po čl. 15 pravil UJU ter pozvalo dva Udruženje .lugoslovenskog Učiteljstva v Beogradu
dne 7. marca 1926.
Anton Gnus. poverjenik Josip Lapaine. tajnik. Mirko Fegic. blagajnik. Ivan Dimnik. urednik.
Člani: Anton Hren. Peter Močnik. Liudevit Potočnik. Vilibald Rus. Marta
Godčeva
Dnevno časopisje in mi.
Z ozirom na razne anonimne dopise v dnevnem časopisiu. ki se tičejo docela notranje uredbe naše oreanizaciie ali posameznih funkcionariev — zlasti urednika našega stanovskega glasila- izjavl.ia ožji sosvet UJU poverieništvo Ljubljana sledeče:
»Nečastno in vsakeea stanovskega tovariša nevredno ie obiavliati anonimno v dnevnem časooisiu zadeve, ki se tičeio predvsem notranje uredbe organi-zac;ie s^me ali Pa menih funkcionariev. Urednik »Učit. Tovariša« postopa docela pravilno in objektivno v smislu skle-j>ov eksekutive ožjega sosveta, ker ie celo nrinesel članek bivšega poverjenika, ki ie bil nriobčen preje drugod. Uredništvo ie v listu naravnost pozvalo tudi zastopnike nasprotne smeri, da nai se oglasilo s podpisanimi, stvarnimi raz-
V L i u b 1 i a 11 i. 7. marca
Anton Gnus 1. r„
poverjenik. Člani ožjega sosveta: Marija Godčeva Liudevit Potočnik 1
pravami v zadevi razčiščenia načelnih vprašani
Glede razpusta organizacije uč'te'u-skega naraščaia ie dokazano, da so ga zakrivili oni faktorii. ki so zaioeliali naraščaj v našo notranjo organizačno zadevo in bili toliko neprevidni, da so docela neumestno iziavo priobčili v političnem listu. Mladino tirati v strankarsko politiko pa smatramo naravnost za zlbčin.
O okrožnici prosvetne uprave sre-skim šolskim referentom glede stališča napram oreanizačnim vprašanjem ugo-tavliamo. da nosi datum 9. ianuana 1926; torej še pred sejo širiega sosveta in je ni povzročila takozvana Deklaracija. kakor se to neresnično trd'i v političnem listu
19.26.
[osio Lapaine 1. r.,
tajnik.
1 r. Anton Hreti 1. r. Peter Močnik 1 r. r. Vilibald Rus 1 r.
Stanovsko edinstvo.
Organizacija išče in hoče. ker čuti večno moč. večno mladost in večno življenje
In ravno to večno stremljenje je rodilo potrebo, da se razkrinka bolezen, radi katere smo bili nad krivifco tovariša indiferentni in vendar strastni v politiki.
Ta fatalizem ie že postajal ekstrem. Zato ie bilo treba vreči krinko, da odvrnemo naraščaju razočaranje in trpljenje. Kajti, ako ne vstanemo sami v obrambo naših stanovskih principov, se bo tragediia našega stanu obnavljala v nedogled. preganjanja za preganjanji bodo izstavljena na Ta.igetu zverem — političnim strastem.
In učiteljstvo je stalo na stranpoti! Slutilo ie. da pride pričakovano!
Dočakalo je Deklaracijo in idejo stanovskega edinstva s hrepenenjem, vsaj večina od njih. ker se ie balo oskrumbe in prodaje svojega »jaza« z vsemi dobrinami partijskim mogotcem. Naš stan le imel na'svojih plečih dvoie bremen: eno
politično, drugo stanovsko Ker ie politika variianta. smo morali to spremembo občutiti tudi mi. Čim se ie vsedel na ministrski stolec nov vrhovni nrosvetm šef. ala. »kufre gor. kufre dol — rajža seje začela«. Ali ie to treba našemu stanu? Ali ie to v korist šolstvu? Mislim, da ne!
In to se ie dogajalo le radi tega, ker se ie naša organizacija 7 vodilnimi osebami politično eksponirala Z Dekla-racio skušamo pretrgati te tradicije. Politično breme nai nosijo politiki, a mi se hočemo boriti samo za dobrobit stanu, šole i n p r o s v e t e in n i e napredek.
Učitelji so naprednih idej. oni morajo stopati z duhom časa. ako hočejo nositi naziv pravega učitelja. Bodisi ka-terekoiega političnega prepričania. oni so kulturno-naprednih idej. Ali nekateri shvataio te ideie 7 naprednimi idejami v zmislu politike Eto, in tu gredovkraj-nost! Tem stoii Deklaracija na noti.
Da se razumemo! Vsak nai svobodno razpolaga s svoio mislijo. Nai io opredeli v 'politični predal one stranke, ki mu ie idejno najbližja Ali organizacija kot taka mora hoditi oo noti ki io stanu neizogibno notrebna. oo Doti. k; i? Diodo-nosna vsakemu poedincu kot celoti In celoti kot poedincu. Koketnost ie kvarna in: ustvaria udarce, ki naideio iskro v kamnu
Stan in šola. to ie čili naš h želja. Učiteli mora biti nedotakljiv, učitelj mora biti luč. ki razliva svoio sveltobo skozi okna borne šole oo klancu tiizaol. Učiteli mora biti svet vsem. ki stoje nau nami. kakor bridka usoda nad človekom.
Vsakemu ministru orosvete mora biti samo zakon vodnik; kar gre mimo niega. e na^tfe. To hoče Deklaraciji To hoče braniti ideja stanovskega edinstva !
Prosvetna in strankarska -politika ne moreta hoditi isto pot. Narodna pro-sveta mora biti v rokah naiclelavneišili prosvetnih in šolskih delavcev in v take delavce, bili katerekoiega strankarskega prepričanja, mora imeti vsak minister orosvete neomejeno zaupanje. Učitelji, sicer utrjeni od trpljenja, katerega iim le nanesla politična ekstremnost nekaterin oseb naše organizacije, niso mogli, da stalno pijejo to menjajoče vino iz mize najrazličnejših dineiev. ki so nam iih pri-redii vsi ministri prosvete In to vino ie zapuščalo modrice na učiteliski zavesti, to vino ie vzbudilo učiteljsko odločnost in dalo čvrsto zemljišče za tako veličasten skok v višino, katerega ie dosegla Deklaracija in rodila ideio stanovskega edinstva.
V niei ie vstaienie globoko zakopanega učiteljskega ponosa, katerega so zakovali in pokopali strankarski cilji po-edincev. Deklaracija ie obiavila absolutno intimnost med zavestjo in nonosom učltelia in povedala vsem in vsakemu, da ie učiteljeva zavest meč na katero učiteljstvo računa šs dalje
Največji dar. ki ga ie dala priroda človeku, ie razum. Rad; tega ie največji zločin ograničiti in ubijati zdravi razum, to ie. ne dati človeku, da svobodno misli. Zato odpira tu Deklaracija široko polje: kot osebni individuum misli politično kar hočeš, kot član velike stanovske zaiednice usmeri svoio misel in voljo, da bo koristila tvoiVmu tovarišu in tebi.
Tovarišu pravim: Socialist-učitelj. kakor Slomškar ie tvoi stanovski tovariš. Nihče ne sme zato tretirati učitelja, kakor brezpravno rajo! Njegove svobode ne sme nikdo zatirati, njegovo pravo nihče brutalno gaziti.
Učiteljski veterani, ki so pireveii vek v borbi in stradaniu za ustvarjenje narodnega ideala, izgubljajo službo, kakor da bi bili obtoženi in obsoieni ve-leizdaje. Oni so žrtve politične orientacij nekaterih Odločujočih oseb v stanu. Prišel ie drugi minister in oni so morali pa.sti. Protesti niso oomagali. ker noben minister noče slušati ekspoziture opozicijskih strank. Noben izgovor ne pomaga. če pomislimo, da ie v Srbiji sličnili veteranov polno, ki služijo še sedaj, da-si so prebili v službi dalj časa nego našt. Da ie nadprodukcija učiteljskega naraščaia. tudi ne drži. če vzamemo v obzir nebroi praznih učiteljskih mest
Organizirano učiteljstvo sedaj vsta-ia. da se bori proti vplivu 'politike na uiegovo usodo. Videli smo. da smo s polpreteklo orientacijo organizacije prišli na mrtvo točko V protestih smo bili solidarni in rezolutni. a vendar ie bil učiteli smatran kot državni suženi in potrebno socialno zlo radi 'političnih tez naših krmilariev. Zato proč s šepetanjem. namežikavanjem. prilizovaniem In liubimkaniem z narodnimi poslanci!
Z Deklaraciio ie spregovorila učiteljska duša. Spregovorila ie duša zapostavljenih. preganjanih, razžaljeno h In ponižanih. Zapostavljenih od oartizan-
stva. preganjanih, razžaljenih in ponižanih od 'politike, ki ie uvedla v naše vrste hlapčevstvo in dala Oblast političnim mediiem. ki sami doživljajo razočaranja. če ne hodijo prosvetne poti. Nam ie koristnejša pravica od partizanstva. In ako ie nekai slepili, ki ne vidiio poti. iih ne smemo mi deklaraši sprejemati s prezirom in žalitvijo v duši Ne. 7. lin bežni.Io iim moramo prožiti pomoč Tudi ne-udružeiie invalide v nasprotnem taboru moramo obieti s srcem in pažnio, Kar počeniamo. smo odgovorni vsem. vsemu stanu!
In sedaj?
Nekateri kriče. da bi zmanjšali vrednost obsodbe napačne prosvetne politike. Zdi se iim. da ie ta čin grobost, da ie nepopolen. netakten. Oni mislijo, da ie naše učiteljstvo že vse doseglo, da se ie že zabarikadiralo v sebe in v svo.t ego:zem. da ie ono naoustilo svoio divno tradicijo odpora, da tudi ono prezira vsakega, ki gleda naprej in navzgor. V Deklaraciji ie dokumentirana istina. ki nas vodi do intelektualne in psihične svobode na vse strani.
Deklaracija in ideja stanovskega edinstva hoče. da Doide organizacija do skrajnih mei v učiteljski odbrani, pa ma-kar na škodo drugih nenaših stanovskih interesov
Brez stanovskega edinstva ni narodnega edinstva!
Naiprei se mora izvršiti stanovsko edinstvo. da bodo posamezni stanovi ^skupno branil: skurme interese in da iih bodo skuono nospeševali ter « tem tudi dvigali svoio stroko Pri učitelistvu na nrhner: da se bomn skuono borift proti oersekuciiam. oroti premeščanju in krivičnemu postooku pri nameščanjih in nafsl bn katerikoli stranka na krmilu: da se bcmn skupno borili za gmotne interese ori vseh in proti vsaki stranki; da bomo skupno Dosneševali skuDne interese šolstva in narodne Drosvete. Vse ie skunne interese mor» Droelasiti organizacija za obvezne za vse člane, ki bodo morali držati disciolinc- napram vsem strankam v teh obveznih zadevah.
Z uiedinjeniem stanov in zbliževanju v zastopanju vseh skucriih interesov Se bo samonosebi izvrševalo tudi narodno edinstvo.
Iskreno stanovsko edinstvo za pro-sneli stroke dotičnega stanu ie oredoo-soi občemu iskrenemu in pozitivnemu narodnemu edinstvu
Mi ne smemo pred strankarsko politiko ooklekniti. ne smemo živeti več otrovanih duš. ne smemo biti deca blodnje in sramote, ne smemo izgubiti časti in značaja. Praksa ne sme biti več nasprotna teoriji in geslom, ki iih iprogla-šatno! Ne smemo biti ovčiih glav na levjem telesu! Ali smo ovce. ali levi? Borba se vodi med iačiim in slabeišim in če ne bomo mi sami s slabeišim. ki smo šibkejši, kdo bo z njimi?
Pascal pravi: »Razum nas sili naj-imperativneiše od vsakega desoota: če ne ooslušaš despota, ie človek lahko samo kaznovan; če ne slušaš svoiega razuma. ie človek bedak!«
Deklaracija ie bila v stisnjenih srcih. sedai ie na papirju. V najslabšem slučaju bo ta naoir zmečkan, a čas ga bo prinesel pozneje s postoterieno močio in strastjo na dan.
Največji človek je oni. bilo da je mučenik. pesnik ali karkoli, ki strese verige in more reči človeštvu: opro-ščam! Deklaraši. kakor antideklaraši se ne smemo bati in stisniti se v kot in čakati. kai bo. Kakor eni tako drugi, vsi na plan! Da čuiemo Vaša mnenja, kajti kakor Geothe pravi, na svetu ni večje radosti, kakor kadar vidiš, da se ti otvaria iskreno in dobrohotno človeška duša.	Peter Jereb.
Maroinike za 7. številko Zvonika nam Javite zanesljivo do 20. t. m.
Preganjanje učiteljstva na Hrvatskem.
Posebno v veliki meri so se pričela sedaj premeščanja in preganjanja učiteljstva na Hrvatskem. Kakor za Koro-ščeve prosvetne ere pri nas in nozneie. tako ie sedaj obsebi umevno pričelo politično besnenje na Hrvatskem in hrvatsko učitelistvo mora prenašati sadove politične maščevalnosti. Nedolžne družine morajo trpeti radi politike in politične razcepljenosti učitelistva dede obrambe skupnih stanovskih interesov
Obsebi umevno ie organizacija brez moči. ker učitelistvo nasprotnega tabora nodoira direktno ali indirektno preganjanja.
In kdo trni pri tem • učiteljski stan. ki bo trpel toliko časa dokler se ne oklene ¡dele stanovskega edinstva. da bo skupno branil skupne interese.
Izvršilni odbor UJU ie izdal v zadnji »Narodni Prosveti« proglas, v katerem biča in navaja krivice, ki se gode sedal predvsem na Hrvatskem.
Suspendiranje učiteljstva. izmenjavanje nadzornikov, premeščanje učitelistva — stara pesem za učitelistvo. ki se začenja ob vsaki spremembi režima do novega režima, pri katerem se obrne na drugo stran.
Ali ie učiteljskemu stanu to potrebno? Ali bi ne ostali učitelji lahko ravno tako dobri pripadniki strank, če bi se združili skupno v skupni stanovski organizaciji. potom katere bi lahkn branili vsem skuione interese in lahko potom skupne organizacije nastopali proti krivicam vsakega režima?
Ali ne bo učiteljski stan hodil lahko potem svoio ravno oot brez skrbi v dobri veri in zavesti, da ga bo organizaciia ščitila in branila proti vsakemu režimu?
In pri vseh teh razmerah trpi tudi mnogo šolstvo in prosveta.
Osvoboditi učiteliski stan teh zmotnih noti. ki so dosedai podpirale te razmere. to ie naloga nove smeri, ker veliko ie naše DreDričanie da bi tud1« nvni faktorii si ne uoali nikdar nastonati Droti učiteliskemu stanu če bi uvideli, da !e učitelistvo enotno proti obrambi krivic in di) vlada med učitelistvom stanovsko edinstvo. ono stanovsko edtnstvo. na Dodlagi katerega bi se ne branili le skupno Droti krivicam temveč na oodlagi katerega bi tudi dvigali v- -i skuone interese Šolstva in narodne orosvete.
no! Kdor ve k a i je b i 1 o . ne bo pristal na tako Deklaracijo, kdor le trpel in videl druge trpeti, bo odklonil vsak poskus obnavljanja novega trpljenja.
Tovarištvu, ki bode imelo opravka z Deklaracijo, ponavljam priporočilo za premišljevanje te. Ne dajte pa se motiti ne logičnemu filozofiranju nekaterih pre-vnetih deklarantov! Anton Germek.
Tudi učitelji — Srbi uvidevajo potrebo enotnega nastopa.
Podpredsednik UJU, Vlada K. Petrovič piše v »Narodni Prosveti« popolnoma v duhu Deklaracije sledeče:
Mi smo i tada rekli da naša zauzi-manja, kao prestavnika učiteljstva, ne idu za tim da odbrane krive i da svaki akt min. prosvete oglase kao atak na učiteljska prava i učiteljsku stalnost. Ne, mi i danas stojimo na gledištu. da svakdo za svoju krivicu odgovara, da za svoj nepra-vilan rad dobije i kaznu, ali smo odlučno protivni da se ljudi premeštaju bez krivica, po volji ovog ali onog partiskog korteša, da se ljudi suspenduju od dužno-sti i onda kada za njima stoji svetao škol-ski i nacionalni rad.
Ovakvi slučajevi, mislimo, ne deša-vaju se ni u zemljama koje su iza nas a žalosno je i za osudu da se dešavaju i kod nas. Bez stalnosti činovničke nema napretka u poslu a koliko nestalnost učiteljska nudi školi. deci i nastavi o tome i ne treba govoriti.
Oko učiteljstva je stvorena atmosfera uzbudljiva, u dušama učiteljskim zavladalo je ubedenje da niko nije siguran na svom mestu: radio on ili ne, čutao ili go-vorio, ubedenje je da više njega lebdi premeštaj, premeštaj bez razloga, preme-štaj kao proizvod nečijeg čefa i volje. U takvoj atmosferi i raspoloženju od ozbilj-nog rada ne može biti govora; pod takvim
prilikama — gde se svakog časa očekuje premeštaj — u školi zavlada jedno nere-dovno stanje i malo volje.
Predstavnici učitelistva su veoma za-brinuti ovakvim stanjem u prosveti; oni če nači puta i načina da faktima utvrde sve ove nepravilne po školu radtije i da upoznadu i širu javnost sa svima onim
nezgodama koiima su. ni krivi ni dužni. izloženi danas naši drugovi učitelji.
Dosadanji naši protesti i intervencije nisu imale rezultata Mi ce u odbrani naših drugova moramo poslužiti drugim metodama i srestvima. moramo pozvati sve drugove, bilo na jednu vanrednu skup-štinu ili preko zborova, pa da svi zajed-nički nademo puta i načina da zaštitimo od progona one naše drugove, koji svojim školskim i nacionalnim radom zaslužuju
više pažnie od merodavnih i iuče i danas i u buduče.
*
* *
S ponosom lahko rečemo, da slovensko učitelistvo že ubira ono novo pot. ki nam je nujno potrebna za obrambo in dviganje naših skupnih interesov, slovensko učiteljstvo se je že pričelo posluževati drugih metod in sredstev, ker je uvidelo, da so dosedanje metode bile zmotne in kvarne za naš stan in šolo.
Deklaracija jasno kaže nova pota proti nasiljem.
Kaj pa je tebe treba bilo ali učiteljska
Deklaracija.
V tri dele ie danes razdeljeno učitelistvo. organizirano v UJU: Deklaranti. tradicionalci. nevtralci Prvi so deklara-ciio ustvarili, drugi so proti, tretii pa se za stvar dovoli ne zanimaio in stoje ob strani Te vrste pišem v pomislek slednjim in tudi nrvim tovariško svetulem trezno razmišljanje o novorojenem detetu. Deklaracija sama izgleda kot orientalska preproga; od katere strani io pogledaš. povsod ima druge nijanse. Ta ljuba Deklaracija ima 11 členov in tovariš Ločniškar io stavlia za par — majniškt Deklaraciji. Prvi člen pravi, da ima vse učiteljstvo skupile duhovne interese. Ako bi bilo to res. bi ne bilo Slomškove zveze in UJU. ampak samo ena iztned obeh.
Posebno se oovdarja v niei depolitizacijo šolstva. Kako nai se to zgodi, tega Deklaraciia ne pove in kar pove. je edino trditev, »da smemo v tem slučaju računati le nase in vidi danes edini resni protiutež pogubnim strankarskim vplivom na šolstvo v stanovski o r g a n i z a c i i. ki zastopa mnenje vsega učiteljstva in samo strogo varuie nevtralnost na va(e strani. Glasom Deklaracije bo naša stanovska organizaciia in tisti, ki so organizirani v niei. strogo varovala nevtralnost — na drugi strani bodo pa politične stranke in tisti, ki niso organizirani tako delali, da bo niim prav in dobro Stvai ie taka. da imajo v vseh ustavnih državah politične stranke, te oa v svojih programih tudi šolsko vprašanje. Ne vem. kje naj dobimo učitelji
Nasilje nad urednikom Učit. tovariša.
Članstvu!
Pozvan od »Kluba demokratskih učiteljev«, kj se pravzaprav šele snuje je prišel 2. marca t. 1. predpoldne k uredniku »Učiteljskega Tovariša«, c. L. Jelene in ie uredniku javil sledeče:
»Izjavljam, da preklicuiem svojo demisiio in prevzamem s tem zopet mesto poverjenika. Tebe odstavljam kot urednika »Učiteljskega Tovariša« in pre-povem. da bi izšla še kaka številka »Učiteljskega Tovariša« pod Tvojim imenom in urednišvom Izroči mi vse rokopise :n podpiši sprejem pismenega obvestila o tem.
Urednik »Učiteljskega Tovariša«, tovariš Dimnik, mu ie odgovoril, da je ta postopek proti pravilom in ga smatra za veliko nasilje. On (Jelene) ie pravilno podal sam ostavko, izorememba ie bila pravilno prijavljena ravnateljstvu policaje in Glavnemu odboru UJU. ožji sosvet se ie oo čl. 13. pravil UJU pravilno znova konstituiral in mora šele ponovno sklepati, ako ie tak postopek no oraviLili dopusten. Absolutno pa nima pravice od-stavliati ga kot urednika »Učiteljskega Tovariša« in prepovedovati, da bi list izšel.
Jelene: To prevzamem na svojo odgovornost in bodeš moral vsako številko. ki izide Pod Tvojim uredništvom, sam'plačati.
Urednik mu ie pojasnil, da smatra le tov. Gnusa kompetentneea govoriti v imenu ooverieništva. ker ie ta prijavljen po pravilih oblasti. Glede uredništva ie oriiavlien državnemu nravdni-štvu sam kot odgovoren za Pov. UJU in za Ust ter ie vsako postopanje od druge strani nroti Pravilom.
Jelene: »Jaz sem sedai poverjenik. Gnus ie le moi namestnik, ožji sosvet nima nič sklepati o tem.« Sklical bom sam seio ožjega sosveta. Da te odstavim kot urednika, prevzamem na svoio odgovornost.
Urednik; Se Ti ne morem pokoriti. ker ie to proti zakonu in proti pravilom.
Jelene: Bom prepovedal pri tiskarni. da list izide. (To ie tudi poskušal, a predsedstvo tiskarne ie priznalo za ukazovanje v tei zadevi komnetentne le oravomočne člane)
Urednik ie na to sestavil brzojavno obvestilo o dogodku na vse člane ožjega sosveta, da iih informira o položaju
Jelene: Te brzojavke ne smejo Iti na račun ♦ooverieništva.
To ie bil dogodek v uredništvu »Učiteljskega Tovariša«.
Zadnja imenovanja.
tisto moč in voli v. da ločimo šolstvo iz programa političnih strank. Kdor to misli. si dela prazne iluzije. Preteklost nam pove. da so imele šolo in učitelistvo že različne stranke v rokah, to ie v praksi tudi danes in bode najbrže tudi v prihodnje
Ako bi danes dobila SLS zopet vpliv na šolo in učitelistvo. bi se godile stvari, ki bi ne b:le liube učiteljstvu naprednega mišlienia Toda glasom Deklaraciie bi organizaciia ne smela ganiti, s prstom, ker člen III. točke 5. pravi dobesedno: »Vzgojno prosvetna vprašania in zadeve. v kolikor (!) se smatra organizacija poklicana, da iih rešuje, se nai obravnava v okviru onih načel, na kaWe lahko pristanejo vsi č 1 a n i. ne da bi prišli v načelne konflikte s svoio vestio(!) in svetovnim nazorom (!)..
V točki 4. istega člena oa pravi: »da ne sme organizaciia propagirati nobenih idej (!) in teženj (!). ne kulturno-politič-nih. ne socialno-političnih. ne drugih (!). ki bi nasprotovale prepričanju enega dela članstva, ali ki bi ustvarile načelne pomisleke proti vstopu v organizacijo.«
čemu nam bo potem organizacija ako učitelji ne bomo smeli obravnavati naših najvažnejših vzgoino prosvetnih vprašanj in zadev, ako bomo morali molčati o kulturno-pi o 1 t i č n i h in socialno- p o 1 -tičnih vprašanjih Ali si bomo nadeli varuštvo v teh vitalnih zadevah. Kaj nam bodo v organizaciii prosvetni in drugi podobni odseki?! Tako ukleniti se ne damo. varuštva smo se otresli že dav-
Akoprav pravi Shakespeare, da j"e vsako mesto; na katero pada nebeško oko. človeku srečno zatočišče, vendar vemo sami. da ~otovo Shakespeare ni mislil tedai na sedanje učitelie, kajti drugače bi bil raje kaj druzega napisal. Učitelji verno, da ta krilatica ne drži In to najbolj svedoči borba za razpisana učna mesta in hrepeneče uoanie onih. Id so se ie udeležili
Da gremo k stvari Deklaraš sem! Iz nasprotnega tabora se predbaciva. da so nri zadniih imenovanjih prezrli učiteljske zastopnike, da so na odličnejša mesta postavili Slomškarie. akoravno so mnogi napredni kompetenti starejši m boljše Kvalificiran in da so popolnoma prezrli naše ljudi.
In vse to pripisujejo uspehu Deklaracije. Hočemo dokazati nedolžnost Deklaracije na tem grehu.
Ozrimo se v polpreteklo dobo. ko ie še Deklaracija spavala v srcih. Itneh smo Koroščevo vlado. In tedai so šla imenovanja pred ministra tudi v obratnem redu kakor smo mi želeli. Mar ;e bila tedai tudi kriva Deklaraciia? Ne! Naše predstavništvo se ie politično eks-noniralo. torei minister ie tedai podpisal, kar ni bilo oo voli; našim stanovskim voditeljem. Torei. to ie bil uspeh antide-klarašev!
Kdai so slušali glasove naših zastopnikov? Ko ie bila le ena stranka na moči. Zakaj? Ker so bile vodilne osebe našega ooverieništva v taboru te stranke. Čim na se ie režim neusmiljeno pre-okrenil. so prezirali niih predloge, a po nas so Dadale brce. ki lih zares nismo zaslužili. In te brce so rodile Deklaracijo!
Če pomislimo, da so vse politične stranke od danes do jutri, a učitelski stan da bo večno eksistiral. ie iasno. da se naša stanovska organizaciia ne sme naslanjati na nobeno stranko.
Torej. Deklaraciia ni prav nič kriva na kričečih slučajih pri sedanjih nameščanjih. Bolj umestna ie sumnia. da ie v nas videl minister prosvete poslušne ovce naših vodii. ki niso bili v skladu z njegovo ideologiio.
Mi hočemo biti kot organizacija izven vsake stranke in imeti svoie zastopnike v namestilni komisiji, ki bodo čuvali objektivno pravice prošniikov.
Sicer pa že od prvega do poslednjega učiteljskega natečaia za razpisan.i mesta postoii veliko krivic. Tako se ie dogajalo. da so mesta dobivali liudie brez dece in potrebe, a jih niso dobili učitelji z deco za šolanie. katerim so ta mesta potrebna kot vsakdanii kruh
Kako ie to mogoče? Čisto lahko! Ko začne komisi ia svoie delo. tedai se na nio pritisne, in vsai na drugo mesto postavi ministrovega prijatelja ali prijatelja njegovega nriiatelia. akoprav ima slabo kvalifikacijo. Čim to komisiia stori ie ta ministrov oriiateli ali prijatelj ministrovega prijatelja siguren, da bo imenovan. Miirster ima to zakonito pravico in njegov akt imenovanja ie popolnoma zakonit In kakor ima vsak minister toliko priiateliev kolikor političnih pristašev, ie to izigravanje zakona pogosto
Vem leka tei rani: ministru naj predloži namestilna komisiia samo enega komoetenta. S tem se odkloni nevarnost zamenjave predloga namestilne komisije.
Da ie Deklaraciia kriva grehov se-daniih namestitev, ie ialova. Sicer ni leno. da podtaknejo Deklaraciji nekaj, kar Deklaraciia ni zaslužila. Nai izoregovorf Maks?m Gorkii
»Svet ne živi od grehov grešnikov, temveč od dobrih del dobrih liudi Ni sveteišega heroizma od samozatajevanja za dobro in svobodo vseh.
.losiD Desnic.
Ali res Deklaracija ni bila potrebna ker imamo § 2. pravil UJU.
Nekatera društva so v veliki zmoti, ker se sklicujejo na čl. 2. pravil UJU. češ. da vsebuje vse kakor Deklaracija.
Ta društva so zato v zmoti, ker gledajo čl. 2. pravil UJU iz leta 1920.. kr niso več veljavna. Danes so v veljavi pravila iz leta 1923.. ki so bila natisnjena v »Učiteliskem Tovarišu« in katera nimajo tako točno stilizirane smeri, kakor prva pravila.
Do odločitve smeri stanovske politike ie moralo priti, ker se bivši poverjenik tov Jelene ni strinjal s smerjo, ki jo ie zastopal »Učiteljski Tovariš« in katero ie odobravala dvetretiinska večina članov ožjega sosveta Bilo ie torej ita--čelno nasprotstvo med člani ožjega so-
sveta in vodstvom poverieništva. ki se ie moralo razjasniti in nri čemer se ne sme iz načelnega vprašanja napraviti osebno vprašanje.
Sam bivši poverjenik tov. Jelene je zahteval, da pride ta točka na dnevni red seie širiega sosveta in da se tam odloči smer naše stanovske politike In »Učit Tovariša« Ni na on zastopal smeri. ki io vsebuie Deklaracija, temveč strankarsko orientirano smer organizaciie. in sicer celo še zelo enostrano strankarsko orientirano smer. #
To se je pokazalo tudi na sejah ožjega sosveta Tedai ni nihče vedel o Deklaraciii, ker to ie sestavilo Mežiško društvo šele 30. decembra 1925. ko Je
oreielo dnevni red seie širiega sosveta, ki ie bil objavljen v »Uet. Tov.« od 24. decembra 1925. na katerem ie bila tudi točka o smeri naše stanovske politike v organizaciji.
Mežiško društvo ie s tem zavzelo le svoie stališče k tej točki in ie hotelo.
da bi se v tej smeri gibala tudi naša organizacija. če se za nio izreče večina.
Velika zmota ie. če se nekatera društva izogiblieio izreči svoie iasno stališče samo radi osebne strani zadeve. Ore za bodočnost našega stanu in naše organizacije in ne za ali proti osebam.
Izjava za člane Kočevskega učiteljskega
društva.
Da ne bo n!hče begal učiteljstva kočevskeea okraja s trditvijo, da sem se Vam vnovič pridružil radi želie no predsedstvu v okrajnem učiteljskem društvu, iziavliam kategorično, da ne reflektiram na predsedstvo v tukajšnjem okrajnem učiteljskem društvu in da odklanjam brezpogojno vsako kandidaturo v odbor društva.
Zakai sem odložil predsedstvo in Izstopil iz društva z 31. decembrom 1924, veste prav dobro.
Vračam se v Vaše vrste v zarji Deklaracije. ki je preizkusni kamen našega oreroienja in preloma v preteklosti.
Izpodleti li naš preporod ob čereh osebnosti in vtone v političnih globinah — ootem nam ni rešitve in bodočnost bo s prezirom zrla na nas. ki se nismo zavedali. da smo oiionirii preroda, da smo vzgoiitelii naroda v težkih dneh. ne pa sluge režimov in politikov
V Ribnici. 7. marca 1926.
Anton Mervič.
RADOSLAV KNAFLIČ:
Proglas - Deklaracija
*
Ob presojanju proglasa se ie treba poglobiti v njegovo vsebino, a tudi v način, kako se ie proglas spravil v učiteljski svet.
A. Vsebina
Proglas nam v XI. členih natančneje razlaga to. kar nam nove vsebina člena 2. naše osrednje organizacije UJU prav na kratko. (Večina članov ie v zmoti, ker se sklicuje na čl. 2. pravil UJU iz leta 1920.. ki ie bil pa leta 1923. izDremenien in ne označuje več tako točne smeri. — Op uredn.) On nam pravzaprav ne pove ničesar novega, temveč nam podava samo način, kako iz-vršujmo vsebino določb imenovanega 2 člena. Sklepati o proglasu se torej pravi sklepati o načinu izvrševania člena drugega naše osrednje organizacije UJU.
Stavim predlog: Učitelistvo Mariborske oblasti skleni: »Drava mora teči mimo Maribora, pri Sv. Petru io mora zaviti na iug. potem mora teči mimo Ptuja. Ormoža ter se mora pri Osjeku izlivati v Donavo!« Čemu ta smešen predlog in sklepanje? Saj teče Drava od ©amtiveka. pokoravajoč Se naravnim in zemljepisnim zakonom, brez našega skle* panja v tei smer: proti izhodu. Vkliub temu ie znak razumnosti, če razkrijemo vzroke, zakai zaviie Drava ori Sv Petru proti iugu. zakai io potem zaviie proti izhodu itd Vzroke tega nienega toka najdemo v zakonih fizike in v tvorbi zemlje (geologije).
V tei prispodob' se nahaia tudi naš proglas, viie se namreč skozi člen 2. naše ujediniene osrednje organizacije. Iz-©remirtiaioč spotoma svojo smer. proti našemu središču — Beogradu. Pisatelj proglasa ie sicer tuintam /agazil v protislovja. porabil mnogo, mnogo besed tet ie v eni točki udaril v lice najboljši učiteljici vseh narodov — zgodovini, a storil ie dobro, da ie ž niim slovensko uč-telistvo pozval na izpit. če smo dovolj zreli in usposobljeni svoie stanovske m Šolske zadeve presojati 7. dobrim, zadostnim ali nezadostnem uspehom
Proglas pravi v 2. točki II. člena, da ie razoolitičeme (depolitizacija) »šolstva« (ne šole) obče priznana narodna potreba, s katero se kriie naš interes. Dosedai to ni bilo obče znano, a še manj priznano, čuli so se le posamezni glasovi v tem smislu. Da nam bo mogoče razpolitičenje šolstva nrav spoznati, čuj-™ torei naiorei zgodovino!
1. Cesarica Mariia Terezija ie dobro spoznala važnost šolstva za državo. Izrekla ie svoi proglas na kratko samo s
* Opozarjamo na sklep org. eksekutive. da uredništvo ne prevzema prav v nobenem oziru odgovornosti za podpisane članke, tudi ne vsebinsko, kar velja tudi za ta članek.	Unedn.
tremi besedami: »Schola politicum est!« = šola ie politična zadeva! Kai ie ona v izvršitev tega svojega proglasa ukrenila, da bi takratno skromno šolstvo iztrgala iezuitom iz rok in ga povzdignila, nas uči zgodovina pedagogike Malo besed, mnogo dejanja!
2.	V Slomškovem času. predno se le bil na podlagi avstrijske ustave izdal državni osnovni zakon, po koiem so dali tudi nam Slovencem pravico, dobiti vse svo;- šole v slovenskem jeziku, ni naš takratni najboljši pedagog, nisateli In pesnik Anton M. Slomšek žalibog smatral šole za narodno politično zadevo, t i. 011 je naše šolstvo menda nevede in nehote že v naprej razipolitičl. Takrat namreč nemški narodni čut (nacionalizem) v avstrijski državi še ni bil toli razvit, da bi hotel škoditi nenemškim narodom ter s tem postati šovinističen, zato se ie takratni naučni minister po rojstvu Nemec, v šolskih zadevah po Sloveniji rad obračal po nasvete k Slomšku. Med drugim ga ie vprašal, ali nai se v naših sredniih šolah še nadalje podučuie samo nemško ali na slovensko. A. M. Slomšek ie bil izvrsten dušni pastir. dober pedagof sloveč pisatelj In pesnik, toda čudovito slab narodni politik. le tako ie mogel predlagati naučne-mu ministru, nai bodo naše srednie šole še nadalie samo nemške, slovenščina pa se uči kot predmet, kaiti manjka nam slovenskih učnih knjig Slomšek se žalibog ni soomnil. da bi uprav to pomanjkanje v enem do dveh ali treh letih rodilo slovenske učne krnice. Profesorji b! bili namreč orimorani. se za vsako učno uro pismeno na poduk pripravljati, iz česar bi v par letih nastale učne knjige. V svoji narodno-Politični nevednosti (zaslepljenosti) in v svoii krivi sodbi nam ie Slomšek orizadial velikansko kulturno škodo, zaradi niegove narodne nepolitičnosti smo bili obsojeni ostati še nadalie manjvredni narod, pravi duševni suženj nemštva
3.	Nemci so že zgodaj spoznali, da ie šolstvo odlična državna in narodno-politična zadeva, uvedli so v avstrijski državi dualizem. s čimer so vrgli šolo v moč nemštva in madiarizaciie. V poznejših letih se ie sicer meri učitelistvom, tudi med nemškim, noiavilo gibanje P" podržavlieniu šolstva toda nemški šovinizem tega ni dopustil. Nemci so sc namreč zavedali, da bi se iim s oodr-žavlieniem slovenska šola kmalu izmuznila iz njihove nadoblasti Slovenska šola ie ostala tudi v naprej politično razdeljena na 8 deželnih uprav (Štajersko, Koroško. Kranjsko. Primorsko. Trst. Gorico. Benečijo in Ogrsko), med kojiml ie le na Kranjskem šele v novejšem času prodrla nemški led v skromni meri. Pod Avstrijo ie bilo slovensko šolstvo v službi oohemčevanla nemške državne in narodne politike.	(Dalje prih.)
SploSne vesti.
— Tovariš poverjenik Gnus ie prejel te dni od okrajnih učiteljskih društev brzojavke, v katerih društva priznavalo sedai edino njega kot legalnega predsednika poverieništva in vodio naše organizacije. mu izrekajo Polno zaupanje ter ga pozivajo, nai vztraia na svojem mestu v korist našega stanu in v interesu naše organizacije. Več društev" ie poslalo tudi protestne brzojavke proti nasilju na uredništvo »Učiteljskega Tovariša«. Konstatirati na moramo, da so
ista društva, ki priznavalo nuino potrebo. da se vztraja Dri novem položaju, nriznala na svojih zborovanjih tudi tov. Jelencu zasluge, ki si iih ie pridobil v preteklosti za naš stan.
— Upokojitev nadzornika M. Matka. Ze zadnjič smo Doročali o nenadni upokojitvi tov. Matka. nadzornika za novomeški okrai Slučai ie zelo značilen, ker ie tako nenaden in brez vsekakih predznakov Sled nam oa kaže iasno notica »Slovenca«, ki ie prvi poročal o upoko-
jitvi. Gre torei iasno zopet za lajiške vplive na učiteljska nameščanja in premeščanja. ki so se razpasli v polpreteklih dobah tako zelo. da se nam zde danes že skoro samoposebi umevni. Toda takim kvarnim vplivom se mora učiteljstvo samo pričeti upirati in iih izpodbijati. če noče dopustiti, da nastanejo razmere. iz katerih bo težko zopet naza.1 v moralno atmosfero. Zadnjič smo osvetlili slučai s stališča kršenja zakona, ker se upokoie uradniki 'pred dovršit vi jo polne službene dobe. Prosvetno upravo oa opozarjamo, da s takimi slučaji krši m kvari še drugo, moralno osnovo in vero v pravični postopek Dri svojih na-stavnikih Pri vsakem takem dejanju bi bilo namreč navesti uradniku vzrok takega postopka / niim. oziroma izvesti bi se morala orei disciplinarna preiskava, preden se kaznuje in oškoduje državnega uradnika. Oglasiti bi se Da morala ob takih slučaiih tudi vsa okrajna učiteljska društva in bi morala dvigniti svoi glas v obrambo pravnega DOstODka 7. vsakim poedinim članom našega stanu.
—	Delovanje Izvršnega odbora U.IU v Beogradu »Narodna Prosveta« z dne 7. marca 1926. štev 17. poroča: Na seji Izvršnega Odbora dne 30. januarja t. 1. ie bil prečitan dopis UJU — poverieništvo Ljubljana, ki noroča o osebnih Iz-Dremembah v vodstvu. Odbor ie vzel iz-oremembe na znanje.
—	Na naš doziv. da nai se iaviio kričeči krivični slučaii Dri zadnjih nameščanjih se ie odzval le en tovariš. Ožji sosvet ie v zadnii seii razmotrival ta slu" čai in ie sklenil, da bodo zastopniki do-verieništva ori prvi priliki opozorili g. šefa prosvetnega oddelka na ta slučaj.
—	Opravilne doklade šolskim upraviteljem izplačane Finančna delegacija ie iznlačala te dni šolskim upravite-liem opravilne doklade za leto 1923.. do činovniškega zakona. V tem tiči tolmačenje. da smatra državna uprava z uve-liavljenjem fin. zakona dotične člene šolskega zakona za razveljavljene.
Za sreskega šolskega nadzornika v novomeškem okraju ie imenovan Ivan Piriiat. šolski upravitelj v Žužemberku.
—	Zadnja imenovanja v ljubljanski oblasti Ni krivda organizacije, če se niso pozvali učiteljski zastopniki v name-štilno komisijo, posebno oa ie krivično, da spravlia bivši poverjenik to zadevo v sklad z depolitizacijo organizacije, če b! bilo onim. ki sedai obtožuieio. kaj na stvari in dobrobit učiteljstva. bi sami izvajali konsekvence in s tem zagotovili upoštevanje učiteljstva pri namestitvah. Tudi očitek, da se ie učitelistvo obračalo do političnih strank, nada nazaj, ker se ie k temu učitelistvo nre.i vzgajalo in se ie upoštevanje partijskih pogledov pri nameščanjih podpiralo. Naloga nove smeri ie. da predvsem pri učitelistvu samem iztrebi te navade in da bo učitelistvo samo pristalo na pravični postopek pri nameščanjih, ker potem tudi drugi ne bodo mogli uganjati partizanstva z učiteljskimi nameščenii Sicer ie pa veliko vprašanje in se ne more brez stvarnega upogleda soditi, ali so bili prvi ali drugi predlogi pravičnejši in pravilnejši, če iih gledamo strogo s stanovskega stališča. — Organizacija ie pozvala prizadete. da iaviio slučaie potem svojih predsednikov ooverjeništvu, ker brez stvarnih podatkov ni mogoča obramba. Lažie ie slepomišiti z imenovanji 00 političnih listih.
Prosvetni odsek poverieništva UJU je prejel v oceno in razmnožitev: Dvogovor: »Dvoboj med velikim i n malim« ter igrico: »Za -morčki«. Ker nista avtorja imenovanih del znana, pozivamo odoošiljatelia, da nam iavi vsat naslov in avtorja imenovanih del
—	Brez mesečne plače ie ostal 1-marca velik del zagrebškega državnega uradništva. To neprijetno presenečenje so doživeli vsi sanitetni uradniki, del upravnih uradnikov, srednješolski profesorji in učitelji. Dolge vrste uradnikov ln uradniških soprog, ki so prišle z dežele, so se vračale s kislimi obrazi z državne blagajne. Denarja ie namreč zmanjkalo, drugega so pa v Beogradu pozabili nakazati. Na začudena vprašanja se ie uradnikom odgovarjalo, da ni mogoče natančno povedati, kdaj dobe plače. češ. to utegne trajati dva. tri dni. mogoče pa tudi osem. Več učiteljev iz province si je moralo v Zagrebu izposoditi denar, da so se mogli peljati domov. Malomarnost odgovornih 'krogov zasluži naiostreiišo grajo, posebno še spričo dejstva, da nas diskreditira v inozemstvu.
—	Tovarišicam. ki prihajajo v Ljubljano. priporočamo, da naj si ogledajo
ARGUS 1» naž nalboljgl Informacijski zavod_
ARGUS I™» " vseh mestih svoje poverjenike ARGUS daje Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, tiflovsko-Industrljsklh podjetij In privatnikov ARGUS-ova Informacije so vsikdar točne Izčrpne
In hitre__
ARGUS 88 nahaja v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ARGUS-ov	Ie a brzoiavnl naslov Argu«
Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt na Turjaškem trgu štev. 4, I. nadstropje. Marsikaj lepega je videti tam. za kar se še malo ve.
—	Nisem še nikjer v nobenem listu bral kak napad na meščanskošolsko. srednješolsko in visokošolsko učitelistvo» ker ima svoio skupno organizacijo za vse člane na osnovi, na kateri ie edino možno ohraniti stanovsko edinstvo Samo mi ie ne bi smeli imeti in io kaipak tudi ne bomo imeli, ako borno vpraševali druge, katerim naše stanovsko edinstvo ne more biti v njih interesu Tovariši! kjerkoli ste in karkoli ste Do svojem mišljenju, usoda naša se sedai kuie. kuimo si io sami brez duhovnega varuštva kogarkoli izven stanu.
—	Podpisovanje člankov ie zahtevalo uredništvo in odklanja to odgovornost glasom skleoa eksekutive ožjega sosveta samo od onih. ki so pisali za. ali Da hočejo pisati proti Deklaraciji. Na tem vztraia še sedai. ker hočemo poštenega in odkritega idejnega boia. Samo-obsebi Da ie umevno, da uredništvo ne zahteva podpisov ori onih člankih, ki se tičeio naše šolske uprave in graiaio na podlagi deistev v dostoini obliki napake in krivice, katere se dogaiaio. Za take članke prevzame seveda uredništvo stanovskega glasila samo odgovornost
—	Občni zbor »Učiteljskega doma v Mariboru« se vrši na Jožefovo. t. i. 19. t. m v deški meščanski šoli v Mariboru 7 običajnim dnevnim redom. Začetek te napovedan namenoma na 9. uro. da se zamore no pravilih začeti ob 10. uri. ker pri tako mnogoštevilnem članstvu ni pričakovati. da bi bil sklepčen že ob 9 uri. Razpravljalo se bode tudi o eventualni izpremenitvi društva v zadrugo, na kar posebno opozarjamo Odbor iskreno želi. da bi se udeležilo občnega zbora članstvo v velikem številu, zlasti pa. da pošlje vsako učiteljsko društvo vsai po enega zastopnika, da bode tolmač želi članstva v dotičnem okraju, obenem oa tudi. da mu zamore podati iasno sliko o delovanju našega društva.
—	Članom(icam) učiteljskega društva za mariborski šolski okrai se naznanja. da bo podal tov. sreski šolski nadzornik na zborovanju 13. t m nekatera navodila glede izpolnitve uslužbe-nega lista. Vsak si nai torej že prei sestavi eventualna vprašanja točno in precizno.
—	Maturanti(ke) Ljubljanskega učiteljišča 1. 1920 in 1921.! Ob Drvi petletnici mature se zberemo v restavraciji Dri »R o ž i«. Židovska ulica, v zgornjem salonu v četrtek 1. aprila okrog i>ol 20. ure Po možnosti nai se udeleže sestanka tudi oni sošolci - vojaki, ki so oredčasno maturirali! Do svidenja! — M r o v 1 j e.
—	Glavni seznam knjig knjigarne Učiteljske tiskarne ie popolnoma pošel. Toliko v znanie učitelistvu. knjižnicam i. dr., ki se obračajo na kniigarno 00 gorenji seznam.
FINK: ZBIRKA NAREDB IN ODREDB ZA OSNOVNE IN MEŠČANSKE ŠOLE TER UČITELJIŠČA V SLOVENIJI
V. zvezek (Za dobo od 1. jul. 19*24. do konca 1.1925.) izide v najkrajšem času v založbi SLOV. SOL. MATICE, toda zunaj okvirja vsakoletnih rednih publikacij, nakar šolska upraviteljstva in vse učiteljstvo pravočasno opozarjamo. Poleg običajnega gradiva bo obsegal V. zv. natančen indeks vseh na-redb k vsem petim zv. Za naročila se bo obračati na knjigarno
UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
—	Prijave /a orejemanie draeiniskih doklad bode založil ekonomat finančne uprave v Ljubljani. Tiskovine doslei še wiso dotiskane
—	* Uslužbenski list se dobi proti uradnemu naročilu samo pri kr. zalogi šolskih knjig v Ljubljani.
Tvrdka F. Meršol nasl.. zaloga ženskih ročnih del se nahaja sedai Wolfova ulica 5 — Glei inserat.
—	BLAOA.INIKE OKRAJNIH UČITELJSKIH DRUŠTEV opozarjamo na termin 15. marca Članom društva, ki ne bodo izpolnili obveznost napram blagajni noverieništva do navedenega dne. bomo liste ustavili.
Učiteljski pravnik.
§ Na zadevno, vprasanfe odgovarjamo. da so k uslužbenskim listom potrebni tudi prepisi krstnih listov uslužbenca in otrok.
Učiteljski pevski zbor.
NEKAJ MISLI PRED NASTOPOM PEVSKEGA ZBORA SLOV. UČITELJ-STVA.
Vsak začetek ie težak. Še težie.je ustvariti in organizirati v današnjih razmerah enoto kot ie. oziroma kot bi moral biti pevski zbor slov. učitelistva. Težkoče in ovire so hvalabogu po večini le tehničnega značaja. Že dosedanje delo v zboru ¡p dokazalo, da so med članstvom zbora liudie. celi pevci, ki imaio veselie in voljo dela. Prehod čez ovire, ki iih ima zbor pred seboi pa zahteva poleg veselia in gole volie tudi deiansko požrtvovalnost in opustitev marsičesar. kar vpliva razdiralno na razvoi: to se bo pokazalo na noti. ki io bo ubiral zbor. k o bo hodil in r. e bo hodil v pravo smer Do sedaj so se vršile štiri skupne pevske vaje in k vsaki izmed teh vai so dohaiali no večini novi pevci in pevke. tako. da so se udeležili štirih vai štirje skoro novi zbori Težko ie bilo zlasti z moškimi, ki so zaooslent ob nedeljah v obrtno - nadaljevalnih šolah.
Tak ie bil prvi začetek. Vodstvo pevskega zbora ie pa "Stvarilo že do danes noložai. ki bo omogočal vsakemu članu redno obiskovanje pevskih vai in udeistvovanip v prid zboru. Izposlovalo ie za člane zbora od ministrstva oro-svete pavšalne dopuste in pevske vaje se bodo vršile v skrajni potrebi tudi med tednom Kakor ie imel zbor veliko za-slombo v bivšem šefu ljubljanskega prosvetnega oddelka g dr. Pestotniku. tako ja našel veliko razumevanje za svoie težnie tud; v osebi e. dr. Lončarja Pev-^emu zboru sta naklonjeni tudi obe strokovni zvezi, in prav tako toplo fe pozdravila zborovo ustanovo vsa naša iavnost v državnih rneiah in izven niih. Učiteljstvo iugoslov konservatoriia v Ljubljani ie pripravljeno" sodelovati ob vsaki priliki, Oporo ima zbor torci od vseh strani. Uspehi bodo zaviseli le od članstva in bodo oomenjali pravično ln značilno merilo za -možnosti in razume-vanie današnje dobe Dober pevski zbor bo gotovo steber mlademu in zdravemu pokretu med slov. učitelistvom. Pesem druži. To vemo že od nekdai in v zad-niem času ie dokazal to resnico bratski pevski zbor primorskega učitelistva. ki ima za seboi še hujše čase raznih borb. nego učitelistvo v drž. meiah Jugosla-viie.
Naloga vodstva pevskega zbora je ustvariti vzoren zbor. ki bo ponesel jugoslovansko pesem tudi preko narodne. in državne, meie: s pesmiio bo ponesel v svet tudi sebe in ugled lastnega stanu Pogoii za ustvaritev takega zbora so dani in uspehi ali neuspehi bodo po-meniali al; zrelost, ali nezrelost slov. učitelistva
Kupite „ZVONČEK"!
UPRAVA ZVONČKA
ima naprodaj sledeče letnike Zvončka:
LETNIK 1919, 1920, 1921, 1924 in 1925.
Cena nevezanim letnikom d 30 Din, vezanim d 45 Din.
TOVAR1ŠICE IN TOVARIŠU
Pridobite nam na vsaki šoli vsaj dva odjemalca za stare, še vedno aktualne letnike Zvončka.
k nastopoma 20. jn 21. t. m sledeče: Program ie tak. da ga bo mogoče izvajati z zborom, kakršen ie danes. Nastopa sta poleg tega tudi organizatoričnega značaja. Za idealno izvedbo idealnega programa bi potreboval zbor dve leti rednih tedenskih vai. Leno ie da počasti zbor s svoiim nastopom H. Sattneria ob njegovi 75-letnici. če praznujemo tako radi vse mogoče jubileje in če počašča-mo vse zaslužne može našega naroda, ie sveta dolžnost, da se spomnimo H Sattneria. moža. ki ie doprinesel za naš narod mnogo in mnogo več. neeo se misli in govori
Kdor pozna zgodovino slov. pesnr, kdor ve. k a i ie našlo pot med širok narod in kdor ve v koliko ie prodrla taka in taka glasba v ljudstvo. ta razume kai nam ie bil in nam ie H. Sattner. Slov učitelistvo pozna deželo boli kot mestna gospoda in če nroslavi H. Satt-neriev jubilej, ie le dobro znamenje zanfe.
Pevski zbor nastopi 20. in 21. t m. v »Unionu«. Prvi nastop se vrši ob 8. zvečer, drugi ob 3. popoldne. Spored obsega A. Lajovičevo »Gozdno samoto« za troglasen ženski zbor in orkester. h. Sattnerjevo »Jefteievo prisego« za mešani zbor pomnožen z otroškimi glasovi, soli in orkester, a capella-zbor »O. nevihti«. »Oi planine« in »Po zimi iz šole«; zadnie dve navedeni točki proizvaja združen srednješolski zbor Prvo točko obeh koncertov bo tvorila S Premrlova »Naša pesem« za mešani zbor in orkester. Solo-vloee ie prevzel g Julij Bet-teto in dve članici pevskega zbora.
Anton Sever.
— Tovariš«! Stojimo pred koncertom. Zavedajte se tega in naredite v področju svoie osebe in svoie okolice vse, da bo uspeh čim vrednejši slovenskega učitelistva! Bodite točni sami. da bodo točni in pravični tudi drugi, ki nas bodo sodili Ne zanemarite kar najuspešnejše agitaciie za udeležbo vseh. ki so vezani na vas in vi nanie. Učiteljski koncert naj bo praznik vsega slov. učitelistva. Nihče na i ne ne manjka! Naša not gre navzgor — zavedajte Se! Dneva koncertov nai bodeta liudska tabora, kamor bo nrl-šlo vse. kar čuti z učitelistvom in za kogar čuti tudi ono. Za enkrat: agitacija, agitacija, agitacija, drugo damo sami! Pevski pozdrav! — A. Sežun
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih drufitev v Sloveniji.
Vabila:
=• UČITELJSKO DRUŠTVO LItijskega sreza zboruje v Ljubljani na državnem moškem učiteljišču dne 20. marca 1926 ob pol 9. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1 Poročilo predsednika. 2. Razprava o Deklaraciji; pro-govorniki, ki žele o tej temi govoriti, nai se vsai tri dni pred zborovaniem pismeno iaviio oredsedništvu. 3. Razprava o poedinih točkah okrožnice poverjeništva UJU v Ljubljani glede izprememibe pravil 4. Prosti predlogi.
= novomeško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne IS. marca t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v osn. šoli na Mirni po tem dnevnem redu: 1 Poročilo predsednika. 2. Izprememba pravil UJU. 3. Razgovor o Deklaracij', določitev za in proti-govornika. 4. Uči-teliev značaj ie naiiačie vzgojno sredstvo; poroča tov. A. Ahačičeva. 5. Slučajnosti. Kosilo ie prijaviti pri tov. šolskemu upravitelju na Mirni. Železniška zveza ugodna. Zaradi važnih točk dnevnega reda pričakuie polne udeležbe, za odbor — predsednik
= občni zbor učiteljskega društva za marenberški okraj se vrši v soboto, dne 13. marca 1926 oP 9. uri dopoldne v Vuhredu v šoli. Dnevni red*- 1. Poročilo predsednika. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja. 3. Dopisi, društvene in stanovske zadeve 4. Poročilo tov. Jurančiča o seii širiega sosveta dne i. januarja 1926 v Ljubljani. 5. De-klaraciia — poroča tov. Mirko Lešnfic. 6. Razgovor in predlogi o sprememPi pravil UJU 7 Poročilo društvenih funkcionarjev. 8. Volitev novega odbora. 9. Slučajnosti. — Odbor.
= dolenjelendavsko učiteljsko društvo bo imelo dne 22. marca ti ob 9 uri dopoldne vsled zahteve društvenih članov, ki so dne 4. marca 1926 podpisali iziavo. nai se skli-
če izredni občni zbor. v Hotiški šoli zborovanj z naslednjim dnevnim redom: 1 Sklepanje o načinu razpravl'ania o Deklaraciji. 2. Nove volitve. Dolžnost vseh članov ie. da se udeleže izrednega občnega zbora. Kot tretia točka sledi predavanje o živčevju. — P e t e r n e I. t č. predsednik
Porodila:
- UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BREŽIŠKI IN SEVNIŠKI OKRAJ ,e
zborovalo dne 13 februarja 1926 v Brežicah — Navzočih 63 članov od 84.
Pozdrav Društveni nredsednik se v pozdravu na navzoče spornima prerano umrlega tov Justeka Tominca. nakar navzoči zakličejo »Slava«. Nadalje se predsednik zahvali sreskemu referentu tov. Drnovšku 7a sdoboko zamišljen poslovilni govor ob odprtem grobu ter vsem tovarišem in tovarišicam. ki so prihiteli od daleč in blizu, da oočaste dragega nam tovariša na njegovi zadnji ooti. — Na predlog tov. Knapiča se namesto venca na grob umrlemu tovarišu pokloni iz društvene blagaine znesek 500 Din Učit. konviktu v Ljubljani
Poročilo tajnika Iz tega posnemamo. da ie imelo drušvo v preteč enem poslovnem letu 5 zborovani in pri istih štiri dališa predavania Zborovanja so bila dobro obiskana Društvo šteje sedal 84 članov
Poročilo blagainičarke ie nodala tov. Gomilškova Lj Vseh dohodkov ie bito 15.670.92 Din. izdatkov 11.548 Din; prebitka torei 4122.92 Din. Članarino so poravnali vsi člani
Poročilo o seli širiega sosveta z dne 10. ianuaria 1926 t'e podal tov Pečnik J. Na želio nekaterih tovarišev se ie prešlo takoi za tem k podrobni razpravi o zru<-ni Deklaraciii. Vnela se ie zelo živahna in ostra debata, končno na ie pri glasovanju večina Deklaracijo odklonila
Članarina za leto 1926. se ie znižata za 20 D:n. Redni člani plačaio skupno 160 Din (110 pov. + 20 društvo + 30 Šolska Mat:ca). Z učitelji poročene učiteljice plačaio 60 Din (40 pov. + 20 društvo).
Volitve. Ker so dosedanji predsednik Pečnik J., tainik Ravbar in blagajnl-čarka Gomilškova Lj radi prezaposlenosti vztraiali na tem. da ponovne izvo- -litve ne sprejmejo, se ie z vzklikom izvolil sledeči nov odbor: Vnglar. Vadnal, Aparnik, Šuligoi, Jakopec. Kladnik Namestniki: Pečnik J.. Tominc Ida. Čer-nelč.
Predavani? tov. Jakopca »O predvojnih uč telili s k 'i h o r g)a niza-cijah v Rusiji« se ie radi obširnega dnevnega reda preložilo na nrihodnje zborovanje, ki se vrši meseca aprila v Brežicah.
Književnost in umetnost.
Vse !u navedene knjige In publikacije se dobe v Učiteljski knjigarn! v Ljubljani.
FranSiikanska ulica St. 6.
Ocene.
k Nova mladinska knjižnica. V
mladinski literaturi je zadnje čase opažati stagnacijo. Založniki se boje previsokih stroškov in računajo z dvigom valute. Tem boli je hvalevredno, da se je prof. P. Holeček v Celju lotil izdajanja nove mladinske knjižnice, ki jo namerava sam zalagati. Prvi zvezek ie pravkar izšel in kaže .da ie založniku resnično za stvar. Opremljen je iako lepo in stane s poštnino vred samo 12 Din. Tudi vsebina ie prav srečno izbrana. Obsega tri povesti slavnega amerikan-skega pisatelja E. S. Thompsona. Dejanje ie vzeto iz živalskega življenja in se vrši na amerikanskih prerijah ter v Ka-
llllllllllllllll PRIZNANO llllllllllllllll NAJSOLIDNEJŠA DOMAČA TVRDKA
JOS. ROJINA
LJUBLJANA jj ALEKSANDROVA C. 3
Velika zaloga vsakovrstnega češkega in angleškega blaga in sukna. j Bogata izbira vseh vrst izgotovlje-nih oblek, površnikov, ra-glanov, dežnih plaščev etc. po izredno znižanih cenah.
LASTNI KROJAŠKI ATELJE! Točna postrežba!	Solidne cene!
P. n. g. učiteljem nudi na ugodna mesec, odplačila!
nadi. Za mladino je izredno zanimivo, vrhu tega pa nanje tudi blažilno vpliva. Thompson pozna mladinsko aktivnost — saj je eden izmed glavnih amerikanskih ustanoviteljev skautizma — jn ji ve tudi dati pravi smer. S pridom na bo či-tal knjigo tudi odrasli ki ima interes za prirodo in preprostost. — II. zvezek izide v januarju in bo vsebinsko nadaljevanje prvega.
—k »Pevec« Izšla ie 1. in 2. številka za januar in februar 1926. Obsega A. Dolinarjev članek o »Dr. Fr. Kimovcu« in Bajukov o »Pevskem imenstvu« Nato slede oddelki; Vestnik P. Z.. Naši zbori, Nove skladbe. Iz glasbenih listov in Kazne vesti. Glasbena priloga prinaša tn skladbe: Fr Ferjančič. »Vzdihliaji slepega« za mešan zbor in bas-solo. Kar-lo Adamič »Kadar pridem v tiho vas« za mešan zbor. Emil Adamič »April«" za mešan zbor »Pevec« izhaia že šesto leto in vrši ves čas svojega obstanka vestno in vztrajno svoio nalogo- širit! smisel za lepo petje med Slovenci. Toplo sa priporočamo. Stane 30 Din letno, za Italijo 18 lir. za Avstrijo 10 šilingov, za Ameriko 1 dolar. Naroča se pri upravi Ljubljana. Miklošičeva cesta 7, Prihodnja številka izide še pred Veliko nočjo.
—k F. M. Dostojevski, Idiot, roman, I. de!, poslovenil dr. Vlad. Borštnik. V Ljubljani 1926. Založila Zvezna tiskarna in knigarna. Splošna knjižnica št. 62. Strani 284. Cena broš. Din 32—, vez. Din 40.—.
V založbi Zvezne tiskarne in knjigarne je izšel pravkar v okvirju agilne »Splošne knjižnice« I. del veličastnega romana velikega ruskega pisatelja »Idiot«. Ta roman šteje v prvi vrsti med svetovne pripovedne spise in je vzbudil povsod največje zanimanje, ker je v tem romanu do najmanjšega detajla razgaljena v mojstrskem pripovedovanju in risanju vsa mehka ruska duša. Obenem razpravlja v njem Dostojevski o najvažnejših, človeških, socialnih in znanstvenih problemih, ki morajo hočeš nočeš, pritegniti pozornost vsakega mislečega človeka. Poleg tega pa ima roman toliko pestrega, napetega dejanja, da priklene tudi bravca, ki išče v knjigi zgolj poštenega razvedrila. Roman je zelo obsežen, štel bo preko 1000 strani »Splošne knjižnice«. Zato bo založba izdala slovenski prevod romana v štirih knjigah, kakor je Dostojevski razdelil roman v 4 dele. Nadaljnji 3 deii izidejo postopoma v najkrajšem času, tako, da bodo imeli slovenski bralci v kratkem ves roman na razpolago.
POROČAJTE o vseh prireditvah in izvenučnem prosvetnem delu, ne zas našajte se, da bodo poročali drugi. Pot ročila naj bodo kratka, točna in po* polna.
Listnica uredništva.
—lu Dopisnikom. Dopisnike prosimo, nai bodo kratki, ker sioer nai si sami pripišejo, če zaostajajo radi prostora njihovi dopisi. Uredništvo mora dati sedai nrednost onim. ki bodo navaiali svoie pomisleke proti Deklaraciji, da spoznamo tudi te argumente Deklaraše prosimo malo ootrpljenia. ker tudi pri teli se moramo malo ozirati na one. ki Se niso bili na vrsti Vsekakor pa bomo morali pričeti misliti tudi na to. da list ne bo zanemarjal tudi drugih vprašani Prosimo torei vse dopisnike, nai upoštevajo položai uredništva.
MODNA TRGOVINA
F. MERSO
nasl. se nahaja
SEDAJ V WOLFOVI ULICI ŠTEV. 5.
Priporoča svojo bogato zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile in bombaža. — Predtiskanje ročnih del!
MODNO IN KRATKO BLAGO! — Velika zaloga čipk, rokavic, nogavic in pletenin za dame, gospode in otroke!
_ Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.
I)
)
)__
I) * USTANOVLJENO LETA 1887.
»